Poštnina plačana v gotovini
p
CENA IZVODA 20 DIN
leto XIII. — Štev. 45
Izdaja Tiskovni svet »Polet« — Ureja uredniški odbor —• Odgovorni urednik Prešern Igor _ Rokopisov ne vračamo —• Tisk Tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani —- Uredništvo in uprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozarjeva ul. 12, uprava: Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave 60-KB-2-Ž-84 — Telefoni: uredništvo: 31-694 (ob nedeljah tudi 31-193 in 39-278) — uprava 21-281 — Celotna naročnina 400 din, polletna 200 din.
V Ljubljani, 10. novembra 195?
ililllllšii
šilil!!
Kvalifikacijska tekma za svetovno nogometno prvenstvo
Posebno poročilo za »Polet« od našega beograjskega sodelavca Mileta Kosa
J
BEOGRAD, 10. NOV. Preti današnjo kvalifikacijsko tekmo za svetovno prvestvo med nogometnima reprezentancama Grčije in Jugoslavije so bila mnenja precej deljena. Nekateri so menilli. da bo naša reprezentanca s precejšnjo lahkoto premagala predzadnjo oviro za pot na Švedsko. Drugi pa so zopet trdili, da ie pred nami ostra borba. Tudi gledalce, ki so danes hiteli na stadion JLA, bi lahko delili med pesimiste in optimiste, vendar so bili slednji vendarle v večini. In prav so imeli. Naši nogometaši so danes slavili dokai prepričljivo zmago, čeprav niso pokazali prvovrstne igre. Sedaj je pred nami še zadnje srečanje z Romunijo, v katerem morajo naši najboljši nogometaši doseči vsaj en gol več od Romunov, da bi lahko nastopili med šestnajstimi najboljšimi moštvi na svetu.
noist, da se izkaže. Spajič ie napra-
--------,________„	»	, vil hudo napako in le požrtvovalni
>.	padec Beare pod noge grškega igrail-
> Ffed italijansko- sodniško trojko ca je rešil mrežo.
J^ni, An.ghelini in Anosci sta mo-
ugoslavija:Grčija 4:1 (2:1)
ga moštva pa so Jugoslovani uspeli zopet premagati grški .buniker«. Bilo je v 61. minuti, ko je Petakov,ič s krila podal v sredino, kamor je hitro stekel nrni Mujič in ž razdalje 6 m zopet potresel -grško mrežo. Naslednje minute niso prinesle nič posebnega, dokler niso naši v 66. minuti postavili končni rezultat tekme.
In še en gol
Kako smo dosegli četrti zadetek? Po lepi akciji celotnega napada je priletela žoga na levo stran k Pašiču, ki je stal le nekaj metrov od vrat in grški vratar je pričakoval strel našega levega krila. Pašič pa je zagledal popolnoma prostega Petakoviča na nasprotni strani, mu nesebično podal žogo in Petakovič je iz razdalje nekaj metrov brez
(-Nadaljevanje na 8. str.)
^vi nastopili v naslednjih postavah: .Jugoslavija: Beara, Belin, Crnko-Boškov, Spajič, Krstič II, Peta-pUvič, Mujič, Milutinovič, Zebec,
. Grčija: Tsanakis, Rosidis, Ange-h>ulo;s, Populidis, Linoxilakis, Ko-.Ulis, Panakis," Polichroniu, Nestro-r,(Jis, Papazoglu, Stamatiadis.
. J*o uvodnih formalnostih so Grki hneli več sreče pri žr^bu in si izbrali ono stran igrišča, da so igrali ? Prvem polčasu z vetrom. Igrišče j'6 (bilo za igro primerno, le veter 16 že od vsega začetka precej ovi-igralce. V prvih minutah so -bili toki povsem v obrambi in so vča-
Drugi strelec — Krstič
Šele 4 minute so pretekle od Mu-jičeve-ga -gola, ko s-o naši -ig-ralci streljali kot. Pašič je lepo podal v kazenski prostor, Populidis je žogo kratko odbil, pritekel ie Krstič. II in s kakih 20 m ostro streljal v isti kot, ki ga je pred nekaj minutami že zadel Mujič. Tisoči gledalcev so se oddahnili, saj ie prednost dveh golov lepa rezerva za preostalih 81 minut -igre.
Po drugem golu šo Grki seveda opustili defenzivno igro in precej časa igrali v naši polovici. Beara je se je lahko izkazal z nekaj uspešnimi posegi. Nihče pa ni pričakoval, da se bo rezultat tako nenadoma
v'%ro zaipiran v uu&»ui men; un oa se -DO rezunat i-a-ko iieiiaouuiia p' ,ze lahko govorili o »bunkerju«, spremenil. V 22. minuti so Grki -.tl takšnem načinu igre -so bili In a- imeli out, kakih 2)0 m od zastavice seveda stalno na polovici na-Pro-tnika in tudi uspeh je kmalu Jelse'. Po inekaj meulspešnih streli,h j ,v 6. minu-tii Milutinovič lepo po-1 Mu jiču, ,ki je iz 18 m streljal r av-o >bomj>04 y desni sp-odin-ji kot t; na semafor ju se je pri Ju-goslavi-'Pojavila številka 1. V naslednji n'uti je imel Beara prvič prilož-
v 6llCnj-e danes junak dneva! Že p(,]‘Q.nilnuti prvega polčasa je pori^ 1 našo reprezentančno enajsto-Pnlča« vodstvo, pa tudi v drugem u Je z ostrim strelom potresel mrežo grških vrat
^ forek dvoboj FLRJ; Francija
t*l*ržavni dvoboj namizno-c'nških reprezentanc AnCI.Ja : JUGOSLAVIJA
y a
^tkom tCl<’ 12‘ novembra, s prl-štva # 0,1 19.30 v dvorani dru-^rancf- artizan« na Taboru. Za ti,	Podo nastopili Amouret-
Sosi^v, ,enauer in Chergut, za Ju-h m 1° pa Harangozo, Vogrinc aic - 0vit H. Predprodaja vstop-*4thva NTZS, Ljubljana, Liko-®r*tetk UI*ca 9 in eno uro pred ''»m, 0la Pri blagajni na Ta-
Beograjski igralec Markovič nam je z zmago nad izvrstnim Madžarom Berczikom pripravil nadvse prijetno presenečenje. Nič čudnega, da so ga ljubitelji namiznega tenisa po zmagi nad Madžarom objemali z vseh strani. Markovič bo v torek nastopil v jugoslovanski državni reprezentanci, ki se bo v Ljubljani srečala z moštvom Francije.
Odlični madžarski igralec Berc-zik je moral večkrat izpolniti želje navdušenih zbiralcev avtogramov.	____■
VIII. mednarodno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu
lira SVETOVNEGA PRVENSTVA
Beograjski igralec Markovič prekosil samega sebe
.	OV/lll v	1 nu« I/1	**» »JW --
•‘“Jigro zapirali v takšni meri,-, da "i o »'bunkerju«.
laesnem načina igre -so bili 6a- imeli out, kakih 2)9 m od zastavice '	....	v ].i(>[u igrigča. Stamatiadis ie vrgel
Papazoglu, ta ni dolgo čakal, ampak je takoj podaljšal Nestoriidisii, -ki je streljal iz obrata in Beara je lahko samo presenečeno ugotovil, da je žo-g-a za njegovim hrbtom v mreži. Naše krepko vodstvo je s te,m seveda šlo po vodi in igra naših nogometašev ie bila kar naenkrat zoptt polna napak, ki so i h delal -predvsem zaradi -nervoze. Do konca prvega dela igre so bili Jugoslovani siper nekoliko boljši, vendar svoje prednosti niso znali izkoristiti. Prav v zadnjih minutah so »izstrelili« na Tsanakisova vrata vrsto strelov in v tem »nagradnem streljanju« se ie udejstvoval celo branilec Belin. Streli pa so -bili ali netočni ali -pa preslabi, da bi l-abko pomenili resnejšo nevarnost za dobrega vratarja gostov. Na odmor sta torej obe reprezentanci odšli z rezultatom 2:1 za naše.
Zopet »bunker«...
Drugi polčas so G-rki z-ačelj igrati zopet na izrazito defenziven način in čestp je bil -le srednji napadalec na naši polovici. Naši so se trudili, da bi popravili rezultat, toda več kot nekaj kotov niso uspeli izsiliti. Tudi Grki so od časa do časa -prišli pred Bearo in v 59. minuti bi -kmalu izenačili, ko je Be-ara iz ikota streljano žogo naj-prej zgrešil in jo šele v drugem skoku odbil. Prav v času dokaj slabe igre naše-
, Zagreb, 10. nov.. — Osmo mednarodno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu, ki je bilo prvič odigrano v Zagrebu (doslej sta bili prizorišči dvakrat Opatija in petkrat Beograd), sodi prav gotovo med najkvalitetnejše. Žal Mednarodna namiznoteniška zveza še ni objavila lestvice za sezono 1956/5?, vendar, če pogledamo leto dni starejšo lestvico, zasledimo med prvimi dvanajstimi kar sedem udeležencev letošnje namiznoteniške prireditve pri nas.
Petakovič je prisilil grškega vratarja, da je četrtič pobiral žogo iz svoje mreže
Je pa seved-a med udeleženci še nekaj imen, ki na tej lestvici niso zapisana. Med njimi gotovo eden letošnjih najuspešnejših igralcev Madžar Berczik. Ta dvajsetletni igralec, ki se je rodil v Novem Sadu, govori tudi prav dobro srbohrvaško, j-e v sezoni 1956/57 osvojil prva mesta,na turinrjiih na Dunaju, "Bukarešti, Milanu, Londonu, Moskvi in Budimpešti. Je delavec na železnici in igra namizni tenis od petnajstega leta starosti. Večina ga je štela za največjega favorita n a tem turnirju.
Bergman izločen v prvem kolu
Toda pustimo ob strani prognoze in poglejmo dogodke z,a zeleno mizo. Predvsem moramo povedati, da pri "moških -- posamezno, kjer je nastopilo 64 igralcev iz 14 držav, ni bil nihče od naših igralcev postavljen. Slabi rezultati naših igralcev in predvsem cela vrsta svetovnozna-nih igralcev je to preprečila. Od osmih postavljenih igralcev je edino Bergman že v prvem kolu kot poražen "stisnil roko Romunu Hara-stosziju. Bila je res dramatična borba. V srečanju, ki se je končalo s 3:1 za Romuna, je bilo nekaj trenutkov, ki so dvignili na noge vso dvorano. Romun je najprej vodil v nizih že z 2:0. V tretjem nizu pa-je pri stanju 17:17 Bergman s pravim krikom dal vedeti gledalcem, da utegne biti tudi nervozen. Napravil je napako in si da-1 duš-ka s krič-a-n-jem. Toda ko je v istem nizu sodnik pokazal, da se igra le še eno minuto fzaradi previdne igre sta igrala na čas), je v zadnjem hipu izenačil na 30:20. Po preteku dvajsetih minut je sodnik igro podaljšal za pet minut, in sicer le do prve dosežene točke, ki določi zmagovalca. Bergman je na kratko zaključil in osvojil niz. Tudi v naslednjem nizu, se Bergman ni znal zadržati. Čeprav se čas, ko pobirajo žogico in podobno, ne Šteje v čas igranja, je pri stanju 10:10 stekel na nasprotno stran, hitro poiskal med gledalci žogo in se v teku zopet vrnil k mizi. Za poraz ga morda malo opravičuje njegov prih-o-d, saj je naravnost iz vlaka stopil za mizo. Vzel si je le nekaj minut, da je razdelil zbiralcem avtogramov nekaj podpisov, ki so zares svojevrstni. Vsake-
mu, ki je želel njegov podpis, je s posebnim žigom odtisnil svojo sliko, nato pa se je še podpisal. Nast-op na dvanajstih svetovnih prvenstvih in naslov svetovnega prvaka so zahtevali od -njega že toliko podpisov, da si je omislil tako posebnost.
Naši mladi odlični
Da imamo v namiznem tenisu nekaj odličnih igralcev je dokaz to, da naši mlajši brez strahu in z veliko odločnostjo stopajo v borbo tudi z igralci svetovne vrednosti. In to uspešno. Že v prvem kolu so Pavasovič, Jazvič in Osmanagič dosegli to, kar jim daje lepe obete. Zmaga Pavasoviča nad sicer najstarejšim udeležencem letošnjega turnirja, 41-letnim H-agenauerjem je zanj pomemben uspeh. Igralec, ki je nastopil na sedemnajstih svetovnih prvenstvih, se je moral na osmem mednarodnem prvenstvu Jugoslavije zadovoljiti le s tem, da je nastopil v prvem kolu. Nič manjši ni uspeh Opatij-oana J-azviča, ki je premagal Foldyja, člana drugouvrščene ekipe na letošnjem svetovnem prvenstvu v Stockholmu. Osmanagič pa je odpravil letošnjega francoskega državnega prvaka Amourettyja. Ob teh uspehih pa se moramo spomniti, kako so se morali še pre-d kratkim Dolinar, Harangozo in Vogrinc potruditi, če so hoteli premagati katerega od teh igralcev. In to večkrat brez uspeha. Upajmo torej, da so to dobri obeti za naš namizni tenis.
Za Bergmanom še Schneider in Stipe k
Ze v naslednjem kolu pa sta Bergmanu sledila še dva postavljena Igralca. Prvi je bil Stipek, kt je naletel na Madžara Bubonyja. Ni mu bil kos in Madžar se je z rezultatom 3:2 uvrstil v naslednje kolo. Tudi tretji na zadnjem svetovnem prvenstvu Schneider lz Vzh. Nemčije, je že v drugem kolu moraL zapustiti tekmovanje, ker ga je premagal Šved Karlsson.
Tekmovanje za vstop v četrtfinale je bilo na sporedu včeraj popoldne. Srečanje med Dolinarjem in Bubonyjem ni bilo najzanimivejše in je naš dolgoletni državni reprezentant gladko izgubil s 3:0. Krona tega kola pa je bilo srečanje našega Markoviča I ln Gyetvat. Po uspe-
hu, ki ga je naš 17-letni reprezentant dosegel prejšnji večer v srečanju proti Madžarski, smo mu seveda dajali nekaj upanja tudi v tem srečanju. Igra, ki je trajala 20 minut, je do zadnjega kotička napolnjeno dvorano spravila v val navdušenja. Tako bliskovito Igro človek res redko vidi. Žoga je švigala preko mreže s tako hitrostjo, da jt ni bilo moč slediti. Markovič je prekosil samega sebe.
Ženske zgled za odlično igro
Sobota zvečer. Na sporedu so bile igre za vstop v polfinale pri moških in ženskah. V sredi dvorane sta stali dve mizi. Na prvi -je bilo srečanje dveh Madžarov Berczika in Bubonyja. Oba sta sicer precej mlada, vendar oba že znana mojstra. Človek bi pričakoval, da srečanje na drugi mizi, kjer sta nastopili Zellerjeva in Kerekesnejeva ne more biti niti od daleč konkurenca po ■kvaliteti. Znana mojstra pa sta razočarala. S previdno igro sta tako zdolgočasila gledalce, da so se prav vsi pričeli zanimati za srečanje žensk na drugi mizi. Res je, treba je tudi reči, da je bilo srečanje žensk polno zanimivih in duhovitih potez. Gledalci so bili z eno besedo navdušeni. Bercziku je uspelo premagati Bubonyja s 3:2.
Seveda pa so gledalci v tem kolu zopet največ pričakovali od Markoviča, ki se je srečal z Andreadisom. Prvi niz je naš igralec res osvojil v svojo korist. Vedli pa je tudi v drugem in tretjem, vendar je obakrat izgubil, v zadnjem pa je povsem popustil. Edini Jugoslovan, ki se je uvrstil v polfinale je. Harangozo, ki je premagal Kusinskega s 3:1. Ob času poroč.anja nam nadaljnji rezultati še r.iso znsni.
Čovičeva in Nikoličeva v četrtfinalu
Pri ženskah posamezno sta bili najuspešnejši od naših igralk Čovičeva in Nikoličeva. Uvrstili sta se v četrtfinale, vendar sta tam naleteli na prvo, oziroma cin: go L ost.'j vi Jeno igralko ter obe izgubili. Slovenki Plutova in Trampuževa sta se uvrstili v drugo kolo, vendar nato izgubili.
Pri moških dvojicah moramo najprej omeniti uspeh Grujiča in Gabriča, ki sta v drugem kolu izločila Gantnerja in Rei-terja ln to z rezultatom 3:0. Druga postavljena Harangozo in Dolinar pa sta že v drugem kolu naletela na Kadleca in Vyhnanovskega ter izgubila s 3:2. V polfinale so se uvrstile dvojice Andre-adls-Stipek, Berczik-Foldy, Gyetvai-Sido ter Kusinski-Calinski. Naš Vogrinc je s Skotinjo Eliotovo dosegel pomemben uspeh, saj se je uvrstil v finale mešanih dvojic. Najprej sta premagala dvojico, ki je bila prva postavljena Zeller-Gant-
(Nadaljevanje na 8. str.)
Skupščina Smučarske zveze Slovenije
Ljubij&isko-primorska nogometna liga
d«ai flonaria » w/ Spet pretep na igrišču!
Q|| C4 UGlIfflllll W vO-	Vročekrvni gledalci so se lotili sodnika Janežiča
« i-i.il-  <n	• xt«i 1 XXii	1/ifiH endniko in liAlAttflA Pl 1P ista
Ljubljana, 10. nov. V uvodnih besedah predsednika SZS tov. dr. Danila Dougana smo na IX. redni leti skupščini Smučarske zveze Slovenije slišali, s kakšnimi težavami so se Borili naši smučarji in kakšne uspehe oziroma neuspehe smo doživeli v pretekli sezoni.
Vsa skrb je bila posvečena kva- veda materialna plat. Če ne bo lili tetn emu in množičnemu smučanju, nančnih sredstev, bo delovanje za-Vprašamo pa se, je med drugim re- mrlo. Tov. Arko iz Kočevja je go-
Ljubljana, 10. novembra. Na Igrišču so bili mnenja, da je treba za mno- Graflčarja je bila danes na sporedu po-žičuost storiti precej več kot doslej novttev razveljavljene tekom med Grafl-in dejansko nuditi mladini vse, kar " zahteva ta šport. Nekakšen kompromis je našel dr. Dougan, ko je dejal, da bo morala Zveza v bodoče misliti na takšno obliko množičnega smučanja, ki bo imela stimulans v obliki tekmovanj. Tov. inž. Pohar
kel tov. predsednik, do kam mora voril tudi o lepem sodelovanju vseh je med drugim poudaril tudi, da je segati naša borba za množičnost, športnikov na Kočevskem, torej tu- kvaliteta naših trenerjev precej
Preiti moramo iz primitivnega gle- di smučarjev s »Partizanom«, saj je danja in misliti na kaj več, kakor lepo označil to sodelovanje, ko je
v drugih republikah, kjer še ne poznajo tolikšnega razmaha kot pri nas. Preiti moramo na tekmovalno smučanje. Naša mladina mora v smučarskih organizacijah tekmovati, pa čeprav na najbolj primitivnih tekmah, in čeprav te primitivne ravni ne bo nikoli presegla. Povedal je tudi o kvalitetnem vrhu v naši republiki. Nismo šli navzgor. Za to so objektivne težave. Na eni strani je še vedno nedosegljivo dra. ga oprema, na drugi strani pa sami tekmovalci še vedno niso 'razumeli pomembnosti pravilne vadbe me samo takrat,,ko ipade sneg, ampak tu-
dejal, da je podzveza na tem predelu Slovenije pravzaprav zveza partizanskih društev. Na veliko odobravanje prisotnih pa so naletele njegove »vzpodbudne besede«, ko je rekel: »Dragi prijatelji, svetujem
šibka. Tu bomo morali mnogo storiti, kajti dober trener mora imeti mimo tehničnega znanja tudi precej pedagoških sposobnosti. V svojem nadaljnjem izvajanju je tov. Pohar dokazoval nepravilnost dela Zveze, podzvez in klubov, nepravilen odnos do mladincev, ki prihajajo med
vam, da se vrinete povsod tam, kjer članstvo. Zato se ne smemo čuditi,
JI ~ 12 1 _ J	_. 1 _ !..<]! _ _ «	/-Ir« niviA lunm hl.l-I	zxri I i r- n i Ti TP u-
čar jem in Tržičem. Ta tekma pa se ni srečno zaključila. V začetku prvega polčasa je bila sicer precej živahna in na zadovoljivi tehnični ravni in Tržičanl so izkoristili svojo rahlo premoč ter prišli v vodstvo v 16. minuti. Gol so dosegli iz 11-metrovke zaradi prekrška z roko v kazenskem prostoru Graflčarja. Ta rezultat je velja do 55. minute drugega polčasa, ko je srednji krilec Tržiča naredil prepršek nad kapetanom Grafi-čarja. Novak je prisojeno 11-metrovko realiziral in rezultat je bil 1:1. Kmalu za. tem pa so se začeli igralci med seboj fizično obdelovati. Igralec Tržiča Zaletel je namerno brcnil igralca Graflčarja, zato ga je sodnik Janežič izključil. Zaradi tega se je igralec Zupan hotel
delijo denar, pa boste tudi za našo priljubljeno smučanje storili veliko dobrega!« Komentar je tu odveč.
KAJ JE TOREJ Z MNOŽIČNOSTJO?
V nadaljevanju razprave je bilo precej govora o množičnosti, o ka-
da smo izgubili vrsto odličnih tekmovalcev. "Tudi drugi govorniki iz različnih krajev Slovenje so pripovedovali svoje težave, ki so v glavnem vse iste: ni materialnih sredstev! V tej smeri bo treba veliko več storiti kot doslej. Zato sc pridru-žujemo predsedniku tov. dr. Douga-nu, ki je rekel, da bodo morale liaše
fizično lotiti sodnika in doletela ga je ista kazen. Do 14. minute Je bil potem mir« Ker p? je igralec Cušovič, ki je bil ž« prej zaradi surove igre zadnjikrat opominjan, žalil sodnika, ga je le-ta Izključil. Ob tej priložnosti pa se Je pognalo na igrišče nekaj vročekrvnih Trži-čanov, ki so prišli na tekmo. Eden od teh je * vso silo sunil sodnika Janežiča, da je padel po tleh, ta pa je zatem od-žvižgal konec tekme.
Prav res ne razumemo, čemu so se tržiški gledalci danes na takšen način potegovali za morebitno zmago, še manj pa je razumljiv vdor nekaterih njihovih .a vi j a :ev na igrišče. Mnenja smo, da bo moralo disciplinsko sodišče NZS vse igralce zelo ostro kaznovati, pa tudi tekmovalna komisija naj izreče svojo pravično sodbo.	T. B.
V *
Nepotreben poraz domačinov
d; V najbolj vročih poletnih dneh.	teri še danes mnogi nimajo pravilne	občine in komune več prispevati in
'*	*	presoje. Tov. Pohar je mnenja, da	razumevajoče priskočiti na pomoč
ni dolžnost Zveze skrbeti za potrebe	našim osnovnim organizacijam. Na
vseh, ki želijo smučati. Pač pa mo-	koncu je bil izvoljen nov upravni
ra Zveza vzgojiti kader dobrih uči-	odbor, ki mu znova predseduje tov,
tel j e v, ki bodo posredovali smučar- dr. Danilo Dougan. ske veščine naši mladini. Drugi pa	L. M.
Urediti moramo tudi odnose z vsemi drugimi organizacijami, ki lahko na kakršen koli način pomagajo nadaljnjemu napredku. Za primer je dr. Dougain pokazal na nepravilen odnos med Primorsko podzvezo in partizansko organizacijo. Te stvari bo treba smotrneje urejevati.
Po teb- besedah pa smo poslušali še podrobno poročilo o stanju na terenu, ,dalje poročila o zdravstvu, sodniški organizaciji, o sankačih itd Zares, dejavnost naše smučarske organizacije je velika in z vsem, kar doslej imamo in kar smo storili v pretekli sezoni, ne moremo biti zadovoljni. No, pa pustimo poročila in poslušajmo mnenja posameznih delegatov, ki so se številno udeležili tega zbora.
SMUČARSKI TEK ZAPOSTAVLJEN
Prvi se je v razpravi oglasil tov. Gregor Klančnik, zvezni kapetan za teke. Povedal je svoje mnenje predvsem o smučarskem teku, ki so se
LJUBLJANA : BELJAK 3:4 (2:2)
Ljubljana, 10. noo. — Nogometni sodniki ljubljanske podzveze, ki so se že dalj časa pripravljali na svoj javni nastop, so danes odigrali tekmo proti svojim kolegom iz Beljaka. Zal, gledalci niso bili številni, tekma pa je bila vseeno zelo zanimiva, saj so pokazali sodniki, kaj znajo tudi v neposredni borbi za žogo. Ljubljančani so v prvem polčasu igrali precej podrejeno vlogo, ker so
Državno prvenstvo v dviganju uteži
Že v prvem delo novi rekordi
Ljubljana, 10. noo. — Sinoči se je v Domu železničarjev pričelo X. dtžavno prvenstvo v dviganju uteži za posameznike, ki je letos presenetilo po številni udeležbi tekmovalcev iz mnogih klubov. To je dokaz, da se je ta športna panoga močno razširila, in sicer zlasti v Vojvodini in Srbiji. Tega žal ne moremo trditi za Slovenijo, ki jo na tem prvenstvu spet zastopajo le člani ŽTAK »Ljubljana«.
Malo dvorano so precej napolnili gledalci, mu pridružiti tudi drugi. Imamo vse bi so se zbrali pač v pričakovanju novih re-pogoje, da vendarle enkrat zlezemo kordov. Niso se zmotili: že v prvem delu
Dva državna prvaka v Ljubljani
na zeleno vejo, klubi na terenu pa potrebujejo strokovno, moralno in materialno pomoč. Tot. Klančnik se je dotaknil tudi odnosa do »Partizana«. Prav je, da je prišlo do te pomembne polemike za razčišče-nje odnosov med »Partizanom« in drugimi športnimi organizacijami. Problema med »Partizanom« in smučarji na Koroškem ni in tako bi morali delati vsi roko v roki. Tov. Primožič, predstavnik ljubljanske podzveze, je razložil težave, s katerimi se borijo klubi na področju te podzveze. Glavni problem je se-
Uspeh za boksarje
„Lrubt cme"
V četrtek zvečer so se v Ljubljani pomerili v prijateljskem dvoboju boksarji »Ljubljane« in »Maribora«. Čeprav mariborski železničarji niso nastopili s kompletnim moštvom, je bil dvoboj dokaj ’ zanimiv. Zelo so razvnele gledalce borbe v lahki kategoriji med Zadnikarjem in Drakslerjem ter Ščurkom in Hauptmanom in v vvelter kategoriji med Erjavcem ter Vadijo. Ljubljana je z neodločenim rezultatom 9:9, — čeprav so pri Mariboru nastopili iz prvega moštva le Kous, Hauptman in Pejakovič — dosegla zadovoljiv uspeh. Rezultati — bantam: Vuk (Lj) : Kobau (M) 2:0 p. t., peresna: Zupanič (Lj) : Mehmet (M) 0:2 p. t., lahka: Zadnikar (L) : Draksler (M) 2:0 p. t., Sčurk (L) : Hauptman (M) 1:1, polwelter: Smrtnik (L) : Meško II. (M) 2:0 t. k. o.,vvelter: Erjavec (L) : Vadija (M) 0:2, p. t., polsrednja: Žgajnar (L) : Kous (M) 0:2 t. k. o..srednja: Podobnik (Lj) : Pejakovič (M) 0:2 t. k. o., pol-težka: Jakhel (Lj) : Lah (M) 2:0 p. t., Ljubljana : Maribor 9:9.
se zmotili: ze v
tekmovanja, ko so bile na sporedu le borbe v bantam, peresnolahki in lahki kategoriji, je bila žetev rekordov presenetljiva. Doseženih je bilo 6 novih rekordov, na listo rekorderjev pa so se vpisali Sarajevčan Maleč, ki je sam dosegel tri rekorde, ter Ljubljančana Rozman in Jamšek. Prijatelji tega športa so bili torej več kot zadovoljni, kajti doslej se še na. nobenem prvenstvu ni zgodilo, da bi bilo doseženih toliko rekordov.
V lahki kategoriji je bilo tekmovanje naj-zanimivejŠe, ker so merili svoje moči Rozman, Jamšek, Cik, Godec in Takač in je bila borba zelo ostra. Zanimivo je bilo, da se je Čik močno potegoval za to, da bi postal zmagovalec in torej državni prvak v tej kategoriji: prav to pa mu je škodovalo, ker je precenjeval svoje moči — zlasti pri dviganju s sunkom. V sunku je naskočil 115 kg začetne teže, pa v vseh teh poizkusih ni uspel in tako je zasedel zadnje mesto le s 170 kg. V tej kategoriji nas je razen Rozmana in Jamška presenetil še Ljubljančan Godec, ki se je uvrstil na 3. mesto in je tako »Ljubljana« slavila trojno zmago.
Prvi rekorder sinočnjih nastopov je postal simpatični Maleč. Le-ta bi moral sicer nastopati v »svoji« bantam kategoriji, pa jc bil 200 gr pretežak. Zato se je »vrnil« v peresno
lahko kategorijo, kjer je bil favorit Novosadčan Rusič. Toda Maleč ga je gladko odrinil na drugo mesto. Najprej je izboljšal svoj rekord v teznem dvigu na 95.5 kg, nato y potegu na 83 kg, skupaj pa je beležil nov rekord-* tudi v olimpijskem triatlonu na 277.5 kg.
Drugi je bil na vrsti Jamšek, ki je v teznem dvigu poizkušal doseči nov rekord v konkurenci. To pa mu ni uspelo. Zato je preizkušal z rušenjem rekorda Še izven konkurence in uspel z 98 kg. Pridružil se mu je še Rozman v potegu in postavil nov rekord z 98 kg. 8 tem pa seveda tudi rekord v triatlonu s 317.5 kg.
Ljudje so navdušeno pozdravili uspehe novih rekorderjev in dali priznanje tudi ostalim tekmovalcem. Tekmovanje se nadaljuje danes popoldne ob 17. uri in bo končano pozno zvečer. Zato našim bralcem postrežemo le z rezultati prvega dne: bantam kategorija: (2 tekmovalca): 1. Ju-retič (Lj) 225 kg, 2. Soleša (Dinamo Pančevo) 215 kg; peresnolahka (5)	1. Maleč (Z. S)
277.5	kg, 2. Rusič (N. S) 260 kg, 3, Sveto-
slavski (ŽS) 252 5 kg; lahka:	Rozman (Lj)
317.5	kg, 2. Jamšek (Lj) 292.0 kg, 3. Godec (Lj) 287.5 kg itd. Po mnenju strokovnjakov in napovedih tekmovalcev pričakujemo spet nove rekorde v težjih kategorijah. T. B.
Madžarska: Norveška
5:0 (Z 10)
Danes sta se v kvalifikacijski tekmi svetovnega nogometnega prvenstva v Budimpešti srečali reprezentanci Madžarske in Norveške. Pred stotiso-č gledalci so domačini povsem zasluženo slavili visoko zmago 5:0 (2:0). Gole za Madžarsko so dosegli Sandor 2, Csordas 2 in Machos. Končna lestvica III. evropske kvalifikacijske skupine:
Madžarska	4	3	0	1	12:4	6
Bolgarija	4	2	0	2	11:7	4
Norveška	4	1	0	3	3:15	2
V	Parizu je odbojkarska reprezentanca Pariza premagala moštvo Varšave 3:1, dočim so pri ženskah zmagale Poljakinje s 3:0.
V	nadaljeoanju svetovnega prvenstva v dvi-
ganju uteži v Teheranu je v peresni kategoriji zmagal Rus Jevgenij Minajev z novim svetovnim rekordom 362.3	kg.	Njegov	dose-
danji rekord je bil za 10 kg slabši.
Dvigalci bodo dobili samostojno organizacijo
Ljubljana, 10. noo. — Hkrati z državnim prvenstvom v dviganju uteži so opravili funkcionarji Odbora za dviganje Uteži pri TAZ J tudi drugo dolžnost — danes so imeli svojo redno letno skupščino. Udeležilo se je je 16 delegatov iz vseh republik, bila pa je po poteku dokaj plodna in koristna za nadaljnji razvoj tega športa, ki se je začel močno razširjati.
Kvalifikacije za vstop v zvezno odbojkarsko ligo
Novomeščani spel v
„zgorniem domu"
Zagreb. 10. noo. — Za današnje povratno je. Toda zgodilo se je drugače. Po borbeni, srečanje med odbojkarji Novega mesta ter zanimivi in požrtvovalni igri Novomeščanov Lokomotive iz Zagreba, je vladalo precejšnje - je Lokomotiva spet klonila, tokrat z 2:3. S
zanimanje. Kakor je znano, so prejšnji teden Novomeščani odločili prvo tekmo v svojo korist z 3:1. Seveda so pesimisti mislili, da je ta prednost premajhna, in da bodo Novomeščani morali v Zagrebu položiti orež-
LETO XIII. Štev. 45 Stran 2
to zmago so si Novomeščani zagotovili ponoven nastop v zvezni moški odbojkarski ligi.
Partizan-Bgd : >Partizan< Lukaoac 3:2
Beograd. 10. noo. — V Beogradu je bila II. kvalifikacijska tekma za vstop v zvezno odbojkarsko ligo. Beograjski Partizan je tudi drugič premagal moštvo »Partizana« iz Lu-kavca s 3:2 in se tako ponovno uvrstil v družbo najboljših	•
Ugotovili smo, da šteje ta organizacija 57 klubov in sekcij z 1500 akvitno nastopajočimi člani, razen tega pa ima še 1200 članov vključenih v delo pri posameznih osnovnih prganizacijah. Trav zaradi tega in še zato, ker je bil ta odbor doslej glede finančnega poslovanja odvisen od TAZ J, so udeleženci skupščine sklenili ^predlagati Zvezi športov Jugoslavije, naj bi se ustanovila samostojna Zveza za dviganje uteži. S tem predlogom bodo v najkrajšem času seznanili tudi predsednika ZSJ tov. Neoričiča. Utemeljitve za to imajo dovolj podkrepljene, saj se je ta šport prav v zadnjih dveh letih močno razširil in kvalitetno dvignil. Skupščina je prejela vrsto dobrih sklepov za nadaljnje delo:	organizirali bodo mladinska
tekmovanja, da bi pritegnili tako čim več mladine v svoje vrste, priredili bodo seminarje za vzgojo strokovnih kadrov in ustanovili tudi sodniško organizacijo. Tekme za pokal Jugoslavije bodo stalne, razen tega pa nameravajo organizirati tudi »rekordna« tekmovanja, kjer bodo najboljši tekmovalci lahko pokazali vso svojo sposobnost, postavljali rekorde in s tem dvigali kvaliteto. Posebej so se zavzeli za to, da bodo najboljše jugoslovanske dvigalce dobro pripravili za evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Stockholmu. Novi izvršni odbor, ki šteje 9 članov, bo imel še naprej sedež v Ljubljani, za predsednika pa je bil izvoljen tov. Janko Grošelj.	T. B.
Nogometna prvenstva evropskih držav
Italija — X kolo: Fiorentina ? Torino 2:1, Juvcntus : Lazio 3:1, Lanerossi : Genoa 1:1 (prekinjena), Roma : Udines.; 3:3, Spal : Bologna 0:2, tekme Alessandria : Napoli, Milan : Padova, Sampdoria : Internazionale in Verona : Atalanta so bile preložene zaradi neuporabnosti igrišč. Vrstni red:	Juventus
17, Fiorentina 14, Napoli 13, Roma 13, Alessandria 11, Lanerossi 10, Padova 10, Internazionale 9, Sampdoria 9, Verona 9, Lazio 8, Udinese 8, Bologna 8, Milan 7, Torino 7, Spal 7. Atalanta 6, Genoa 4.
Austrija — X. kolo: Sim me ring : Sport-klub 1:4, WAC : Krem s 7:3, FC Wien : Vienna 0:4, Wacker : OIympia 0:0, Rapid : Austria 4:0, Admira : Sturm 3:0, GA K : Kapfenberg 9:0. Vrsfni red:	Sportklub 17,
Rapid 14, GAK 13, Vienna 13, Simmering 13.
ZMAGA DVOJICE COPPI-BALDINI
Ena večjih kolesarskih dirk letošnje sezone je bila tradicionalna dirka dvojic za »Trofeo Bara cehi« od Bergana do Milana na 108 km dolgi progi. Veliko zmago sta slavila predstavnika stare In mlade italijanske garde, Coppi in Bal-dini, Italijana sta zmagala predvsem zaradi svoje enakomerne vožnje, kajti Francoza Anquetil in Darrigade sta spočetka preveč forsirala in zato v zadnjih kilometrih zelo popustila. Ugodno sta presenetila Švicarja Graf in Vaucher. Tekmovanje se je nadaljevalo še z individualno vožnjo na 1 km in zasledovalno vož.ijo dvojic. Končni vrst red pa je bil naslednji:	1. Coppi-Baldini (It)
79. Graf-Vaucher (Svi) 68, 3. Moser-Ma-ni (It) 66
8
Gorenjski kegljači med seboj
Jesenice, 10. novembra. Včeraj se je začelo na Jesenicah kegljaško prvenstvo Gorenjske za posameznike. Nastopa 41 kegljačev iz številnih klubov:	Tržiča,
Triglava, Prešerna, Partizan Smlednik, Bleda, Kranjske Gore, Gradis. Jesenice, Tekmujejo v disciplini. 2X200 lučajev mešano. Tekmovanje se bo nadaljevalo prihodnjo soboto in nedeljo. V prvi polovici so dosegli najboljše uspehe tile tekmovalci: Vehovec (T) 1653, Pesar (KG) 1645. Kelik (J) 1645, Korošec (J) 1640, Urbar (KG) 1624, Rogelj (T) 1620, Jako-bin (T) 1600 itd.
bili gostje tehnično boljši in bolj vigrani. V vodstvo pa jc najprej prišla Ljubljana, nakar je Beljak rezultat izenačil in prišel v vodstvo z 2:1. Nekoliko pred koncem polčasa so Ljubljančani izenačili. V drugem polčasu je gostom precej pošla kondicija, vendar tega domači niso znali izkoristiti. Tako so gostje prišli v vodstvo, Ljubljančani- pa so izenačili. Pet minut pred koncem igre pa so gostje dosegli zmagoviti gol.
Slabši del moštva Ljubljančanov je bila obramba, čeprav moramo pohvaliti vratarja Logo rja, ki je nekajkrat pokazal sledove svoje nekdanje slave. Če bi bil tudi napad učinkovitejši, bi morala zmaga na vsak način pripasti ljubljanskim sodnikom. Zanimivo je, da smo videli na tej tekmi tudi nekaj takšnih prekrškov, ki bi jih sodniki pač ne smeli delati, vendar pa je avstrijska sodniška trojka zadovoljivo opravila svojo nalogo. Gole za Ljubljančane so dosegli Zec, Radonjič in Milin. Povratno srečanje med našimi in beljaškimi sodniki bo spomladi v Beljiku.	T. B.
Sobota : Spielfeld 9:3 (4:1)
Sobota, 10. novembra. Kljub slabemu vremenu se je zbralo na igrišču Sobote 800 gledalcev, ki je prisostvovalo nezanimivi nogometni tekmi med domačo Soboto in moštvom Spielfeld iz Avstrije. Domači so zasluženo zmagali z visokim rezultatom. Gole pa so dosegli Maučec 5, Zelko 2, Milenkovič 2.	Cvetko
ATLETSKI MITING SVOBODE
Ljubljana, 10. nov. Namesto tekmovanja posameznikov p red voj as k e
vzigoje občine Vič, ki je odpadlo zaradi neugodnega vremena, je bilo danes dopoldne na stadionu Svo-bo; de manjšp atletsko tekmovanje, ki so se ga razen atletov Svobode udeležili še nekateri tekmovalci Maribora in Odreda. Boljši rezultati. 100 m Gojkovič (S)	11.7. Lenarčič
(O) 11.9, 60 m Gojkovič (S) 7.2, Lenarčič (O) 7.5. višina Novak (Ol 170, daljina Sok (O) 5.79, 3000 Oj Pungerčič (S) 9:47.0. 1000 m Škulj (O) 2:57.3, krogla (7.25 kg) Kru nje (M) 13.80, 5 kg Setnikar (S) 12.99, disk (1.5) Arko (S) 37.06.
Črnomeljčani za občinski praznik
Pretekli torek so* v Novem mestu praZ" novali občinski praznik, ki so ga presta vili tudi športniki s številnimi prireditvami. Odbojkarji so se v trening' tekmi pomerili z ekipo Ljubljane, ki ie zmagala s 3:2. Moštvo domačinov je P°' kazalo dobro formo, izgubili pa so srečanje zaradi eksperimentiranja z drug0 ekipo. Razen tega so bile na spored0 še kolesarske in motorne dirke. Med kolesarji je v hitrostni in polževi dirk zmagal Janez Šuštar, ki je prejel P°lta ObLO Novo mesto, na motornih dirka pa sl je dva pokala priboril Novak Da ne. \tieti pa so se za občinski prazb poslovili od letošnje sezone s tekom P novomeških ulicah. Mimo domačinov 5^ nastopili še atleti iz Kočevja, Zužeb^ berka in Svobode Iz Ljubljane. Pri ških je zmagal Vesel (Koč.) pred d° mačinoma Tratarjem in Kocetom, me_ dekleti pa mladinska državna reprezeb tantka Goršinova pred Hudetovo in kovo (vse Novo mesto).
Za občinski praznik so se izkazali 5° ^ niški igralci, ki so zbrani v TK ,Elanf, Ob podpori ObLO je prizadevni odb<jA. nik Bogdan Kozina zbral toliko štev, da so bila letos teniška igrišča, ki so stalno zased
m0 fsč tgrlš: tZs sve'
•Eian"'
por
sred'
dograjena b0-a
edcn _
saj je zanimanje za ta šport naraslo. Ob otvoritvi treh novih se je poleg predstavnikov ObLO Ib
zbralo tudi precej ' domačinov. P°
Sii lrar
nat°
čanl otvoritvi sta znana Igralca in Škulj ml. odigrala "ekshibicijo, pa še srečanje v parih skupno z .g boljšimi domačini. Nova igrišča ^ seveda koristila razvoju tega gpoi postaja v dolenjsM metropoli vse nonularen.
Tov. Mitja Ribičič pripoveduje o vtisih s seje UO »Partizan« Jugoslavije
Tildi v vrhu ni enntnosb
Treba bo čimprej sklicati kongres telesne kulture — Konflikti ne samo v Sloveniji, ampak tudi v drugih republikah
Skrivnost uspeha
Preteklo soboto je v Beogradu zasedal upravni odbor Zveze »Partizan« Jugoslavije, ki je razpravljal o mnogih važnih in perečih vprašanjih partizanske organizacije. Iz Slovenije so se te seje udeležili tov. Ribičič, Savnik, Rus in Senica. Naše uredništvo je zaprosilo predsednika Zveze »Partizan« Slovenije, tov. Mitjo Ribičiča, naj bi nam povedal nekaj svojih vtisov s te seje.
»Kolikor sem videl poročila v naših časopisih«, je cJejal tov. Ribičič, »niso točen odraz poteka te seje. Predvsem mislim, da je ta seja pokazala, da je v jugoslovanskem merilu precej podobno stanje, kot smo Sa ugotovili v razpravah v Sloveniji. Ta seja je namreč pokazala, da tudi v našem zveznem vodstvu ni enotnosti, polnega soglasja in «nakega gledanja na osnovna vprašanja in na perspektivo nadaljnjega razvoja »Partizana« in telesne vzgoje sploh. Seja je pokazala, da tudi v drugih republikah obsta-x J?jo konflikti "med potrebami in željami terena, ki si utira nova pota, •ned željami mladih in društev na eni strani, ter centralističnim sistemom na drugi strani. Seveda nima nrav tisti, ki noče temu dejstvu odbito pogledati v oči, ki se s tem konfliktom noče spopasti, ki vsa ta 'Prašanja podcenjuje oziroma mi-da jih bo lahko rešil po administrativni poti, na primer s tem, da predpiše enoten program za vse članstvo ali da organizira zlet, ki i bi bil pregled moči in enotnosti »Partizana«. Vse to samo zaostruje konflikte, namesto da bi jih pomagalo reševati.
Mvažnelši sklep
ča mene je najvažnejši sklep te scje, ki smo ga preveč mimogrede 'n neopazno sprejeli, da namreč »Partizan« Jugoslavije podpira za-mtsel CK LMJ. da se čimprej skli-jugoslovanski kongres telesne ‘»ttlture, na katerem bi vse telesno-yzSojne organizacije opredelile s vole mesto, vlogo in razvojno pot. Slo-Jenski predstavniki smo bili na tej Se|i s tem sklepom zelo zadovoljni, Sa! smo v njem videli potrditev pravnosti. naše' poti in tudi način orga-kiziranja izredne skupščine, ki bo Ni prvi poizkus pogumnejšega ; Zniževanja vseh moralnih in ma-V!r'alnih sil na področju telesne kulture. Naše razprave in polemike Sloveniji so močno razgibale in ^-burile duhove tudi v mnogih r]ru"ih republikah. To pa pomeni,
,a. s» povsod približno isti proble-,1 '' To pa tudi pomeni, da moramo '»sledno vztrajati na principih nove -j. če hočemo globlje zaorati le-l!lr> naše telesne kulture.
izdelala teze v skladu s tema pripombami. Zlasti so bile kritično obravnavane tendence .centraliziranega vodstva, kakor n. pr. take formulacije »... treba, da pošto ji čvr-šče povezivanje organizacije sa pu-nom odgovornošču na gore i dole...«, dalje — »...jasno je, da osnovni program ne može biti zbir želja i iskustva pojedinaea ili dru-štava...«, potem dejstvo, da ima orodna telovadba v »Partizanu« poseben položaj, da je premalo poudarjena enotnost »Partizana« in športnih organizacij, zlasti na podeželju, ostre formulacije proti sekcijam v društvih itd. itd. Z naše strani bomo skušali v tej komisiji vplivati na novo obliko in vsebino tez v skladu z našimi pogledi.
Program ni oiroosi!
Tudi pri programu so prišla do izraza različna gledanja. V naših časopisih je bilo netočno poročano, da je bil program sprejet kot obveznost za vsakega člana in za vsa društva. Sprejeli smo program samo kot nekakšen priročnik, ki so ga izdelali strokovnjaki, kot smernico in napotilo, ne pa kot obveznost. Zato nas v Sloveniji sprejetje tega programa
prav nič ne ovira, da ne bi društva mogla zelo gibčno in samostojno določati svoj konkreten program dela 7 skladu z materialnimi in kadrovskimi pogoji ter željami članstva.
Na tej seji smo obravnavali tudi organizacijo partizanskega zleta leta 1959 v Beogradu. Slovenski predstavniki smo predlagali, naj bi ta zlet upošteval dosedanje izkušnje naših prireditev, zlasti republiških, tako n. pr. partizanskih iger v BiH ter 1. slovenskega festivala telesne kulture. Naš predlog, da bi tudi v zveznem merilu organizirali enoten nastop mnogih telesnovzgoj-nih organizacij, zlasti »Partizana« in športnih organizacij, ie bil po dolgi razpravi odbit. Mislim pa. da nas nekatere kritične pripombe na račun našega festivala oziroma skupnega nastopa mnogih organizacij, ne smejo motiti in odvrniti od tega, da ne bi odločno vztrajali pri organiziranju skupnih akcij, tekmovanj in nastopov.
Prepričan sem, da bodo do redne skupščine »Partizana« Jugoslavije, ki bo meseca aprila 1958 v Arandje-lovcu in ki bo tudi združena s proslavo desetletnice obstoja naše organizacije ter s I. jugoslovanskim kongresom telesne kulture, zn katerega je dal pobudo CK LMJ in ki bi po našem mnenju moral biti _čim-preje, pogledi v glavnem razčiščeni in določena pot vsem telesnovzgoj-nim organizacijam v skladu z družbenim upravljanjem in komunalnim sistemom pri nas«, je zaključil svoja i-7yn On in tov R Ibimč.
Nedavno se je začela pred nekim Italijanskim sodiščem zanimiva razprava. Zna ni profesionalni kolesar, večkratni svetovni prvak, je tožil znano tvornico različnih alkoholnih pijač, Campari. Ta tovarna je namreč na svojih reklamah uporabila sliko Messine, z buteljko Camparija v roki in seveda spodaj zapisala, da izvirajo njegovi športni uspehi predvsem iz dejstva, da mož uporablja za gašenje žeje izključno proizvode tovarne Campari. Ker so to reklamo napravili brez njegove vednosti, Messina sedaj zahteva odškodnino 50,000.000 lir.
liti najrazličnejših načinov služenja denarja, da bi se izvlekel iz davčnih dolgov še iz časov svojih velikih uspehov v ringu. Poskusil se je trot rokoborec, menažer, reklamni agent in nazadnje je začel pisati besedila pesmi za jazz. Pravijo, da se je tudi v tem poslu kar dobro znašel in da so bile njegove pesmi ljudem všeč. Toda, rešil se tudi z jazzom ni. Sproti so mu vedno zaplenili ves honorar in mož je lahko samo vzdihnil: »Naj tečem kolikor hitro hočem, uiti ne morem!«
@f|„ II dawkl! Seprscakovana
nagrada
Bivši absolutni svetovni prvak v boksu, Joe Luis, se je moral po zaključku svoje boksarske kariere Io-

Kristančič Boris temeljito proučuje pravila in ima v teh dneh
nova pravila m ima v svo'!mi klubskimi tovariši strokovnih ~ os v e tov
s
precej
Znani angleški pisatelj, Šommerset Maugham, je bil prijetno presenečen, ko, je dobil nagrado britanske kolesarske lige. Kolesarska zveza je namreč razpisala konkurz za ime tako imenovane dirke na izpadanje. Pisatelj si je izmislil takle odgovor: »Hudič je vzel zadnjega« in ta naziV je bit kolesarjem tako všeč, da so ga nagradili s prvo nagrado.
Tek in beg
V nekem kanadskem mestecu so napravili tek na 25 km. Prav nepričakovano je med tekmovanjem posredovala policija in aretirala enega od tekačev, čuvarjem javnega reda se je zdelo namreč čudno, da eden od tekačev teče bos in neobrit. Kmalu so ugotovili, da je mož izkoristil tek po mestu, da bi si olajšal beg iz mestnega zapora. Ko so tekači pritekli mimo zapora, iz katerega mu je že uspelo pobegniti, se je kar pomešal mednje in tekel svobodi naproti. Zal pa je iiniširal v napačni cilj — zopet v svojo je/niško celico.
Nekaj misli ob novih košarkarskih pravilih
Košarka bo hitrejša in zanimivejša
Različna gledanja
gledanja
našem nadaljeval
Vria različna , ‘^nem organu«, „ tal- .Ribičič, »so prišla do izraza že Pr + v Prvi točki dnevnega reda, Oo 'ezah in smernicah »Partizana«. [0 Prav se je večina članov uprave Zanv • 0 *n v načelu strinjala s te-’ je bilo nato toliko konkretnih rniti	*n kritik posameznih for-
te? ac*i* da ob zaključku razprave bila niso bile sprejete, marveč je a organizirana komisija, ki bo
Kakor je znano, bodo košarko od t. januarja 1958 dalje igrali pd novih pravilih, ki jih je pred meseci sprejela Mednarodna košarkarska federacija v Miinchenu. Takoj potein, ko so se člani te-organizacije zedinili o spremembah pravil, so že imel strokovnjaki te igre posvet v Duisburgu v Zahodni Nemčiji. Na posvetu sta sodelovala mimo drugih tudi dva Jugoslovana, od katerih eden je bil slovenski sodnik prof. Adi Klojčnik. Takoj po sprejetju novih pravil se je začelo živo zanimanje pri vseh klubih v državi in tudi v Sloveniji, takšne bodo namreč spremembe in če bodo ti popravki v pravilih koristili nadaljnjemu razvoju košarke.
j,e na nekatera vprašan ja z veseljem odgovarjal.
»Kako si je torej sodniška organizacija zamislila učinkovito in hitro posredovati pravila našim klubom?« nas je najprej zanimalo.
Tov. Pecinič je odgovorili: »Sklenili smo organizirati več seminarjev širom Slovenije. Prav tako bomo imeli več tekem oziroma turnirjev, na katerih bomo sodili, in igrali po novih pravilih. Namen teh tekem naj bi bila praktična predelava snovi z že omenjenih tečajev. Skrbi nas le, če ne bodo odgovorni funkcionarji storili vsega, kar je potrebno
Tov. Pecinič pojasnjuje
Na KZS že več dini naši sodniki in trenerji razpravljajo o spremembah pravil in si belijo glave, kako bi čim hitreje posredovali vsem klubom nova pravila. Že v prejšnji številki Poleta smo zapisali, da bomo imeli več tečajev za trenerje in sodnike. Trenerje bo vodil zvezni kapetan Aca Nikolič, sodnike pa bo poučeval Adi Klojčnik. Vse ljubitelje košarke gotovo zanima, katere so bistvene spremembe v pravilih, in kako bodo te vplivale na nadaljnji razvoj te žive igre v Sloveniji. Obrnili smo se na predsednika sodniške organizacije tov. Reci niča, ki nam
da bo udeležba košarkarjev popolna!?«
»Katere pa so pravzaprav bistvene spremembe pravil?«, smo še hoteli vedeti.
»Najprej moram povedati, da bo spremenjena oblika kazenskega prostora. Širina kazenskega prostora na čelni črti je 6 m, na črti prostega meta pa tako kot do sedaj, 3.6 m. Zato se bo občutno povečala površina prepovedanega prostora treh sekund.«
»Kdo bo pravzaprav s to spremembo najbolj prizadet?«, smo se živo zanimali.
Odgovor je bil kratek. »Centri-dvometrašil Če upoštevamo to spremembo pravil, ki pravi, da 3 sekunde začnejo veljati v trenutku, ko sodnik vroči žogo moštvu, sedaj pa se 3 sekunde začnejo, ko se žoga dotakne prvega igralca na igrišču, tedaj nam bo jasno, da »sidrenja« srednjih napadalcev pod košem ne bo več. Zato oa tudi odpade velika prednost visokih igralcev.«
V današnji kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo med Jugoslavijo in Grčijo je Krstič v 8. minuti dosegel drugi gol za Jugoslavijo
BSSSSS2HJ
KLAVNICA LJIIUANA
LJUBLJANA, MESARSKA CESTA 1
opravlja klavniške storitve

sprejema razno blago v hladilnico in zmrzovalnico
►
dobavlja umetni led
Telefon 31-430
,Ševe,# ne 1m> več!
Naš razgovor se je zasukal še v drugo smer. Večkrat smo bili priče spretnega manevriran j a nekaterih odličnih posameznikov, ki so znali kot pravi žonglerji zadrževati žogo. Vprašali smo tov. Fecimča, kakšne so torej še druge spremembe, ki bi morda tudi v tej smeti vplivale na dinamiko'in hitrost igre. Dobili smo tale odgovor:
»Nepravilno bo odslej dalje tudi zadrževati žogo takrat, ko igralec, ki je dobro krit od nasprotnika, zadržuje žogo od igre v svojem napadalnem prostoru in se očitno ne trudi, da bi v času 5 .sekund vrnil žogo v igro. To dopolnitev o zadržani žogi nekateri imenujejo (seveda nepravilno!) pravilo 5 sekund. No, pa to še ni najhuje. Težka bo predla namreč tistim, ki so bili sedaj mojstri tako imenovane »ševe«. V novih pravilih obstaja namreč člen, ki govori o pravilu 30 sekund. Med drugim p'ravi takole: ko neko moštvo pride v posest žoge, mora poskušati doseči zadetek v roku 30 sekund., sicer dobi žogo nasprotna stran, ki da žogo iz najbližje točke outa.<
»Torej, v čem je praktična novost pri spremembi pravila, iki sedaj prepoveduje dolgotrajno samovoljno zadrževanje žoge?«
»No. prav v tein, kar sem zgoraj povedal,« je nadaljeval tov. Pecinič. »Ševe namreč v takšni obliki ni več. Sedaj bodo morali vsi igralci in ne
samo eden ali dva kot doslej, imeti prave atletske sposobnosti, vsi bodo morali biti mojstri manevriranja z žogo, hitrost bo znatno večja, do polne veljave bodo prišli kontra-napadi, skratka, košarka bo postala hitrejša in zanimivejša.«
Pogovor se je sukal tudi o prostih metih. Zanimalo nas je, če tu nova pravila predvidevajo tudi kakšne spremembe.
Slišali smo naslednje:
»Nova pravila predvidevajo spremembe pri izvajanju prostih metov zaradi osebnih napak. V bodoče je važen kraj prekrška, kajti osebna napaka, storjena v napadalnem prostoru, se bo sicer registrirala v zapisnik, ne bo pa se izvajal prosti met. Toda važno je vedeti, da se prosti met zaradi osebne napake ne izvaja po uspešnem metan ju na koš, niti če je sodnik prisodil obojestranski osebni prekršek. Naj povem še to, da odpade pravilo zadnjih 3 minut. Za zaključek pa bi morda omenil, da nova pravila prepovedujejo dviganje stojne noge pri prehodu v »dribling« toliko časa. dokler ima igr-le c žogo v roki. Seveda pa je mimo teh novosti, ki smo jih sedaj našteli, še vrsta malenkostnih sprememb, ki pa niso bistveno pomembne, in ki bi mogle spremeniti oblič je dosedanje košarkarske igr*.«
Slišali smo, kakšne so torej bistvene novosti pri košarkarskih pravilih.

TOVARNA
5POimi€£Al,OROMA
B £ G U £! f1A/ GORENJSKEM
mv__________
/Aummn SUtAVKf
;m££€£.
S temi spremembami bodo nastale tudi spremembe pri zapisniški mizi in časometilcih. Sodniki bodo imeli težjo nalogo, pri tem pa jim bodo morali pomagati predvsem časome-rilei, saj bo sedaj teklo več štoparic. Predvsem ligaši bodo sedaj nujno morali nabaviti boljše semaforje, saj se bo za začetek s spremembo pravil košarkarska igra nekoliko bolj zapletla. Kljub vsem tem novostim pa smo vendarle prišli do tega, da bo odslej dalje košarka hitrejša, zanimivejša in lepša.
L. M.
LETO XIII.
■< O C O;
Pred meddržavnim srečanjem v nogometu med Jugoslavijo in Romunijo
VEČ ZAUPANJA VASE -
toda brez podcenjevanja
Pretekli teden, še pred današnjo tekmo z Grki, je naš stalni sodelavec Mile Kos iz Beograda, obiskal nogometne državne reprezentante na njihovem treningu v Novem Sadu in nam ob tem poslal sestavek, kaj mislijo o tekmi z Romuni reprezentanti In kaj vodstvo naše reprezentance. Danes je v Beogradu na tekmi proti Grkom že padla prva odločitev. Sestavek zaradi zanimivosti objavljamo v celoti.
Vsaka misel na 17. november nam povečuje utripanje srca. To je razumljivo. Odločitev, katera reprezentanca bo odšla na Švedsko, je pred nami. Ta primer ni prvi, da naša reprezentanca igra us-odno tekmo. Spomnimo se leta 1950 in tekem v Parizu in Firenči, spomnimo se Taunperea in drugih aren, ki so za n,aš nogomet pomenile »biti ali ne bitu. Priznati pa moramo, da nam je bilo tedaj mnogo laže. Ne gre namre£ za to, kalkšen je nasprotnik, temveč kakšno je naše moštvo. Takrat je bil naš nogomet v vzponu in ves nogometni svet je govorili o nas z velikim spoštovanjem. Bili sim-o visoka znamka! In danes? Položaj je povsem drugačen. Bojimo se vseh jn vsakega. Izgubili .smo zaupanje v vrednost našega nogometa in igralce same. Vsako srečanje pomeni veliko negotovost, v večini primerov na je favorit vselej naš nasprotnik.
Tirnanič po uhojenih poteh
Ali je vse tako črno? Zdi se nam, da smo v tem položaju, !ki ni najbolj rožnat, zašli v drugo skrajnost. Kakor smo nekda i pretiravali našo pravo vrednost, in zahtevali zase mesto, ki ga nismo dosegli, tako se sedaj uvrščamo na d,no evropskega nogometa, čeprav smo vendar nekoliko nad njim. Prav v tem trenutku pa nam je treba nekoliko več zaupanja v lastno vrednost, še vedno simo mnenja, da se pri nas lahko najde 11 sijajnih reprezentantov, ki so sposobni premagati .tudi mnogo .močnejšega nasprotnika, kot so Romuni. Razumljivo je, da je treba imeti določeno koncepcijo igre, ki naj jo uporabi naša državna reprezentanca. v okviru nje pa je treba najti določene posameznike, ne pa po splošni oceni »najboljše« Igralce. V interesu kolektivne igre in homogenosti moštva je treba žrtvovati tudi »boljše« nogometaše. To je tudi težišče problema pri sestavi reprezentance. Na žalost pa se pri nas tako ne dela. Tirnanič gre po uhojenih poteh, on s pretkanostjo izkušenega diplomata vedno odreja v moštvo trenutno najboljše igralce. S tem pomiri gledalce in tisk. Zato pa pridemo ipo izgubljenih tekmah vedno do istega komentarja: »Kaj more Tirnanič z,a to? Ali ni postavil v moštvo najboljše posameznike?« Zato je pri nas mogoče, da imamo v napadu pet istih igralcev, čeprav to ne pomeni homogenosti.
Pet »generalov« v napadu
V napadalni vršiti imamo pet igralcev, ki v svojih klubih predstavljajo udarno moč. To so sami solisti. Znano pa je, da v vsakem orkestru igra samo ena prva violina in mora zaradi harmonije igrati nekdo drugo ali tretjo. Če bi imeli na zvezah Mitiča in Vkleše vica, bi pač gledali z večjim op timi zrnom na to srečanje. Nekdo pač mora biti »četni vodnik«. Pet »generalov« v napadalni vrsti pomeni, da lahko izgubimo »vojno«.
Še nekaj ustvarja strah v naših srcih. To je ne iznajdljivost naših igralcev, kadar pridejo v po-ložaj, da je treba razbiti nasprotnikovo »bunker — varianto«. Ob tem »bunkerju« se razbijajo klubska moštva, pa imeli državna reprezentanca. Dovči j je, da s e spomnimo dosedanjih srečanj s Švicarji, Romuni in Grki. Če se bo to ponovilo tudi seda j, potem ne bomo odšli na Švedsko. Kako bomo odpra vili te napake, bomo torej kmalu videli.
Mimo treznosti — optimizem
Obiskal sem naše reprezentante v Novem Sadu. Najmočnejši vtis, ki sem ga odnesel iz njihove sredine, je bila resnost in disciplina vsakega posameznika. Tudi okolje, v katerem žive in. vadi jo, nas spominja na odgovornost. To pa ne pomeni, da ni med njimi veselja. Smeh, šale, nasveti drug drugemu, vse to se men ja med seboj. Če so skupaj v družbi, ne govorijo o tekmi. Če so sami zase, je videti, da misli jo o svojih nasprotnikih. To pa so predvsem po-
LETl > XIII. Štev. 45 Strin 4
v znočile vesti, ki jih je prinesel trener Miloševič iz Bukarešte, kjer je gledal tekmo med Romuni in G tki. Dejal je, da so Romuni proti Grkom igrali mnogo bolje, kot proti nam.
S »To bo običajno težak dvoboj za našo reprezentanco,« m;i je dejal Miloševič.« Romuna imajo izredno fizično kondicijo, so zelo hitri, našim igralcem pa posebno ne ugaja njihov start na prvo žogo. Brezhibno igrajo tudi z glavo. Njihov nogomet je enostaven in zelo so okretni. Njihova morala je na visokem ni-
Piže Mile Kos
vojiu: čeprav je bil rezultat prvega polčasa proti Grkom 0:0, niso izgubili živcev. Nasprotno — šli so kot revolucionarji na barikado! Tako moštvo ni moglo izgubiti tekme. Naj- Menim, da bolj pa me skrbijo njihova krila,« premagati.« je še pripomnil.	To so rekli nekateri naši
Kasneje sem govoril z reiprezen- zentanti še nekaj dni pred tanti. Niti sledu nekdanje samoza- z Grčijo...
vesti ni pri njih. Vsi se zavedajo velike in odgovorne naloge. To pa ne pomeni, da so skrili glavo med ramena. Ne! Oni si želijo potovati na Švedsko in se zavedajo, da morajo sami rešiti to vprašanje.
K! Crnkovič takole gleda na obe srečanji: »Zmagati moramo, drugo nam ne preostane.'Boljši srno od njih. Četudi bomo dali vse od sebe tako koit naš nasprotnik, pa bo vsekakor odločala kvaliteta.«
H Beara je bil kratek: »Miren sem, kadar igra Spajič srednjega krilca. Zanesljivo bomo zmagali.«
8 Boškov je še vedno optimist: »Kaj bi še govorili? Zanesljivo bomo potovali na Švedsko. Teže prav gotovo ne bo, kot v Bukarešti, pa tudi tam bi morali zmagati. Če ste malo duše n. vas vabim na sestanek po tekmi. Ali ni to sijajno gradivo za vsakega novinarja?«
■ Petakovič je bil precej zadržan. Desno krilo naše reprezentance gleda na tekmo, iz osebnega vidika: »Ne želim igrati zraven Milutinoviča. On ne igra dobro s krilom in ga enostavno »odreže«. Prepričan sem, da poleg njega ne bom mogel mnogo dati od sebe. Toda jaz ne tvorim celega moštva. Tu so- tudi ostali. 'r~ ' j- jjj mora]j nasprotnike
»si STOCKHOLM m
8. februar 1958 je dah, ko bodo padle važne kocke v svetovnem nogometnem prvenstvu. Tedaj bodo namreč izžrebali štiri skupine. To pomembno zadevo bodo opravili v veliki dvorani v Stockholmu, ki jo imenujejo Cirkus. Televizija in radio bosta prenašala žrebanje, ki je seveda za vse prizadete države zelo pomembno. Središča 4 skupin so, kot je znano, Stockholm, Nor-rkoping, Malmo in Goteborg. Vnaprej je določeno le to, da bo skupina, v katero bo izrebana Švedska, igrala v stockholmski skupini.
Organizatorji so zelo zadovoljni s predprodajo vstopnic in večina tekem bo že dolgo pred začetkom finalnih tekmovanj razprodana. Zanimanje novinarjev je ogromno, saj se jih je prijavilo že več kot 900. Ta številka se bo še precej povečala, ko bodo znani vsi finalisti.
. Švedska nogometna zveza skrbno pripravlja svojo reprezentanco. Vsa reprezentančna srečanja filmajo in jih potem skupaj z vodstvom in igralci natančno analizirajo. Danska se je pomudila, da odigra spomladi tekmo s Švedsko, čeprav takšnega srečanja prvotno ni bilo v koledarju. To naj bi bil zadnji preizkus Švedov pred prvenstvom. Po vsej verjetnosti bo-do to tekmo odigrali v Kopenhageriu.
švedska nogometna zveza je tudi sklenila, da en mesec pred začetkom svetovnega prvenstva ne bo dovoljevala prijateljskih mednarodnih tekem na Švedskem. S tem so prekrižali račune nekaterim inozemskim reprezentancam, ki so hotele .pred začetkom prvenstva odigrati nekaj tekem z različnimi švedskimi partnerji.
Stadion Rasunda, ki bo prizorišče večjega števila tekem, med drugim tudi finalne tekme svetovnega prvenstva, sedaj preurejajo In še letos bodo vsa dela, s katerimi so tudi nekoliko povečali kapaciteto stadiona, zaključili.
v„
BREŽICE NA VRHU
repre-
takmo
Ali bo Milutinovič tudi proti tujim vratarjem tako uspešno prodiral kot je na nedeljski tekmi med A in B reprezentanco proti Stojanoviču? Upajmo, da bo zablestel in pomagal svojemu moštvu do zmage
V nogometni ligi celjske podzveze je bilo preteklo nedeljo odigrano Vlil. kolo, jna sporedu pa so še 3 kola tekmovanja. Zanimivo je, da so v prvem delu lestvice vsi udeleženci iz Zasavja, v drugem pa klubi celjskega okraja. Tudi v tej ligi je bilo nekaj protestov, ki so postali že kar nekakšna »moda«. Zaradi tega je v zaostanku 5 tekem.
. Druga podzvezna celjska liga je svoje tekmovanje že zaključila, čeprav je tudi tu zaradi protestov in gripe v zaostanku 5 tekem. Rezultati zadnjega kola so bili naslednji: Rudar B (Trb) : Sl. Konjice 3:3, Svoboda (Kis.) : Krško 3:1, Olimp B : Radeče 1:1 in Edinstvo (R. Slatina) : Senovo 4:1.
Zaključilo se je tudi prvenstvo mladincev v celjski skupini, lestvica pa kaže, da Klada var med ostalimi moštvi sploh nima resnih tekmecev. Preseneča slab plasma mladincev Olimpa, ki so bili v preteklem letu zmagovalci lige. Tudi med pionirji je Kladjvar na čelu lestvice, vendar pa ima dokaj enakovredne konkurente. Lestvice so nasledpje:
CELJSKA PODZVEZNA LIGA:
Pregled prvenstva v ljubljansko-primorski nogometni ligi
So ssoiioii h I* irliifi isti
V nedeljo se je uradno zaključilo jesensko prvenstvo v ljubljansko-primorski nogometni ligi, preostali sta le še dve tekmi med Tržičem ter Grafičarjem in Izolo. Kljub temu se vrstni red na prvenstveni lestvici ne bo bistveno izpremenil. Lahko se zgodi, da Grafičar prehiti Jesenice," Tržič pa idrijskega Rudarja. To bi bili trenutni izpreinembi v tem tekmovanju.
Zanimivo je nek-ol.iko »pretipati obisti« klubom, ki so sodelovali v jesenskem' prvenstvu. Marsikaj se da izluščiti in morda povedati kot napotek za prihodnje. Treba ie povedati nekaj o kvaliteti, o disciplini ter o svetlih in temnih točkah tega tekmovanja,
Krim je prvak
jesen siko prvenstvo je osvojil ljubljanski Krim. Po dogodkih na posameznih tekmah povsem zaslužen o, saj ni izgubil nobene tekme, v dveh pa je dosegel neodločen rezultat. Povedati pa je treba, da so Krimovci začeli to prvenstvo dokaj nepripravljeni in da je glavno orožje pri njih odlična obramba, predvsem pa njihov skoraj nezadržni vratar Mozetič. Ce smo odkriti, jim je prav le-ta priboril marsikatero dragoceno točko. To pokaže tudi razmerje golov, saj je Krim prejel najmanj golov, torej po zaslugi dobre obrambe. V večini tekem je namreč zmagal z zelo tesnimi rezultati in le dvakrat ie bil njegov napad nad povprečjem učinkovit. Če bo Krim hotel obdržati prvenstvo do konča, bo moral predvsem izboljšati napadalno p e,točko, ki mu bo priborila krepke zmage.
Triglav je moštvo, ki je igralo z izpre.menljivo srečo. Najprej si je doma im na tujem priborilo vrsto učinkovitih zmag. nato pa prav po nepotrebnem izgubilo tekmo proti
Krimu, kjer je imelo zmago ta korakec v žepu. Še bolj presenetljiv je bil poraz na Jesenicah in tako so si Triglavani zapravili možnost, da bi postali jesenski prvaki. To se vidi tudi iz tega, ker so v zadnjih kolih spet zmagovali nad svojimi nasprotniki z učinkovitimi rezultati. Nasprotno, kot pri Krimu, je boljši del moštva napad. Če ta v spomladanskem delu ne bo zatajil, potem od simpatičnih Kranjčanov lahko pričakujemo prijetno presenečenje, da se bodo zrinili prav na vrli prvenstvene lestvice v tej ligi.
Moštvo Nove Gorice je prav tako nekakšen pojem zase. To je dokaj pomlajeno moštvo, ki zna zaigrati borbeno, toda fa i r. Mesto, ki mu pripada na lestvici, je v razmerju z njegovimi silami. Nepotreben je bil poraz proti Tržiču in tako bi si Goričani lahko krepkeje utrdili polažaj na lsetvici. Ker pa ima to moštvo mlade sile, se lahko zgodi, da bo spomladi marsikomu mešalo račune.
Precej visoko so se zrinile Jesenice, ki so šele letos vstopile v to ligo. Njihov trenutni položaj, to je
4.	mesto na lestvici, je zanje prav gotovo velik uspeh, saj od njih marsikdo ni pričakoval, da bodo tako presenečali svoje nasprotnike.
-»Zlata« sredina
V sredini lestvice so se utaborili Grafičar, Slovan in Izola. Grafičar je od lani precej popustil in ima njegovo moštvo zelo nestanovitno formo. Zatorej ni nič čudnega, če sta ga prehitela kar dva konkurenta, zlasti še, ker nima najboljše obrambe, napad pa je večkrat neurejen. Tudi Slovan je približno enake sreče in velja zanj pripomniti enako, kot za Grafičaria, Vendar ie 5 porazov za to moštvo vsekakor previsoko število in če se bo moštvo
ustalilo, potem si lahko pribori spomladi boljše mesto. Izola se letos nikakor ne znajdp in se s težavo prebija iz kola v kolo. Kljub temu pa je nekajkrat pripravila svojim nasprotnikom presenečenje, ko so le-ti najmanj pričakovali. Zlasti .presenetljiva je bila zmaga nad Grafičarjem v Ljubljani.
In še dno
Idrijski Rudar, ki je novi član te lige. je dobro startal. Toda mladi igralci, ki sestavljajo to moštvo in so sicer najbolj disciplinirani v tej ligi, imajo še premalo izkušenj, da bi se uspešneje borili z bolj rutiniranimi nasprotniki. Če povemo še to, da so to vsi domači fantje in da vadijo brez trenerja, potem jim lahko izrečemo za njihovo prizadevanje vse priznanje.
Vprašanje zase sta Tržič in Ilirija. Tržič je ubral napačno taktiko, ker je uvrstil v moštvo vojake, ki služijo kadrovski rok in ga je nova uredba Sekretariata za državno obrambo precej prizadela. Zato so zdrknili na dno in si bodo težko pomagali v višje »prostore«.
Osem porazov in ena sama zmaga je za Ilirijo zelo slabo izpričevalo. To moštvo ie doseglo najslabši uspeh v letošnjem prvenstvu, čeprav si je pomagalo z različnimi »novostmi« pri izbiri igralcev. Morda je šlo prav to na škodo kvalitete in zato se je z Ilirijo zgodilo pač to, kar je bilo pričakovati. Zadnje mesto je realen odraz kvalitete tega kluba.
Tako smo opravili kratek »sprehod« med klubi 1 j u bi j a n s k o-pr i m o r-ske lige. Prav je, da v zimskem obdobju poizkušajo izkoreniniti vse napake in utrditi disciplino, kajti le na ta način bodo dosegli boljše uspehe.
1. Brežice	8	7 0	1	28:12	14
2. Bratstvo (Hr)	8	6 1	1	18:5	13
3. Sloga	7	4 1	2	19:22	9
4. Svoboda	7	3 1	2	18:13	7
5. Proletarec	7	2 3	2	14:10	7
6. Rudar (Hr)	7	2 3	2	14:14	7
7. Olimp	7	2 2	3	10:11	6
8. ŽSD Celje	6	2 1	3	14:18	5
9. Usnjar	7	2 1	4	13:20	5
10. Kovinar	8	1 3	4	12:19 *	5
JI. Rudar (Vel)	7	1 2	4	8:15	4
12. Bratstvo (Rog)	7	1 1	3	16:25	3
MLADINA:					
1. Kladivar	5	5 0	0	46:1	10
2. Celje	5	3 0	2	19:15	6
3. Rudar (Vel)	5	3 0	2	9:15	6
4. Usnjar	5	3 0	2	12:23	6
5. Olimp	5	1 0	4	7:12	2
6. Kovinar	5	0 0	5	1:28	0
PIONIRJI:				•-•v...-.	
1. Kladivar		3 3	0	0 11:0	6
2. Olimp		3 1	1	1	1:4	3
3. Celje		3 1	0	2	4:4	2
4. Kovinar		3 0	1	2 0:8	1
Devet protestov in 16 mesecev kazni
Če pogledamo prvenstvo ljub-1 jansko-primor-ske lige še po drugi plati, moramo ugotoviti zelo zalo* sten pojav, da je tekmovanje P°' tekalo v zn amen jo velike nedisci-pliniranosti moštev in posameznih igralcev. Disciplin siko sodišče NZb je kaznovalo 14 igralcev s skupno kaznijo 16 mesecev prepovedi igranja, med njimi enega z dosmrtn0 kaznijo, dva pa z ukorom. To ie vsekakor porazna slika, ki kaže, da so se igralci napačno zagrizli v borbo za športne uspehe, seveda predvsem v lastno škodo in škodo svojih klubov. Največ kaznovan’,b igralcev imata Slovan in Jesenic«' vsak Po 3 člane, za njimi Ilirija 2. Krim 2 ter Grafičar, Tržič, Triglav in Izola po 1. Torej je kar 8 ki4' bo v, katerih igralci so prejeli disciplinske kazni, medtem ko sla brez kaznovanih igralcev le Nova Gorica in Rudar, katerih nogometaši so vsekakor najbolj disciplin)' rani. Drug slab pojav so nedisciplinirani gledalci, ki s svojim Je' demjem marsikdaj razdražijo kri igralcem na igriščih. Tudi proti t®' mu bo treba ukreniti najostrep6 mere, k čemur naj bi dala svoj delež tudi Tajništva za notranja za' deve.	.
In še protesti? Vloženih je bile protestov, od teh upoštevana le dv^ Vsi ostali so bili odbiti zaradi tega. ker klubi niso imeli dovoli dokazov za svoje trditve. S teni 5 seveda izgubili samo denar, pra' koristi pa ni bilo.
Zatorej velja še enkrat, za s-P?. mladan.sko sezono pa še posebej-boriti se je treba športno, disioP^ ni ra no in uspehi bodo tu! T.
Literatura In
nogomet
Letošnja Nobelova nagrada za raturo je bila nedavno podel]6
l U L LIL (J ja ullu lliJtlUV hU	z ^0
Francozu Albertu Camusu, Najbrž ^ veste, da je bil nagrajenec v nrla letih igralec nogometa. Eranil je vr univerzitetnega kluba Racing v žiru.
Milijonske globe,večletni zapori...
Večina držav ostro kaznuje nedisciplinirane igralce, gledalce in klube

'V O* 1
B&č&ža S&J& je«anav
ZRAČNIH PUŠK
Najrazličnejši izpadi proti sodnikom, kakor tudi proti gostujočim moštvom, so postali v nogometu in deloma tudi še v nekaterih drugih športih, če že ne vsakdanji, pa vsaj pogost pojav, ki ga lahko registriramo vsako nedeljio. Pisanja o tem je hilo na eni strani dovolj, na drugi pa še vedno premalo. Danes bi si želeli ogledati, kako reagirajo na podobne izpade ponekod v inozemstvu.
MILIJONSKE KAZNI
Nočemo sicer našega nogometa enačiti s profesionalnim nogometom na Zahodu, toda prav lahko bi prevzeli nekatere ukrepe proti neredom na igrišču. Vzemimo najprej Italijo. Vsako sredo lahko najdemo v italijanskih časopisih <telg seznam klubov in igralcev, ki so hili tako ali drugače kaznovani za nepravilnosti na tekmah prejšnje nedelje. Vzeli bomo za primer nedeljo, 13. okt. Glavni kamen spotike je bila na ta dan tekma Genova : Fiorentina, ki se je končala z zmago gostov. Nekaj dogodkov s tekme: Sodnik je opomnil Delfina te Firotta od Genove zaradi preostre Igre; delegat je poročal, da je za sodnikovim- hrbtom Ciappella ponovno igral Nepravilno; občinstvo je sodnika ves čas tekme zmerjalo in mu očitalo pristranost in napake ter žalilo delegata; na Igrišče sta prileteli dve steklenici, in tezlične druge stvari, seveda tudi nekaj kamnov; kamen je zadel stranskega sod-nika; ob koncu tekme so gledalci zmer-te1'" i metali različne predmete na go-
Predstavljamo vam
najboljši slovenski napad
Tiskarski škrat je pr.i pregledu najibdljšiih slovenskih nogometašev — strelcev v conski ligi * a# rešil nekaj neljubih napak. Opuščenih je bilo nelkaj nogometašev, ki so za »voj e klube uosegii gole, niso pa bili uvršče-m v lestvico Pole to v ega nagra-d-naiteeaja.
. Po VIII. kolu se je položaj na e6tvi;oi strelcev precej izpreme-mi, Čeprav je v voictatvu še vedno Perharič (Lj) z 8 goli. Moč-2P se mu je namreč približal nuzner (Bir) s 7 goli, Cuban (O)
po 3 gole so dosegli Dugandžija S ^tejberg (oba Br), Dolenc in ^‘uden (oba L j) ter Frič (O), 2 gola Čekov in Čučko (oba fck Hacler in Kompoš (oba Lj), Mančišar 'n Kranjc (cba O), po j .Sol o a Blaznik in Gosar (oba .ih Berginc, Limo in Žumbar
K- o).
Med	moštvi vodi po	Vlil.	kolu
/?ls'he	lige Branik	z	21	goli
pred Ljubljano	z	20	goli
in Odredom	s	15	goli
irD:10). Zanimivo j c, da je vrst-&,1 re'd teh 3 mošitev na p r velijo Ve:n- lestvici povsem druigačen jn v tem primeru u-čiinikovi-n a padali cev vseh treh mo-p.nev n'-:nia vipliva na plasma. To <.]fP5nh da so obrambe nekoliko j S!v del moštev.
sf n.še nekaj. Poizkusili smo se-na jiu-č: n k ovit ej ši napad, številu doiseženiih golov <>r y • predstavljati takorekoc TZ®jzi'5 naših nogometinih klubov.
bi talkoile: Perharič. EIz-nik’ 7?,u£andžija, Guban in Plaz-]i: p Ce k temu dodamo še so-rilsko vrsto In dobro oib-. ^»bo ___ aj;j ne j,me]1| udar-
_ n°lhOimetno moštvo?
stujoče igralce, vendar-jih niso zadeli; gledalci so se večkrat polastili žoge in je niso hoteli vrniti; Genova je dovolila prod jo pijač v steklenicah. To je nekaj navedb iz poročila sodnika in delegata. Kazen ni izostala. Glavni krivec za večino prekrškov je klub Genova, zato so mu prisodili nič manj kot pol milijona lir globe!! Igralca Chiappello so diskvalificirali za eno tekmo, čeprav ni bil izključen. Nekateri drug: igralci pa so dobili opomine.
Za tekme istega kola so prisodili še denarne kazni petim klubom, kaznovali z globami 15 igralcev, »razdelili« 26 opominov, tri igralce kaznovali s prepovedjo igranja in zaprli igrišče nekega d ugoligaškega kluba.
KOLEKTIVNE KAZNI
Zanimiv primer kaznovanja nediscipliniranosti je tudi kolektivna kazen, na primer 110.000 lir na 11 igralcev Lazia po tekmi Lazio : B ',ogna. Moštvo se je namreč domala v celoti vedlo zelo nedisciplinirano, igralci so ponovno protestirali pri sodniku in ga poskušali odvrniti od njegovih odločitev. Tekma se je na koncu zaključila 2 manjšim pretepom med igralci obeh moštev. Za to so igralci »kasirali« zaslužene kazni, igrišče Lazia pa so zaprli za eno tekmo.
Morda se zdi kazen diskvalifikacije igrišča za eno tekmo blaga, toda, če vemo, da ima Lazio v Rimu po 40, včasih pa tudi do 80.000 gledalcev, potem je menda jasno, kakšen finančni udarec za klub pomeni diskvalifikacija igrišča, pa čeprav le za eno nedeljo. Za Italijo je zanimivo še to, da igrišča in igralce kaznujejo ne časovno, ampak vedno za določeno število prvenstvenih tekem. Pri nas se držimo manj uspešne prakse, da recimo kaznujemo igralca z enomesečno prepovedjo igranja, morda v času, ko sploh ni pomembnih tekem. Vsaka »diskusija« s sodnikom je v Italiji strogo kazniva. Najmanj 5000 lir stane igralca taka »zabava«. Ce jo igralec ponavlja, je stvar vedno dražja in nazadnje mu prinese prepoved nastopanja, kljub temu, da ni bil nikoli izključen. Mnogi časopisa vodijo prave lestvice najbolj nediscipliniranih igralcev in se tudi na ta način poskušajo boriti za red.
PRED SODISCE Z IZGREDNIKI!
Marsikje na svetu pa se nedisciplina igralcev ali gledalcev ne konča samo pred disciplinskimi odbori nogometnih forumov, ampak tudi pred rednimi sodišči. Znano je, da nogometni navijači v Južni Ameriki prekašajo vse na svetu. Zato jih že ob prihodu na stadion preiščejo, če nimajo orožja. Med tekmo pride večkrat do neredov in takrat nastopijo proti gledalcem reditelji in policija, ki brez milosti uporablja pendreke in često tudi gasilci z vodo. V Argentini se je večkrat tudi že zgodilo, da so zaprli in občutno kaznovali igralce, ki so se pretepali na Igrišču. Popolnoma pravilno! Res ni nikakršne razlike, če se človek pretepa na cesti, v kakem javnem lokalu ali na nogometnem igrišču.
Posebno drastično so preteklo leto nastopili v Sovjetski zvezi, ko so na nekem igrišču gledalci vdrli na Igrišče in je prišlo do splošnega pretepa. Nekaj glavnih pretepačev so uspeli poloviti in ti preveč vroči ljubitelji nogometa so romali takoj v zapor, nekateri celo za
dve leti!! Prav v pretekli številki našega lista smo poročali, da je redno madžarsko sodišče obsodilo nekega igralca, ker je nasprotniku zlomil nogo. Dobil je eksempIaričiiiO kazen šest mesecev zapora. Podobnih primerov bi lahko naštevali še celo vrsto.
TO PA ZA NAS;
Za zaključek bi hoteli ponovno zapisati, to kar smo storili -že večkrat. Naši nogometni forumi, pa tudi službujoči organi Ljudske milice, bi morali složno nastopati pri zatiranju neredov na igriščih. Nič ne bi škodilo, če bi preveč vroče kibice nekoliko poklical sodnik za prekrške in prav nič ne bi smeli omahovati tudi pred daljšimi zaporami igrišč, kjer se skoraj nedeljo za nedeljo ponavljajo izgredi, in tudi denarne kazni bi kazalo uvesti. Sele v trenutku, ko bodo klubska vodstva sama odločno in takoj ukrepala proti nediscipliniranim in surovim igralcem ter ko bo nogometno občinstvo prišlo do spoznanja, da škoduje s svojimi izpadi na eni strani le svojemu klubu, na drugi pa tudi sebi, se bodo stvari obrnile na bolje. Kaže pa, da bo pri nas treba precej trše roke in strožjega kriterija, tako pri sojenju tekem, kakor pri obravnavanju prekrškov istih in zatiranju izgredov s strani gledalcev.
Hladnejše in nestanovitno jesensko vreme je naše strelce zvabilo v zaprte prostore, kjer so se že pred nedavnim začela družinska in interna tekmovanja z zračnimi puškami. Ni še dolgo od tega, kar so strelci nastopali na streliščih z vojaškimi puškami, sedaj pa je ta disciplina za nekaj časa pri kraju.
Kaže, da bo letošnje tekmovanje z zračnimi puškami zajelo zelo široke plasti strelcev, kajti namen tekmovanja je, da bi bilo čimbolj množično in da bj sc ga udeležjlo čim več tekmovalcev. Zato bo prvenstveno tekmovanje z zračnimi puškami razdeljeno na conska, okrajna in republiško prvenstvo. Najprej bodo tekmovali strelci v okrajih po conah, zmagovalci con se bodo pomerili na okrajnem prvenstvu, zmagovalci okrajnih prvenstev pa na republiškem finalnem tekmovanju. Za vsako družino bo lahko nastopilo neomejeno število tekmovalcev, računali pa bodo rezultate 10 najboljših članov, mladincev in pionirjev, pri članicah pa rezultate 5 najboljših tekmovalk.
In kakšen bo način streljanja? Strelci bodo tekmovali stoje na nove tarče, katerih premer črnega polja je velik le 32 mm. Izstrelili bodo 20 strelov v 25 minutah na razdaljo
10 m. Pionirji bodo izstrelili 15 strelov v 20 minutah. Vsaka zmaga bo štela 2 točki, neodločen izid pa 1 točko.
Tekmovanje v conskih ligah se je začelo že 1. novembra in bo trajalo do konca leta. Nato bodo do 13. februarja okrajna prvenstva, prav tako po ligaškem sistemu, od 20. februarja do 31. marca pa bo na sporedu republiški finale in sicer bodo okrajni prvaki streljali na svojih streliščih. Zanimivost tega tekmovanja je, da bodo strelci uporabljali samo puške domače proizvodnje, kdorkoli pa bi tekmoval s puškami inozemskega izvora, njegovi rezultati ne bodo priznani.
*
1 Posebej bo tudi letos organizirano zanimivo tekmovanje za pokal strelske družine »Branko Ivanuš*. To tekmovanje je lajii zajelo 30 družin, zmagalo pa je moštvo Olimpije iz Ljubljane. Letos bo to tekmovanje še bolj razširjeno saj bo na njem sodelovalo 63 družin iz vse Slovenije. Zmagovalna ekipa bo prejela pokal SD »Branko Ivanuš«.
Ali sie že poravnal'
Dese/orica najboljših slovenskih kolesarjev
Bajčevo kolo najhitrejše
Prejšnjo nedeljo smo menda imeli zadnjo pomembnejšo kolesarsko prireditev v sezoni. V Sarajevu so se še enkrat sestali nekateri najboljši jugoslovanski kolesarji, kjer se je, ko.t vemo, odlično izkazal Rogovec Zidan. S tern, da je kolesarska sezona zaključena, pa nastane vprašanje, kako razvrstiti naše najboljše slovenske kolesarje, ali kakor pravimo, sestaviti desetorico najboljših dirkačev. Pregledali smo vse letošnje kolesarske prireditve in jih razvrstili po kakovosti in doseženih rezultatih. Pri tem smo upoštevam! naslednje merilo:
,,, ...- ’
liiiiiiiltfll
Bajc je sicer letos zasluženo osvojil najvišjo lovoriko, toda prihodnjo sezono bo njegova naloga obdržati najvišji naslov veliko težja
• Kvalitetne mednarodne dirke — enodnevne ali etapne,
•	državno prvenstvo posameznikov — generalni plasma,
© republiško prvenstvo posameznikov — generalni plasma,
•	pomembnejše medklubske dirke,
© nastopi v državni, oziroma republiški reprezentanci.
Pri takšnem kriteriju smo končno prišli do naslednjega vrstnega reda 10 najboljših slovenskih kolesarjev.
1.	BAJC Lojze — Odred: 2 mesto na mednarodni dirki »Preko Cola«, 6, mesto kot član državne reprezentance na dirki »Okrog Avstrije«, 14. mesto na dirki »Po Jugoslaviji«, 6. mesto na državnem prvenstvu posameznikov in 4. mesto na republiškem prvenstvu. Naj omenimo še to, da je bil uvrščen pri kategorizaciji v mednarodni razred skupno z Levačičem, Petrovičem in Valči-čem.
2.	ŠEBENIK Jože — Rog: 21. mesto kot član državne reprezentance na dirki »Okrog Avstrije«, 4. mesto na državnem prvenstvu posameznikov, 22. mesto kot član slovenske ekipe na dirki »Po Jugoslaviji«,
3.	mesto na mednarodni dirki Roga, član ekipe državnega prvaka za leto 1957, t. mesto na meddruštveni dirki na Reki, 3. mesto na dirki »Osvoboditev Beograda« in 5. mesto na republiškem prvenstvu.
3.	ŽIDAN Pavle — Rog: republiški prvak za leto 1957, 3. mesto na mednarodni dirki »Preko Cola«, 1. mesto na mednarodni dirki Roga, član ekipe državnega prvaika za leto 1957, 1. mesto na meddruštveni dirki v Zadru, 1. mesto na meddruštveni dirki v Sarajevu.
4.	FLAJS Dušan — Odred: 5. mesto na dirki za Memorial Vida Ro-oiča, 4. mesto na mednarodni dirki
»Preko Cola«, 7. mesto na državnem prvenstvu posameznikov, 26. mesto kot član slovenske ekipe »Po Jugoslaviji«, 23. mesto kot član državne reprezentance na dirki »Okrog Avstrije«, 3. mesto na republiškem prvenstvu posameznikov, 1. mesto na mednarodnem kriteriju »Okrog Tabora«.
5.	RAK Danijel — Odred: 9. mesto na državnem prvenstvu posameznikov, 6. mesto na republiškem prvenstvu posameznikov, 12. mesto na mednarodni dirki Roga. 1. mesto v solo-vožnji za prvenstvo Slovenije.
6.	OMERZEL Zvone — Rog: 7. mesto na dirki Za Memorial Vida Ročica, 7. mesto na slovenskem prvenstvu za posameznike. 15. mesto na mednarodni dirki »Preko Cola«, 4. mesto na cestni dirki na Reki, 4. mesto na prvomajski dirki v Mariboru.
7.	PERNE Vinko — Odred: 10. mesto na državnem prvenstvu za posameznike, 1. mesto na prvomajski dirki, 2. mesto v solo-vožnji za prvenstvo Slovenije.
8.	VALANT Janez — Rog: 3. mesto na dirki za Memorial Vida Ro-, čiča, 1. mesto na medklubski dir ki na Reki, 13. mesto na državnem prvenstvu za posamenike.
9.	DIMNIK Pavel — Rog: 2. mesto na slovenskem prvenstvu za posameznike in 16. mesto na državnem pr-venstvu.
10.	ROŽNIK Janko - Odred: 1. mesto na medklubski dirki na Podutiku, 5. mesto »Preko Gola«.
V naši lestvici nismo upoštevali Žirovnika Janeza, člana Roga. ker je nastopal šele v zadnjem času, 'prej pa je bil na cdsluženju kadrovskega roka v JLA.
L M.
je pravzaprav maratonski tek? To vprašanje po-slišimo, a zelo redko dobimo nanj vsaj približno
5 odgovor.
aten v®0 dvakrat omenja grška zgodovina lepo zgodbo o Piibi'"6111 vojaku, ki je po bitki na Maratonskem polju, stekelZin° 4-90 let Pred našim štetjem, pobegnil z bojišča in Se s 1 v Atene naznanit zmago. Komaj je izrekel novico, °Pisal mrtev zgrudil. Herodot nam je na primer klasično Hiy p maratonsko bilko, o tekaču pa ne najdemo pri njeni Pripo®s^de, čeprav je rad opisoval take epizode in je tudi tamj Sd o maratonski bitki okrasil z mnogimi anefcdo-skegg ^di noben drug opis te bitke ne omenja maraiton-Poiikji ‘ekača. V optisu podobe Polygnota v atenski Stoi o prav tako bitka ni omenjena, tong-m'?. za rimskega cesarstva, skoraj 600 let po mara-•'• se Je prvič pojavila ta povest, vzeta po nekem Po naX Vltu. Plutarh (živ-el je približno od leta 46 do 120 slavug8«?1 šte,tiu). Piše v svojem opisu »Ali so bili Atenci dJeraiv ,T vpjni ali na znanstvenem področju« takole: 9boin pdes Pont!kos poroča, da je prinesel Thersipbs iz da je , Lroiadai novico o bitki pri Maratonu. Večina trdi, ]Q prjd to Eukles; z vsem orožjem je pobegnil z bojišča Vofj[ j DT* do prvih atenskih hiš. Tam je lahko sprego-Potem ,se besede: »Veselite se, mi se prav tako veselimo!«
Pr'Ji ™.rtev omahnil.«
*tetju 1	. bianu, ta je živel okoli leta 120 do 160 po našem
l0	?■Iderop drugo povest v retorski obliki. V razpravi
'■	‘ * Pri nagovarjanju ljodi«, se Lukian po okusu
in načinu te dobe ogreva za nekatere načine pozdravljanja in poskuša odstraniti nesporazume, ki lahko pri tem nastanejo. Ob tej priložnosti navaja tudi nekatere primere Iz filozofije in zgodovine. Takole pravi: »Prvi, ki je uporabil ta pozdrav (Veselite se) je bil tekač Filipides, ki je pritekel z Maratona in zbranim arhontom, zaskrbljenim zaradi bitke, takole povedal: »Veselite se, zmagali smo!« In takoj ko je izrekel te besede, se je zrušil mrtev, veseleč se v svojem zadnjem izdihu.« Za oba opisa je značilno, da ne poudarjata športnega dela, toliko bolj pa narodno junaštvo. Maratonski bojevnik prinese novico o zmagi in s ponosnimi besedami: »Veselite se« doživi vrhunec, toda istočasno se konča tudi njegovo življenje. Etični smisel tega pripovedovanja posebno poudarja Plutarh, ko dodaja še nekatere moralne podrobnosti.
Toda zgodovinska anekdota, polna etike, ne ustreza vedno zgodovinski resnici. Podoba je, da tudi epizoda o maratonskem tekaču ne prenese stroge kritike. Najprej preseneča negotovost glede tekačevega imena. Navajajo jih več: Thersipos, Eukles, Filipides. Če bi ostala v narodu živa tradicija, je gotovo, da bi se ohranilo tudi ime tekača. Filipides, ki ga omenja v svojem opisu Lukian, je znan že iz mnogih drugih povesti. Bil je tekač po poklicu. He-merbdromos pomeni dobesedno: dnevni tekač. Pred maratonsko bitko so ga poslali iz Aten v Šparto prosit za pomoč proti Perzijcem, ker so ti vedno bolj napredovali, špartanci, verjetno iz verskih vzrokov, niso mogli priti takoj na pomoč. Tej važni politični misiji, ki ni delo tekača, prilika Herodot mnogo romantičnih podrobnosti. Lukian pa je enostavno ves opis maratonskega teka prenesel na Filipidesa. Tudi Plutarhova povest ima svojo slabo točko.
Toda naj bo že kakor koli! Čeprav je zgodba o maratonskem tekaču le junaška legenda in ne zgodovinsko dejstvo, to ne zmanjša njene narodnostne in etične vrednosti. V zgodovini vseh narodov imamo mnogo podobnih povesti,
ki ne prenesejo zgodovinske kritike, razkrivajo pa dušo nekega naroda in so zato upravičene. Narodnostne občutke je pogosto laže buditi s povestmi, okrašenimi s fantazijo. Tako moramo gledati tudi na maratonsko bitko in na maratonskega tekača.
POVEST O FILIPIDESU — MARATONSKEMU TEKAČU
Ko so Perzijci 460 let pred našo ero zavladali' nad velikim področjem Srednjega vzhoda in po zaslugi svoje odlične vojaške organizacije plenili sosede, so svoje poglede uprli tudi proti visoko civilizirani Grčiji, saj se jim je tam nudila izredna priložnost za ropanje. Leta 492 je feničansko brodovje pripeljalo okoli 60.000 oboroženih Perzijcev v Grčijo. Ta pohod je bil pravzaprav represalija. Perzijci so poslali pred letom dni odposlance, ki so zahtevali od Grkov zemljo in vodo, simbolični znamenji kapitulacije. Grki so odposlance vrgli v vodnjak, češ, tam je dovolj grške zemlje in vode. Leto pozneje so Perzijci poslali kazensko ekspedicijo. Toda olimpijski bogovi so varovali svoje otroke. Poseidon je s trizobom vzdignil velikanske valove, Eol pa je s svojih pečin poslal orkanske vetrove in feničansko brodovje s perzijskimi vojaki se je razbilo ob pečinah okoli gore Atos.
Dve leti za tem so Perzijci poslali velikansko ekspedicijo okoli 100.000 vojakov in jo izkrcali na Maratonskem polju blizu Aten. Atenci so mobilizirali vse, kar so mogli. Bilo je okoli 10.000 ljudi, približno deseti del perzijskih sil. Najboljši grški tekač med grško mladino, po imenu Filipides, je na povelje grškega vojskovodje Miltiada tekel v Šparto po pomoč. V dveh dneh in treh nočeh je pretekel okoli 500 km in se vrnil s slabim sporočilom: ljubosumnim špartancem niti na misel ne pride, da bi svojemu tekmecu, Atenam, pomagali.
Ha{ (e 2i/iiotefiec slišal v trdnjavi
Sedel sem v svoji sobi, globoko zatopljen v telžlko problematiko naše telesno vzgojne organizacije »Partizan«. Nikakršna analiza ani ni mogla pojasniti nerazumljivo trdo vratnega odpora nekaterih ep ravnikov (tako se v najčistejšeim teleeno-vzgojinem besednjaku imenujejo funkcionarji) proti tež n jam sodobnosti. Že me je od utrujenosti hotel premagati spanec, ko se zav mojim hrbtom nekdo glasno zareži.
»Ha-h a-h a! Doiber večer, Boštjan!«
Presenečen se bliskovito obrnem in zagledam — Zvitorepca! Pravega pravcatega Mikijevega Zvitorepca. Pojma niimaim, fcalko se je prikradel v mojo sobo. »Le kako si se vtihotapili?«, sem se začel razburjati.
Zamašil mi je usta z roko. »Ne izprašuj! Prišel sem, da ti povem marsikaj, česar ti ne veš o 'Stvareh., ki ti dvigajo žollč. Potem ti bo vse jas.no. Itn ne mislil, dia, bom lagal. čeprav me vsi imate za kljuk-ca. Sedaj pa poslušaj.
To menda veš, d,a smo Trdonja, Lakotnik in jatz sklenili rešiti kraljično iz Malh a rje ve trdnjave. Pa smo v temi zašli in se naenkrat znašli v neki drugi trdnjavi blizu Tivolija. Ko simo tavali po zakletih prostorih, smo zaslišali množico korakov in glasno govorjenje. Brž simo se skrili v veliko omaro in tam čakali, kaj bo. Zasvetila se je luč in 6 m e nit ni možje, strogih, resnih ob-
me mize. Jaz sem
aha, da pri trdnjavi. No, v to naše svetišče hočejo vseliti razno športno svojat in oskruniti naše prosto-■ re z žogami, mirežami in zlomek vedi kakšno nesnago še. Hočejo nam celo razbiti naše Mojzesove vtable — naj najsvetejši statut! Naš statut, ki so mu udarili temelj že stari Grki, najslavnejši telovadci vseh čaisov, in ga je' .podpisal z božanskim gosjim peresom sam oče Zeus na 01ymipu.«
Salomon je napravil učinkovit govorniški pireimor, belo pogledal v nebo in z novim elanom zapaha!.
»Kam to pelje, vas vprašam? To vodi v neizbežno degeneracijo! Še malo in ljudje ne bodo več znali hoditi. Pravoverni »Jastreb« — no, »Partizan«, sem hotel reči — se sploh ne bo nikoli vsedel na ta hudičeva vozila, na te Vespe. Mopede, Laimbrete. Pravi telovadec bo vedno hodil peš im sploh živel kot so živeli naši stari Slovani.« (»Kar v krapinsko votlino pojdi, obleci se v medvedovo kožo in z lojem sl sveti,« je brundal Trdonja poleg mene.)
Veliki Salomon je nadaljeval. »Že del j čaa^ zlivajo na našo najzaslužnejšo .in najvzvišenejšo združbo predvojne dobe golide umazanije. Na nas, iki smo edini na svetu zmožni očuivati mladino pred zmblodamii in vrh® jaštvom, na nas, ki smo bili, smo in ostanemo večni, nepodkupljivi idealisti.«
Spet je šel Salomon I. po sapo itn povzel. »Brat..., torej, tovariši
lost, nato pa s pobožno zamaknjenostjo odigral nekaj taktov iz znane Močnikove »Poloneze«.
Boštjan
(V prihodnji številki: Zvitorepec se vpiše v partizansko društvo.)
Ičefficuski dst&iv
V nadaljevanju okrajnega prvenstva kegljačev Ljubljane, sta bili odigrani izostali tekmi med Ilirijo in Ljubljano. Ilirija I. je premagala Ljubljano I. z 2282 : 2231, Ljubljana II. pa Ilirijo II. z 2280 : 2209. V drugem delu tekmovanja so Domžale premagale Zvezdo z 2284:2262, Ljubljana I. pa Ljubljano II. z 2325 : 2298.
Kegljaški klub v Šmartnem si zelo prizadeva., da bi na svojem kegljišču zgradil še eno stezo. Keir tovarna usnja gradi nove objekte in so kegljači, po večini člani delovnega kolektiva, izrazili -željo, da bi jim hkrati pomagali zgraditi še drugo stezo, ne bi bilo napak, če bi upravni odbor tovarne z 'razumevanjem podprl njihove želje.
Kegljaški klub Triglav v Kranju je te dtni organiziral nagradno tekmovanje za vse člane svojega kluba itn tudi za nečlane. Vsak tekmovalec bo lahko metal 20 lučajev na čiščenje, na vsaki stezi po 5 lučajev. Za zmagovalce so določene prav
SPREMEMBA SISTEMA
republiškega prvenstva?
razov, so posedli dkoM dolge, žele- m povzeli, »orna... rorej, rovari«, j nagrade. Zmagovalec med mo-
kukal skozjhšpra- opravniki ju opravmee! Kakor nek- skhni bo dobil radio apara-
njo v onnairi iin vse videl in slišal.
Začeli so globokoumno razpravo o stvareh, ki so morale biti silno važne. To sem zaključil po njihovi faraonski drži in neverjetno učenih izrazih na obrazih. Razen enega, za 'katerega sem pozneje izvedel, da je predsednik, so morali biti sami Salomoni.
»Kaj misliš, brat — eh, oprosti, tovariš? Ali naj kupimo prednjakom saimo hlačke ali cela vadbena .oblačila ?«
»Jaz sem za hlačke,« je zamolklo ■kakor sfinga odvrnil • vprašani.
»Jaz pa sem za cela vadbena oblačila,« je po tehtnem premisleku iispregovoril tretji.
»Jaz sem za hlačke, ki naj trajajo 10 lat!«
»Mlatim, da toliko ne bodo vzdržale. Računajmo na 8 let.«
»Sem zia hlačke za sedem in pol let.«
»Jaz pa za vadbena oblačila za dvajset let.«
»Predlog tovariša, iki je zadnji govoril, mi je najbolj všeč,« se je oglasil Salomon z najpametnejšim obrazom.
Vendar predlog ni bil sprejet. Ra zora va ie trajala dve uiri brez končnega sklepa. Zato so prešli na naslednio točko — nabava smuči za predn1 jake.
»Smučke morajo predn jakom služiti 30 lat,« je prepričevalno trdil Salomon številka 1.
»Jaz bi 'rekel, da ie to preveč. Dovolj bo 29 let.«
»Imam pomisleke,« se ie oglasil Iretii. »Šlo bi nemara tudi z 28 let',«
Razvila se ie utrudljiva im žolčna - - »nrava o važnem vprašanju, k-iVivo let naj prednjalku služijo -mačke. Teža razprave ie kot prešita odeja legla na nas, ki smo bili v omari, in kmalu smo za kinkali.
Ko sem se zbudil, predsednika ni b lo več v sobi. Ostali pa so se iz-premenili, kot bi se jih čarovnik dotakni: 1 s svojo paličico. P rej trdi in revni obrazi kot sfinge — sedaj 'razpoloženi in veseli. »Dobro smo ga zamorili — analfabeta,« je zamrmral "nekdo. Tisti, ki je bil cel večer naj hujši Salomon, je začel predavati.
»Torej, brat... eh, pardon, tovariši, sedaj, ko je zrak čist, vam lahko povem, da je samo najčistejša telovadba — tu mislim predvsem naše lepe proste vaje na en, dva tri •m seveda tudi orodmištvo — tista velesila, ki lahko edina zveliča globoko padlo človeštvo iz mračne sedanjosti in še mračne i še bodočnosti. Moje srce se utaplja v bridkosti; keir so se v naše, prej tako idealne, strogoredine in strumne vrste, vrinili ogabni klerikalni tipi, Jti se z nekakšno sodobnostjo tolčejo po prsih in nam pretijo vzeti tole pire-letpo. z našim znojem prepojeno trdnjavo. (Medklici: »Ne damo je! Branili jo bomo do zadnje kaplje...«).
(»... l jubljanskega vodovoda,« je poleg mene že ves živčen zamrmral
Lakotnik.)
»Hvala vam, tovariši! Tako je pirav,« je nadaljeval naijmoidrejši Salomoia. »Torej, kje sem že ostal...
I MU XIII
danjli kristijami, ki so bili vzvišeni in neobčutljivi za strahotna mučenja raznih Neronov im Pilatov, smo tudi mi prevzvišeni za bedno jecljanje po časopisih, 'ki je talko nizko, da nam ne more umazati niti gležnjev na nogah. Zato ugotavljam, da se nas to opravljanje ni prav nič prijelo. Lahko torej mirno nadaljujemo z dnevnim redom. Ima kdo še kakšen predlog?«
Salomon Mihael: »Predlagam, da ponovno ustanovimo organizacijo Jastreb. Hudiča, saj imamo po demokratični ustavi za to pravico. Zberimo podpise, pa bo!«
Prvi Salomon: »To je odlična ideja! O stvarni .bomo razpravljali na prihodnji seji. Seda r pa, tovariš Janez, svečani zaključek.«
Salomon Janez je sedel za klavir, se za hip zastrmel v zlato pretek-
ATLETIKA
žkiimi bo dobil radio aparat, zmagovalka med ženskami pa blago za Pbleko. Kegljači Triglava vabijo ljubitelje športa k številni udeležbi.
Ker težijo naše športne organizacije v zadnjem času k temu, da bi svoje tekmovalne sisteme prilagodile možnostim in pa seveda tudi potrebam terena, so tudi pri Zvezi kegljaških športov Slovenije začeli razmišljati o izpremembi sistema v republiški kegljaški ligi. Kot slišimo, je ZKŠS že dala v razpravo svoj predlog, hkrati pa smo zvedeli tudi za nekaj drugih predlogov, ki bi bili upoštevanja vredni. S tem v zvezi smo zadali nekaj vprašanj našemu reprezentantu in funkcionarju ZK3S tov. Likovniku.
»Za kaj gre predvsem pri izpremembi tekmovalnega sistema? Ali morda za množičnost?«
»Zveza kegljaških športov Slovenije je mnenja, da bi člani republiške lige tekmovali prav tako kot doslej na 4 kegljiščih in sicer na Jesenicah, v Kranju, Ljubljani in Mariboru. Seveda pa naj bi se število tekmovalcev v moštvu povečalo za dva, tako da bi vsako moštvo tekmovalo v disciplini 8 X 200 lučajev mešano. S tem bi klubi lahko uvrstili v kvalitetno tekmovanje nove tekmovalce, ki se doslej po večini zaradi standardnosti moštva niso mogli uveljaviti. Tekmovalci bi na ta način pridobili na kvaliteti in bi bila izbira tekmovalcev za državno prvenstvo tudi boljša.«
»Kakšni so še drugi predlogi o novem tekmovanju? So zelo različni?«
»V razgovorih z različnimi predstavniki klubov smo zvedeli tudi za predlog, naj bi klubi tekmovali s 4 nastopi na dveh keg-
ljiščih, tako da bi vsak klub nastopil dvakrat na istem kegljišču. Pozitivno pri tem bi bilo znižanje podanih stroškov, vendar bi se tekmovalna doba klubov zmanjšala, na 1 mesec. Naslednji predlog je tudi, naj bi tekmovalo po 8 tekmovalcev v vsakem moštvu na 4 kegljiščih po dvakrat. Vsak klub bi seveda prav tako na istem kegljišču nastopil dva dni zaporedoma. Zvišali bi se stroški za kegljišča, večji pa bi bili tudi stroški potovanj.«
»Kateri predlog je po tvojem mnenju najboljši in zakaj?«
»Najboljši je po mojem mnenju tretji predlog, ki bo v mno-gočem koristil kvaliteti tekmovalcev in pa seveda pripravi za državno prvenstvo. Na državnem prvenstvu mora namreč vsak tekmovalec nastopiti po dva dni zaporedoma z 200 lučaji. Na ta način bi si izboljšal tekmovalno rutino in pa kondicijo. Ta predlog bi bil seveda predvsem umesten tedaj, če bodo klubi zmogli zbrati dovolj finančnih sredstev, da s‘e bodo lahko udeležili tekmovanja v republiški ligi.«
Brez dvoma gre Zvezi kegljaških športov Slovenije za to, da bi svoje predloge čimbolj približala željam klubov, ki bodo tekmovali v republiški ligi. Zato je prav, da klubska vodstva, hkrati pa seveda tudi okrajne kegljaške zveze, o teh predlogih razmislijo in povejo svoja mnenja. Treba pa je pohiteti, ker bo tekmovanje v republiški ligi kaj kmalu tu/	T. B.
1_-	/A. V /A t** ■ J '»
Pregled letošnje plavalne sezone v Sloveniji
Pri plavalkah večja izenačenost
Medtem ko imamo v moških disciplinah nekaj posameznikov, ki s svojimi rezultati izrazito izstopajo, je pri ženskah položaj nekoliko drugačen. Večjidel so slovenske plavalke na vseh progah izenačene, kar se je tudi najbolje videlo na prvenstvenih tekmovanjih, kjer so bile v ženskih disicipiinah borbe bolj zanimive in izenačene kot pri moških. Zanimiva je tudi u goto vi-
tekmovalk. Največ seveda lahko pričakujemo od nove pionirske rekord e tke Sušnikov e, kateri pa žal težak finančni položaj v klubu ni omogočil' večje število nastopov. Prav gotovo bomo tudi v Grozino-vi, Čolnarjevi, Končanovi ali Hočevarjevi dobili v prihodnjih sezonah plavalke s časi pod 1:20,0.
V primerjavi s kvaliteto jugoslovanskega plavalnega športa je p'ro-
„Tek republike"
Tradicionalna prireditev Atletske zveze Slovenije ob Dnevu republike, »Tek republike«, bo kljub pomislekom, ki jih je prvotno imela Atletska zveza Slovenije, tudi letos na sporedu. Tekmovanje bo pripravljeno podobno kot prejšn ja leta z . edino razliko v tem, da ne bo 29. novembra dopoldne, ampak že 28. t. m. popoldne.
Atletska zveza Jugoslavije je sklenila, da ne pošlje našega odličnega maratonca Franja Mihaliča na maraton v Tokio, kamor so ga povabili Japonci. Zaenkrat še ni dokončno rešeno vprašanje naše udeležbe na polnočnem teku v Sao Paolu. Kot je znano, je bil določen Mugoša in morda še Mihalič, če bi bili organizatorji voljni nositi stroške še za drugega tekmovalca iz Jugoslavije. Poslali Mugošo v Brazilijo ne bi bilo najpametneje, saj vemo, da je v slabi formi, razen tega pa ima stalne težave z zdravjem. Vsekakor sta za več kol 7 km dolgo progo mnogo bolj pripravljena Vcžič in še posebno. Mihalič, ki ima že mnogo izkušenj s tega teka in bi se tudi ieto-s najbrž odlično uvrstil.
V Beogradu je pričela z delom dvoletna t r en e r s ko-p r ed n j a š k a šola. Med slušatelji je tudi mnogo znanih športnikov, od atletov na primer Mihalič, Sabolovič, Marjanovič, Račič, Jovančič iti drugi.
Mirjana Vukičeva letos ni pokazala takega razvoja, kot smo pričakovali
tev, da sta med vsemi plavalkami v desetericah le dve. članici (Pela-nova in Vauhni.kova), medtem ko so vse ostale tekmovalke še mladinke ali celo pionirke. To dejstvo daje še mnogo več upov v razvoju ženskih disciplin pri nas.
Spet nov rekord Koncilje
Sprint pri ženskah j,e bila disciplina, kjer smo v jugoslovanskem merilu zadnja leta precej zaostajali. Pred nekaj leti (1952 in 19*53) sploh nismo imeli plavalke, ki bi preplavala 100 m v času pod 1:20.0. Danes se položaj že nekoliko izboljšuje, čeprav je zaenkrat le Koncilji uspelo, da se uvrsti med najboljše jugoslovanske šprim tetke. Horvatova je letos v erawlu stagnirala, zato ji je postala najresnejša tekmica Čebuljeva, ki je letos prvikrat plavala pod t :20. Okrog te meje se je letos zvrstila cela vrsta
ga 400 m prosto naša nijslabša točka. Rezultati naših plavalk se sučejo v povprečju okoli 6:30, kar je vsa j za pol minute slabše, kot v državnem merilu. Koncilja je letos zaostala za 20 sekund za svojim lan-
skim rekordom, vendar pa nikoli ni. j,e ietos nastopala Breskvarjeva. Žal
»O/O/E JA«
IHEIgfRiJg PRESITIH ODEJ
LJUBLJANA, KOMENSKEGA ULICA 3
Izdelujemo:
vse vrste ročno in slojno prešitih odej, puhastih odei in blazin. Predelujemo tudi stare odeje!
plavala na tej progi z vso silo. Za mjo se je zvrstila skupina plavalk, med katerimi izistopa s svojim rezultatom G roži nov a iz Krškega. Tudi v tej disciplini pač lahko pričakujemo napredek, saj so plavalke mlade in še v razvoju, istočasno pa prvikrat beležimo vso deseterico z 'rezultati pod 6:50.
Kriza v prsnem slogu
Prav obratno sliko pa nam nudijo rezultati na 2.00 m prsno. Tu zaznamujemo napredek v vrhu in nazadovanje ob koncu Lestvice, kar daje tudi v skupnem edini slabši po-vpreček v vseh letošnjih desetericah. Prav zanimivo pa je dejstvo, da nam primerjava s prsnim slogom med moškimi d& prav isti rezultat. Zadovoljni smo le z rezultati naših najboljših plavalk, za njimi pa zija velika praznina. Toni i® škov a je sicer za 2 desetinki izboljšala svoj lanski rekord, vendar srno -od nje letos pričakovali večji napredek. Vukičeva je športnica, ki »sedi« na dveh stolih, in ker ji je plavan je poleg orodne telovadbe šele šport štev. 2, ne moremo od nje pričakovati večjih uspehov. Breskvarjeva je najsvetlejša nova pridobitev letošnje sezone na tej progi. Njen vzpon je zelo hiteir, čeprav je šele pionirka, l.e zdi se nam. da se bo morala sčasoma opredeliti v svoji specializaciji za prsni slog ali metuljček. Rodetova spada s svojim rezultatom še v »zgornjo hišo«,
tod.a njena specializacija ni na_
njej pa slede tekmovalke, ki močno zaostajajo za najboljšimi. Za primerjavo naj navedemo, da srno imeli n, pr. 1. 1955 10. tekmovalko v lestvici z rezultatom 3:27,8!
Metuljček —
domena slovenskih plavdlk
V metuljčku so dosegle slovenske plavalke doslej največ uspehov. Na letošnjem državnem prvenstvu si®0 imeli tri plavalke v finalu in če k tem pridamo še Breskvarjevo, ki bi se prav "gotovo uvrstila med oisimorico, bi imeli polovico finalistk Slovenci. Koncilja se je z novim slovenskim rekordom za las približala državnemu. Kar jii ni uspeto letos, ji bo prav gotovo v prihodnjj sezoni. Njene sposobnosti so dahe pod 1:20,0 in prepričani smo. da bj te rezultate že dosegla, če ne bi letos sredi glavne sezone prekinil® s treningom. Čeprav smo bili lanl mišljenja, da je po državnem P,r' venstvu dokončno opravila s svoj0 večno rivalinjo Horvatovo, so tek' movainja v letošnji sezoni pokazala, da to rivalstvo še vedno obsl?' ja. Horvatovi je uspelo, da cel® enkrat premaga Konciljo in osvoV mladinsko državno prvenstvo, j senci uspehov teh dveh tekmoval.
je nismo videli na državnem Pr' venstvu, kar bi bila vsekakor nje' na večja afirmacija v zveznem me' rilu. čebuljeva je letos lepo nap're' do v a la in je poleg Koncilje edin® tekmovalka, ki je ob koncu sezon® dokaj dobro osvojila delfin k<o slog plavanja. Pri pogledu na tabh' co nas zapet moti nekoliko prpve' lika razlika, iki nastaja za Vukiče'1'0 in Tominškovo ter ostalimi tek®0-v alke mi.
Tudi v hrbtnem slogu se obetajo boljši časi
Naša rakova rana je bil dolga J® ta hrbt ni slog. Pela nova, ki je e? '-na dosegla zvezni razired, je b11 dolga Leta brez enakovredne tek®?! v alk e v Sloveniji. Letos smo dob? celo vrsto tekmovalk, ki obetaj j da se bo položaj tudi v tem sto*'’ izboljšal. V prvi vrsti moramo o®1, niti Kočarjevo iz Trbovelj, ki i® republiškem prvenstvu Pr’.reXj-. nemajhno presenečenje ko i® vzela Pel a novi desetletni primat tej disciplini. Njen rezultat j® .. začetnico prav deber. Koncilja > naša četrta plavalka, ki j,i je usP^ lo preplavati 100m hrbtno pod *• j
" pur
progi. Golarjeva, Hočevarjeva, - ,e< garjeva im Grozinova so plava od katerih lahiko v prihodnjih 6® ^ n ah pričaku j emo, da bodo ž®v z- -t« neje popravile doslej precej za no stanje v tej disciplini. d 1
Cen Fen Jung. 175 cm 1
meonarodi
Dvajsetletna kitajska skakalka v vi-8:no, Cen Fen Jung, je v Pekingu preskočila 175 cm in tako zopet za 1 cm Izboljšala svoj dosedanji najboljši rezultat. Boljše od Kitajke sta doslej sko-
Ma&žari so se izkazali v teku na 3000 m. Roszavolgyi je tekel 7:59.6, Zzabo 8:03.6 in Hecker 8:04. Petovari je vrgel kopje 74.02, Szecsenyi pa disk 53.67.
Se nekaj rezultatov iz Sovjetske zve-
U
Čili le Američanka Mc Daniel ,in Ro- ze: višina Smirnov 204, daljina Popov
munka Balas, obe 176 cm.
7.56, troskok Jeremin 15.77, disk Kom-
Ob začetku nove sezone v Južni Afriki panejec 54.14, ženske: daljina Demidova
se je najbolj izkazal Spence, ki je pretekel 440 y v 47.3.
Pred zaključkom letošnjih tekmovanj so dosegli poljski atleti še nekaj odlič- skočil v daljino 7.58. nih rezultatov. Omenili bomo nekaj naj- Cešlti tekač Kantorek je dosegel dva
6.03.
Na začetku avstralske sezone se je najbolj izkazal mladinec Mc Cann, ki je
Nogometna prvenstva evropskih držav
Francija — X. kolo: Reims : Sochaux 4:0, Nimes : St. Etienne 2:2, Lyon : An-gers 2:3, Sedan : Lens 2:3, Monaco :
Marseille 3:2, Toulouse : Nice 2:1, Rating : Valenciennes 5:0, Beziers : Aleš 3:2, Lille : Metz 2:1, vrstni red: Reims 16, Monaco 14, Lens 14, St. Etienne 13.
Španija — VIII. kolo: Real (Madrid) :
Sociedad 2:1, Osasuna :	Atletico 1:1, Organizatorji svetovnega smučarskega
Barcelona : Bilbao 3:0, Espanol : Se- prvenstva v klasičnih disciplinah, ki bo
5%
R,
mmm
Vesffi /iz L<ahitij<si
: Valencia 6:3, Las Palmas : Saragosa 0:0, vrstni red: Real (Madrid) 14, Espanol 12, Barcelona 11, Atletico 11.
Avstrija —- IX. kolo: Rapid : GAK 1:4, Sturm : WAC 3:1, Vienna : Wacker 2:1, Krems : Simmering 0:4, Austrla : Ad-
da bo nastopilo pripbližno 300 tekmovalcev in tekmovalk iz 17 držav, ki jih bo spremljalo še kakih 10C • spremljevalcev. Petnajst držav je že sporočilo število tekmovalcev, Argentina in Švica pa sta le zagotovili udeležbo brez navedbe šte-
mira 6:1, Sportklub : FC Wien 5:0, za- vila. Posamezne države so prijavile ta-
boljših: 100 m Foik 10.5,	200 m Mach najboljša rezultata na svetu in sicer na villa 1:0, Granada : Celta 1:0, Valladolid od 1. do 7. marca v Lahtiju, sporočajo,
21.4, troskok Malcherczyk 15.74, .kopje 20 milj z 1:44:52.6 in na 2 uri s 36.427 km.
Kopyto 75.99, palica Wazny 4.42, kladivo V obeh disciplinah Mednarodna atletska Cieply 60.05, ženske: kopje Figwer 51.60. zveza ne vodi svetovnih rekordov.
Earos prefilavala lil m hrimo v čsm 1:1Z.fi
Šestnajstletna madžarska plavalka, m mešano Vzhodna Nemčija 5:12.9, 4X Katarin Bdros, je preplavala v 33-metr- 100 m Vzhodna Nemčija 4:45.4, skoki Rkem bazenu 100 m hrbtno v odličnem Jensch (VN) 129.95. V waterpolu so prav Času 1:12.6. '	*	tako zmagali vzhodni Nemci s 6:5 (3:1).
Znani češki plavalec S. Svozil je v Rezultati IV. kola košarkarskega prven-Gotwaldovu zabeležil na lOOm prsno stva Italije: Stock : Roma 59:48, Sim-rezultat* 1:11.0, vendar e*u reporda ne menthal : Verese 81:47, Stella Azzurra : bodo priznali, ker je plaval v malem Cantu 80:78, Gira : Livorno 67:56, Moto-25-metrskem bazenu.	monni . Benelli 56:57, Virtus : Pavia
V ‘Karl Marx Stadtu sta se pomerili	v”tni red: virtus =■ Simmenthal
Plavalni reprezentanti CSR in Vzhodne 8’ Benelli 7, Gira 7, Cantu 7.
1/ V	lrs>1i. l./\
Nemčife. V skupni oceni plavanja, skokov in waterpola je zmagala Vzhodna Nemčija s 123:39 točkami. Nekaj važnejših rezultatov: 100 m prosto Gregor (VN)
58.7,	430 m prosto Zierold (VN) 4:51.9,
K00 m prosto Thiel (VN) 20:01.4, 100 m hrbtno Pfeifer (VN) 1:07.8, 2C0 m prsno Svozil (CSR) 2:45.3, 200 m metuljček Paz-direk (CSR) 2:28.3	4 X 100 m mešano
CSR 4:24.0,	4 X 200 m prosto Vzhodna
Nemčija 9:12.7, skoki Bauer (CSR) 136.43,
Ženske: 100 m prosto Steffin (VN) 1:08.7,
400 m prosto Skupilova (CSR) 5:19.7, 100 hietrov hrbtno Schneider (VN) 1:18.1,
190 m metulVček Skupilova (CSR) 1:16.2,
2®0 m prsno Walter (VN) 2:55.4, 4X100
ostala tekma Wacker : Sportklub 1:1, vrstni red: Sportklub 15, Simmering 13, Rapid 12, GAK 11, Vienna 11.
Madžarska — XIII. kolo: Tatabanya : MTK 1:0, Ferencvaros :	Szombathely
1:3, Komlo : Vasas 0:1, Salgotarjan : Dorog 1:2, Diosgyor : Szeged 3:3, Hon-ved : Pecs 5:0, Ujpest : Csepel 3:1, vrstni red: Tatabanya 10, MTK 10, Szeged 9.
Nemčija — južna liga, XIII. kolo: Karlsruhe : Furth 2:1, Nurnberg : 3e-V V. kolu košarkarskega prvenstva gensburg 4:0, Frankfurt : Augsburg 0:0, Francije so bili doseženi naslednji re- Schweinfuhrt : Eintracht 0:1, Mannheim zultati: skupina A: Villeurbanne : Caen : Stuttgart 0:6, Aschaffenburg : Bayern 63:49, Monferrand : Racing 51:61, Čara- 5:1, Kickers : Offenbach 2:3, Munchen :
kole:	Finska 77, Sovjetska zveza 64,
Švedska 41, Norveška 34, Italija 27, Poljska 26, Vzhodna Nemčija 26, Jugoslavija 20, Zahodna Nemčija 18, CSR 18, Francija 9, Avstrija 8, Kan-uda 7, Japonska 4 in ZDA 1 tekmovalca.
Znani japonski alpski smučar, Cliiaru Igsya, je izjavil, da bo na svetovnem Vadce CSR s 333:336.75 točke. Med po-
štvom Švedske, lanskim svetovnim prvakom, neodločeno s 4:4.
Svetovni rekord za motorne čolne
Znani angleški avtomobilski dirkač, Donald Campbell, ki se je tudi že večkrat izkazal kot rekorder pri motornih čolnih, je dosegel nov svetovni rekord v vožnji z motornim čolnom, kar je seveda tudi sploh največja hitrost dosežena na vodi. S svojim reakcijskim čolnom Modra ptica je dosegel hitrost 384.663 km na uro. Rekord jezizboljšal za več kot 20 km.
Telovadna reprezentanca Vzhodne Nemčija je premagala najboljše telo-
prvenstvu v Badgasteinu zastopal japonske barve.
Reprezentanca Norveške v hokeju na ledu je igrala v Oslu z izbranim mo-
samezniki sta bila najboljša nemška tekmovalca Nachtigall s 57.15 in Gipser s 56.90 pred najboljšim Cehom f>kvor-jem s 56.75.
man : Nantes 32:33, Vendeenne : Roane 27:48, vrstni red: Racing 13, Villeurbanne 13, Nantes 12, skupina B: Mulhouse : Mezieres 51:56, Le Havre : Auboue 43:41, PUC : St. Etienne 45:39, Marly : Lyon 52:53," vrstni red: PUC 15, Mezieres 15.
Nogometno moštvo CDSA iz Moskve -je v Londonu premagalo angleško ligaško enajsto-rico Chelsea s 4:1 (0:0).
Reutlingen 1:2, vrstni red: Nurnberg 20. Eintracht 19, Karlsruhe 18, Stuttgart 16, Offenbach 16. V ostalih ligah je vrstni red najboljših naslednji: zahodna liga: Aachen 22, Schalke 18, Duisburg 18, ju-hozahodna liga: Pirmasens 23, Ludvvigs-hafen 16, Worms 16, Kaiserslautern 16, severna liga: Hamburg 20, Braunschweig 15 točk.
Zavarovanje pred satelitom
Organizatorji evropskega atletskega prvenstva, ki bo prihodnje leto v Stockholmu, so svojo prireditev zavarovali na zelo originalen način. Za 2,500 000 kron, kar je enako več sto milijonov din, so se zavarovali proti moiebitni svetovni vojni, azijski gripi, splošni
Prvi poraz Angležev po dveh letih
Ruski dvigalec Stogov je sunkoma dvignil 105 kg.
V okviru teniškega tekmovanja za po-
zentanca Italije odpravila Zahodno Nemčijo s 4:1. Na Dunaju pa so z istim rezultatom danski igralci premagali avstrijske.
Mariborske vesti v „„„ mč„ „„„ „
Ob nastopu slabega vremena se je v Presenetljiva vest. Nogometna repre-
Mariboru spet pojavil pereč problem fentanca Sev- Irske je namreč neprlča- ........_ _____________________ ,
zlmskih prostorov. Vse telovadnice so do kovano Premagala Anglijo 3:2 (1:0). To kal kralja Gustava je v Berlinu repre trajnosti zasedene. Upanje športnikov, je sploh prvl uspeh Ircev v Londonu,
^ bodo lahko uporabljali prostore »Ma- razen tega pa še prvl poraz angleške riborskega tedna«, se ni uresničilo, ker reprezentance po dveh letih. Irci so bili =<> ti prostori neprimerni in tudi že od- v vseh stvareh b°Wžl °d Angležev in so dani kot	povsem zasluženo dosegli zmago. Uspeh
.	proti Angliji jim daje lepe možnosti za
Letošnji uspehi mariborskih plavalcev
hišo ravno najboljši. Nekateri trdijo, da to temu krivi oddaljeni objekti na mariborskem otoku, zlasti pa še premrzla v°da. Istočasno je med mladino, predam vajeniško, zelo malo zanimanja
ta šport.	Edward v 81. minuti. Moštvi sta nasto-
Sportno uredičtvo »Večera« je raz- Pili takole: Sev. Irska: Gregg, Keith, bisalo anketo, v kateri mariborski šport- Mc Michael, D. Blanchflower, J. Blanch-hiki in športni delavci obravnavajo zad- £lower, Peacock, Bingham, Mc Rory,
soglasna, saj sta dva prisodila zmago Francozu, eden je pa sodil, da je bil Mehikanec boljši. Dvoboju je prisostvovalo več kot 20.000 gledalcev ln skupni dohodki znašajo več kot 200,000 dolarjev, kar je rekord za borbe za svetovno prvenstvo v bantam kategoriji.
uspeh v nadaljevanju kvalifikacijskega tekmovanja za svetovno prvenstvo. Gole za Irsko so dosegli Mc Ilory v 32. minuti iz kazenskega strela, Mc Rory v 68., ln Simpson v 75. minuti. Za Anglijo sta bila uspešna Acourt v 58. in
Ameriška boksarska revija »Ring« objavlja razvrstitve najboljših boksarjev-prolesionalcev na svetu. Objavljamo to razvrstitev, ki vsebuje svetovnega pr-Francoski boksar Alphonse Halimi je v vaka ln p0 m najboljSe boksarje posa-
Halimi svetovni prvak
Los Angelesu premagal po točkah mehiškega boksarja Raula Maciasa ln s tem osvojil svetovno prvenstvo bantam kategorije'. V tej kategoriji je bila doslej precejšnja zmeda, ker so Amerikan-ci priznavali za svetovnega prvaka Maciasa, vsi ostali pa Halimija. Borba je bila precej huda in Halimijeva zmaga
Mnenj
neuspehe mariborskih športnikov.
Simpson, Mc Ilroy, Mc Parland; Anglija: so zelo deljena. Nekateri po- Hopkinson, Howe, Byrne, Clayton, Udarjajo, dia predvsem primanjkuje Wright, Edwatds, Douglas, Kevan, Tay-^Posobnih strokovnih kadrov in trener- lor> Haynes, Acourt. drugi pa trdijo, da je med šport-
mezne kategorije. Težka kategorija: prvak Floyd Patterson (ZDA), 1. Machen,
2.	Folley, 3. Pastrano (vsi ZDA), pol-težka: prvak Archie Moore (ZDA), 1. Johnson (ZDA), 2. Pompey (Trinidad),
3.	Durelle (Kanada), srednja:	prvak
Carmen Basilio (ZDA), 1. Robinson, 2. Fullmer, 3. Calhoun (vsi ZDA), welter:
stavki in ruskim satelitom »sputnikom«, če bi le-ta slučajno padel prav na olimpijski stadion in ga razrušil. Prvenstvo bo finančno uspelo le v primeru, če bodo prodali najmanj za 2.000.000 kron vstopnic Organizatorji računajo, da bo prišlo na prvenstvo okoli 15.000 tujcev.
Italijanska reprezentanca nadaljuje svoje priprave za srečanje v kvalifikacijah svetovnega prvenstva prot. Severni Irski. V četrtek so odigrali trening tekmo z mladinci Internazicnala in zmagali le s 3:0. Reprezentanti so pokazali dokaj slabo igro in zadovoljila šta le oba vratarja in napadalec Mon-touri. Reprezentanca je nastopila v naslednji postavi: Bugatti (Sarti), Corra-di, Cervato (Vincenzi), Chiappella (David), Ferrario (Bernardin), Segato, Bo-niperti (Ghighia), Schiaffino (Moutuori), Bean (Firmani), Montuori .(Schiaffino), Gratton (Prini).
Srečanje nogometnih reprezentanc Rio de Janeira in Buenos Airesa se je v glavnem mestu Argentine končalo neodločeno 2:2 (0:2).
Poljsko nogometno moštvo Guardia iz Varšave je v Newcastlu premagalo domače ligaško moštvo s 3:1.
mki
Premalo vztrajnosti in požrtvoval-
V kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo je v Glasgowu Škotska pre-
Velik’ delež krivde pri nazadova- magala Švico s 3:2 (1:1). Pred 40.000 gle-sPortne aktivnosti leži tudi na vse-	1p
^lošnem pomanjkanju finančnih sredstev.
dalci je sodil angleški sodnik Leafe, gole pa so dosegli Robertson v 29., Mu-dle v 52., in Scot v 70. minuti za Skot-^Pravni odbor mariborske rokometne sko ter Kiva v 35. in Vonlanden v 80. za J*°dzveze bi moral te dni obravnavati Švico. Škotska si je s to zmago že za-ekatere neljube pojave, ki so se pri- gotovila pot na Švedsko. V deveti sku-etili na tekmi Sanitet JLA : Branik, Pinl manjka samo še tekma Švica : Špa-J*ra<3i katerih se pripadniki JLA ne na- nUa» 'kl bo 24- novembra v Lausanni.
eravajo več udejstvovati v ligaškem Lestvica IX. skupine je sedaj naslednja: teknx0
je* bila dosežena le z majhno razliko v brez prvaka, 1. Logart (Kuba), 2. Akins, točkah. Odločitev sodnikov niti ni bila
Spat BBa®ratia 2©.©@® din 1
Med 3945 udeleženci »Boletovega« nagradnega natečaja št. 7 Ima 10 pravilnih rešitev Žmavc Miro, Ljubljana-Cankar-jeva 9 In prejme 20.000 din.
“»vanju. Zaradi nesklepčnosti seje zadeva še vedno ni rešena, kar ne ie ravno najlepšega izpričevala neka-r m odbornikom.
Škotska
Španija
■Švica
4 3 0 1 10:9 6 3 11-1	8:7	3
3 0 1 2	5:7	1
dijaki
Vrtu
1ern
I. gimnazije so v Ljudskem
organiziraIi šolsko prvenstvo v ma-rokometu. Prvenstvo so osvojili di-
qv1 7‘ razreda, slede 5., 8. ln 6. razred.
in,.0 klasične gimnazije in vajenlške-lz|dustrijske šc
asikov 16:13.
kl5ti!trlJske šole se je končal z zmago
V	mednarodni nogometni tekmi je v
Madridu reprezentanca Španije premagal aTurčijo s 3:0 (2:0), vse tri gole pa je dosegel Kuhala.
V	Teheranu se je piičelo svetovno prvenstvo za dviganje uteži. Že v prvi kategoriji bantam je bil dosežen nov svetovni rekord.
1.	Odred : 'Segesta	1
2.	Jadran : Ljubljana	1
3.	Metalac : Branik	2
4.	Šibenik : Lokomotiva -	2
5.	Rijcka : Trešnjevka	X
6.	Tekstilac : Uljanik	x
7.	Elektrostroj :	Orient	2
8.	Rudar : Jedinstvo	1
9.	Maribor : Aluminij	1
10.	Drava : Kladivar	2
11.	Slovan : Rudar	1
12.	N. Gorica : Ilirija	—
13.	Jesenice : Izola	1
Naročaite se
NA POLET
RAZPIS »TEKA REPUBLIKE« Atletska zveza Slovenije razpisuje X. Tek Republike, ki bo 28. novembra 1957 ob 15.30 v Ljubljani. Start ln cilj bo pred Narodnim domom na Cankarjevi cesti. Pravico nastopa imajo člani vseh družbenih organizacij, dijaki, in slušatelji vseh šol, pripadniki LM in JLA, ki se v določenem roku pravilno prijavijo. Tekmovanje bo v naslednjih kategorijah: člani: 1400 in 4500 m, starejši mladinci 1400 m, mlajši mladinci 1400 m, članice 700 m, mladinke 700 m. Starejši mladinci so rojeni 1937 in 1938, mlajši mladinci rojeni 1939 in kasneje, mladinke rojene 1939 in kasneje. Prijave je poslati do 20. novembra na Atletsko zvezo Slovenije, Ljubljana, poštni predal ženske, ki je bilo v Londonu, je zma- 58. prjjava ,n0ra vsebovati priimek in gala 15-letna nizozemska drsalka Dijk- ime tekmovalca- letnlco rojst dolžjno stra s UlS.8 točke pred Angležinjama Pauiey (1058.5) in Clinton (1012).
3. Demarce (oba ZDA), lahka:	prvak
Joe Brown (ZDA), 1. Loi (It), 2. Lane, 3. Dupas (ZDA), peresna: prvak Hogan Bassey (Nigerija), 1. Hamia (Fr), 2. Che-stnut (ZDA), 3. Berrios (Portorico), bantam: prvak Alphonse Halimi (Fr), 1. M-cias (Meh), 2. D’Agata (It), 3. Espir.osa (Filipini), mušja: prvak Pascual Perez (Arg), 1. Martin (Sp), 2. Arias (Venezuela), 3. Urusa (Filipini).
Z veliko nagrado Venezuele v Caracasu je bilo zaključeno letošnje svetovno prvenstvo za dirkalne avtomobile. Velik uspeh so dosegli italijanski stroji znamke Ferrari, ki so zasedli prva štiri mesta in s tem osvojili svetovno prvenstvo. Zmagala je dvojica Collins-Hill pred Mussom in Hawthornom. Zmagovalca sta vozila s povprečno hitrostjo 153.538 km na uro.
Na tekmovanju v umetnem drsanju za bilo v Londonu, je
Deset najboljših slovenskih plavalk
bese*orice sestavil Mitja Prešern	V sezoni 1957
'(M| In prosto:
176 5°nCUja '<T> , ' Horvat (L)
:£=Cebpu (P,
:2o' ®uštHk (K) •2n'. Gr°zina (C)
Čolnar (T)
210 Knnx-
•21,3
Končan (L)
'3 Hočevar (i)
«!
p purgar (T)
lwreček 1956 - 1;M.5 vt>reček 1957 - 1:20,0
6.^°0m Prosto:
8;2l 2 ^°ncll^a (T)
6^2 pe7lna (C)
«134 „ ?6lan <K)
8:34 r nCbUlj (P>
6;36'o £°'nar <T>
8:3a’« £°rttnlk <R>
6:399 H^Vat'(L)
6:44o M°ČeVar (I> 6:42’2^PleJ <P)
■2 Lileg (c)
Povn^611 1956 - 6:34'° Pfeček 1957 - 6:33,0
200 m prsno:
3:10,0 Tominšek (L)
3:15,7 Vukič (T)
3:16,5 Breskvar (C)
3:19,5 Rode (L)
3:26,6 Pirc (I)
3:30,0 Čebulj (P)
3:31,2 Bukovec (L)
3:33,0 Briti (L)
3:35,7 Cizelj (C)
3:36,6 Irt (R)
Povpreček 1956 — 3:24,5 Povpreček 1957 — 3:25,6
100 m metuljček:
1:21,0 Koncilja B. (T) 1:22,4 Horvat (L)
1:26,4 Breskvar (C)
1:31,5 Čebulj (P 1:33,0 Vukič (T)
1:33,0 Tominšek (L)
1:40,0 Rode (L)
1:41,1 Koncilja M. (C) 1:42,6 Irt (RL 1:42,5 Butkovec (R) Povpreček 1956 — 1:34,4 Povpreček 1957 — 1:33,3
100 m hrbtno:
1:28,5 Kočar (R)
1:28,8 Pelan (K)
1:28,8 Koncilja (T)
1:31,3 Golnar (T)
1:31,3 Hočevar (I)
1:32,2 Vauhnik (B)
1:32,8 Purgar (T)
1:32,9 Grozina (C)
1:35,9 Mulej (P)
1:36,1 Horvat (L) Povpreček 1056 — 1:34,4 Povpreček 1956 — 1:34,4
Kratice pomenijo:
B — Branik (Maribor)
C — Celuloza (Krško)
I — Ilirija (Ljubljana)
K Kamni k L — ZPK Ljubljana P — Prešeren (Radovljica) R — Rudar (Trbovlje)
T — Triglav (Kranj)
Poletov nagradni natečaj
Odrezek št. 9
1. FLRJ : Romunija (1., poič.)		
2. FLRJ : Romunija (konč. rez.)		
3. Romunija B : Jugoslavija B		
4. Odred Uljanik		
5. Tekstilac : Ljubljana		
6. Branik : Segesta		
7. Rijeka : Jadran		
8. Šibenik : Trešnjevka		
9. Elektrostroj : Lokomotiva		
10. Metalac : Orient		
11. Rudar : Maribor		
12. Drava : Mladost		
13. Podravka : Kladivar		
14. Tekstilac : Aluminij		
15. Zagorac : Jedinstvo		
Priimek in ime:
Kraj:
TTtica. hišna št.:
proge in organizacijo, za katero tekmovalec nastopa. Zmagovalci na vseh progah prejmejo prehodna darila, prvi trije pa spominske plakete. Vsa darila so dvojna in sicer ena za skupino, v kateri nastopajo člani atletskih organizacij in druga za vse ostale. Vse stroške potovanja ln bivanja v Ljubljani nosijo organizacije, ki so tekmovalce prijavile, razen za tekmovalce, ki jih prireditelj poimensko povabi. Razpis tolmači Atletska zveza Slovenije.
PARTIZANSKA DRUŠTVA IN DRUŽBENE ORGANIZACIJE Ob koncu sezone sestavlja Atletska zveza Slovenske lestvice vseh atletskih rezultatov s tekmovanj v naši republiki. Da bi dobili res pravo sliko o atletski dejavnosti v letošnjem letu, prosimo vsa partizanska društva in družbene organizacije, kl so Imela atletska tekmovanja, da nam dostavijo do 16. XI. 1957 rezultate teh tekmovanj.
Atletska zveza Slovenije __________________________
Opomba: 1. do 2. kvalifikacijska tekma za svetovno nogometno prvenstvo,
3.	tekma B-reprezentanc v Bukarešti,
4.	do 10. I. conska liga, 11. do 15. MVC liga, (13. do 15. rezervni pari).
LEK) XIIL
Prva ovira odstranjena
1. 'conska nogometna liga
e	iv
(Nadaljevanje s 1. str.)
težave spravil okroglo usnje v mrežo.
Do konca tekme seveda ni manjkalo še nadaljnjih ugodnih priložnosti za povečanje rezultata. Lahko rečemo, da je včasih tudi sodnik nekoliko pomagal Grkom, da so ohranili rezultat. V 70. minuti je srednji krilec z rokama zadržal Mujiča v kazenskem prostoru in vsi, ki so videli prekršek, so bili prepričani, da bo dosojena najtežja kazen. Sodnik pa je dosodil samo indirektni strel. Nekaj minut kasneje je branilec v kazenskem prostoru z roko ustavil žogo, toda sodnik je že prej videl prekršek, ki ga je Zebec menda napravil nad nasprotnikovim igralcem. Z 11-mctrovko tudi tokrat ni bilo nič. Tudi še nekaj kotov so plavi izvedli, toda Grki, ki so se proti koncu branili z desetimi igralci, so uspešno odvračali nevarnost. Mimogrede naj še omenimo, da je končno razmerje kotov bilo 10:4 za Jugoslavijo.
Še v zadnji minuti so imeli Jugoslovani
zelo ugodno priložnost za povišanje rezultata. V akciji, ki so se je udeležili Crnokvič, Krstič, Boško v in Zebec, je slednji idealno podal Potakoviču, ki je imel pred seboj prazna vrata v razdalji nekaj metrov. Toda naš igralec je bil očividno presenečen nad takim predložkom kot >na krožniku« in je poslal žogo visoko čez gol v oblake. Komaj so Grki žogo vrnili v igro, je že sodnik Joni zaključil tekmo.
Današnje srečanje med Grčijo in Jugoslavijo je bila predzadnja tekma VII. evropske kvalifikacijske skupine svetovnega nogometnega prvenstva. Zadnje in odločilno srečanje bo prihodnjo nedeljo v Beogradu med reprezentancama Jugoslavije in Romunije. Lestvica te skupine je po današnji tekmi naslednja:
LJUBLJANA, 10. NOV. — Gost jesenski dež, ki je začel padati danes že okrog poldne, ni obetal nič kaj privlačne nogometne tekme med Ljubljano in nevarnim Šibenikom. Kljub temu se je na stadionu v Šiški zbralo pod zavetjem tribune 1500 gledalcev, ki so bili o izidu današnjega srečanja precej deljenih mnenj. Skoraj je bil favorit Šibenik, vendar so dogodki na igrišču pokazali povsem drugačno sliko. Kljub zelo slabemu vremenu in sila napornemu terenu so se Siškarji požrtvovalno borili in si priborili zares zasluženo zmago nad žilavim nasprotnikom.
Ljubljana : Šibenik 3:0 (1:0)
1.	Romunija
2.	Jugoslavija
3.	Grčija
3	2 10 6 5 12 0 5
4	0 13 2
3
2 4 9 1
Šibenik: Bašič, Cvitanovič, Šupe, Bego, Ši-jakovič, Rak, Perak, Jelenkovič, Stošič, Te-dling, Zorič.
Ljubljana: Zupančič, Čretnik, Pirc, Gruden, Sočan, Bogataj, Hacler, Perharič, Dolenc, Blaznik, Gosar.
Sodnik Bondžulič iz Zagreba, mejna Janežič in Goli iz Ljubljane. Strelci Gruden
Mujič naš najboljši
Nasa obramba je precej zatajila
Beograd, 10. nov. — Ko sem se vračal po tekmi, sem sedel poleg Aleksandra Tirnaniča. Ni bilo potrebno, da bi mu postavljal vprašanja, začel je sam: »Zadovoljen sem z rezultatom, vendar ne z igro našega moštva. Večne skrbi! Napad nam že leta povzroča glavobol. In končno je na tekmi dosegel 4 gole. Nikdar pa ni vse dobro: danes je obramba — vsaj po tej tekmi — resno zatajila. Tu bi morali nekaj ukreniti. Verjetno je, da bo proti Romuniji Krstič II. igral srednjega krilca, Kaloperovič pa bo zavzel njegovo mesto. Resno razmišljam o tem, da Sijakovič zamenja nezanesljivega Belina. Napad bo verjetno ostal nespremenjen,« to je med drugim rekel zvezni kapetan neposredno po tekmi. ■
Državna nogometna reprezentanca Jugoslavije je danes za korak bliže Stockholmu. Bil je to zanesljiv in ne težak korak. Zmagati s 3 goli razlike nad reprezentanco, s katero se že dolgo let znojimo, to nas mora zadovoljiti. Rezultatu ne moremo ugovarjati, pač pa igri, temu kar
imenujemo uspet. Vsaj v očeh prisotnih je bilo mnogo prizadevanja, trošenja sil in borbenosti. Igra pa je bila brez.tiste elegance in nam tako svojstvene lahkote, ki prija očem, vendar pa ne prinaša vedno zmage. Ni bilo znanega jugoslovanskega duha, ni bilo bleščečih solo bravur posameznikov! Ne! Tekma je bila pravo prvenstveno srečanje, v katerem se je 90 minut svojevrstno gradila zmaga. Ali nismo tolikokrat ugotavljali, da smo igrali lepše, da smo bili v premoči, zmage pa le nismo dosegli!
Tokrat je bilo boljše jugoslovansko moštvo, ki je v mnogočem prevladovalo. Seveda pa pri oceni tekme ne smemo pozabiti, da naši nasprotniki niso imeli cilja, za kar bi se borili. To pa ne pomeni, da so Grki že v začetku dvignili roke! Nasprotno! Tudi to srečanje je pomenilo vprašanje časti in prestiža med dvema prijateljskima državama. Zaigrali so tako, kot je bilo to mogoče njihovim igralcem, čeprav ne vedno s pravim elanom.
Branik : Rijeka 1:3 (1:0) Orient : Odred 2:1 (2:1) Lokomotiva : Tekstilac 3:0 (0:0) Trešnjevka : Jadran 2:0 (0:0)
Uljanik : Eelektrostroj preloženo
(11 m) v 10., Perharič v 64. in Gosar v 69. minuti za Ljubljano.
Zadnjih 15 minut je dež neprestano padal, z njim vred pa so padali * po igrišču že povsem onemogli igralci obeh moštev. Prav s težavo so »porivali« žogo drug do drugega in noge jih niso kar nič hotele držati. To pa ni nič čudnega, saj je bil tempo današnje tekme od začetka pa do zadnje četrt ure silovit, igralci pa so se morali boriti hkrati še s hudimi vremenskimi nevšečnostmi.
Začel je z igro Šibenik. Napadalci gostov so silovito pritisnili, Ljubljančani pa so bili v začetku dokaj nezanesljivi in kar pričakovali smo, da bo nevarni Tedling ali pa srednji napadalec Stošič potresel domačo mrežo. 2e v 4. minuti pa se je položaj povsem spremenil. Ljubljana jel začela s pravim obleganjem in Gosar bi kmalu dosegel gol. Vendar se je žoga odbila od prečke v tla. Za tem je streljal Hacler, branilec gostov pa je s same gol-črte žogo odbil. Že v 5. minuti je bil vratar Bašič poškodovan in so ga morali odnesti z igrišča. Pri tem je postalo ozračje precej napeto, vendar se je Bašič kmalu spet vrnil v igro. Ljubljančani so vedno bolj napadali in v 10. minuti je Dolenc ušel
Mariborsko-varaždinsko-celjska nogometna liga
KLADIV AR je moral oddati obe točki
Kladi var : Sloga 2:4 (1:2)
obrambi gostov. Bil pa je zrušen v kazenskem prostoru. Prisojeno 11-metrovko je zanesljivo realiziral Gruden. Že 3 minuta kasneje pa je bil položaj nevaren pred vrati domačih. Tedling je ušel v neposredno bližino vrat, toda Gruden ga je dohitel in odstranil nevarnost in že so bili Ljubljančani na nasprotnikovi polovici. Stalno so napadali, žoga pa vendar le ni hotela v mrežo. Položaj je postal za Ljubljano kritičen še ▼ 38. minuti, ko si je Perharič pri padcu poškodoval nogo in so ga odnesli z igrišča. Vendar domači niso popustili, toda rezultat je ostal nespremenjen.
Perharič se je v drugem polčasu ponovno vrnil na igrišče in precej s težavo igral na desnem krilu. Kljub temu pa se je hkrati S ostalimi napadalci požrtvovalno boril in prav solidno povezoval igro. V 64. minuti je celo dosegel neubranljiv gol, za kar mu gre Še posebej priznanje. Razburljivi trenutki so se vrstili od minute do minute, Šibenčani niso odnehali in so večkrat tudi oni ustvarjali ne-vafTie prodore, hkrati pa so se metali pod noge in zagrizeno borili. Toda v 69. minuti nobena obramba ni pomagala. Gosar, je ▼ bližini kazenskega prostora dobil žogo, preigral obrambo in pod vratarjem poslal žogo v vrata — 3:0. S tem rezultatom se je zaključila tudi tekma, čeprav je imel tudi Šibenik v 86. minuti priložnost, da bi dosegel vsaj častni gol. Zadnje minute pa so potekle v brezupni borbi za žogo in igralci so komaj čakali, da je sodnik odžvižgal konec.
Ljubljančani danes niso imeli nobenegs slabega mesta v moštvu. Vsem gre enako priznanje za njihov trud, s katerim so si priborili dve dragoceni točki. Šibenčani sd imeli najboljšega moža v srednjem krilcu Si-jakoviču, zelo nevarni pa so bili Jelenkovič, Tedling, Stošič in Zorič. Pripomniti pa moramo, da so vsi igralci igrali zelo ostro.
Kaj pravijo igralci in funkcionarji
Medtem ko j,e bil vtis tekme še svež, je bil njegov komentar spontano iskren.
Trener inž. Slavko Miloševič je dal naslednjo izjavo:
»Veter je' precej oviral igro. Naše moštvo je končno začelo delovati, in rezultat kaže pravo razmerje sil med nami i,n Grki. Danes so Grki igrali bolje kot prejšnjo nedeljo v Bukarešti, vendar je naše moštvo imelo več ugodnih priložnosti. Romuni nasproti znatno slabšemu grškemu moštvu niso pokazali, take nad moči, kakor je bil tokrat primer v Beogradu.«
Kapetan moštva Boškov: »Začetek in konec tekme nas spominja na zlato dobo naše reprezentance. Čudno se mi zdi, kako so mogli izgubiti živce po vodstvu 2:0 in dovoliti Grkom, da so zmanjšali na 2:1. Grki igrajo ostro in borbeno, toda fair.c
Spajič: »Veter je pokvaril lepo igro.«
Petakovič: »Lahko bi zmagali z višjim rezultatom.«
Trener grške reprezentance Martini: »Tekma bi bila znatno lepša in boljša, če ne bi bilo vetra. Vendar s tem nočem zmanjševati uspeha Jugoslovanov, ki so gospodarili na igrišču skozi vso tekmo. Najboljši igralci so bili Crnkovič, Boškov in Milutinovič.
Celje, 10. nov. — Srečanje dveh velikih tekmecev z vrha lestvice je bilo močno razburljivo. Kladi var je imel v tej tekmi veliko več priložnosti za zmago, vendar je moral oddati obe točki. Gostje so igrali z boljšo taktiko. Sloga je prišla v vodstvo že v 7. minuti in je nato v 25. minuti povišala na 2:0. V tem času je Rojnik zastreljal 11-metrovko. Pred zaključkom prvega polčasa pa je Štor po zaslugi Cerka zmanjšal na 2:1.
V drugem polčasu je v 49. minuti Hribernik izenačil, takoj nato v 53. minuti pa so gostje iz kota prišli ponovno v vodstvo. Od tega trenutka dalje se je pričela veliko ofenziva Kladivarja, da bi rešili vsaj eno točko. Toda gostje so bili uspešnejši in so po Žvorcu razliko še povečali.	Jug
Podravka : Rudar 3:3 (1:1) Sloboda : Drava 3:0 Aluminij : Zagorec 4:3 (2:2) Jedinstvo : Maribor 1:1
Mladost : Tekstilac — rezultata do zaključka redakcije nismo prejeli
Lokomotive
Rijeka
Tekstilac
Trešnjevka
9 8 10
Rudar	9	6	2	1	29:10	14	Ljubljana
Maribor	9	6	1	2	54:1?	15	Odred
Sloga Kladioar	9 9	5 5	2 i	2 2	26:20 27:15	12 11	Orient
Sloboda	9	3	3	3	11:16	9	Šibenik
Podravka	9	2	3	4	23:21	7	Elektrostroj
Aluminij	8	5	1	4	17:50	?	Branik
Jedinstvo	8	1	4	3	9:12	6	Sogesta
Tekstilac	8	3	0	5	17:21	6	
Mladost	7	2	2	3	19:24	6	Metalac
Drava	9	5	0	6	6:51	6	Uljanik
Žagorac	8	2	1	5	15:16	5	Jadran
26: 4
1	24:10
2	22:11 14: 9 25:21 16:12 13:21 12:12 12:13 2 2:19 10:17 7:22 4:20 8:22
Miniatura svetovnega prvenstva
(Nadaljevanje s 1. s-tr.) ner, nato pa madžarsko dvojico Mosozcl-Gyetvai. v finalu se bosta srečala z dvojico Koczian-Sido.
Branilec Rosidis: »Zasluženo ste zmagali. Boljši ste od Romunov in želimo vam vso srečo!«
Italijanski sodnik Joni: »Jugoslovani so bili skozi v-so tekmo boljši in ofenzivnejši. Zmaga je popolnoma zaslužena, igra pa je bila faur, česar pa nisem pričakoval.«
Drava : Branik 9:15 (1:8) TRIGLAV : MLADOST 7:2 (4:1)
Kranj, 10. noo. — V prijateljski nogometni tekmi mestnih rivalov, ki je bila danes popoldne je Triglav slavil visoko zmago nad sosedi iz desnega brega Save. Znova pa moramo grajati nediscipliniranost igralcev, saj so le-ti med tekmo obračunavali med seboj* tako da je moral sodnik Čadež zaradi pretepa izključiti dva igralca Mladosti.
Doslej najlepša priložnost
MARIBOR NAJBOLJŠI
Zebec:	»Proti Romunom bomo
morali igrati bolje, če bomo hoteli zmagati.«
Belin: »Zadovoljen sem z igro, Grk-om pa čestitam na korektni igri.«
CELJSKA ROKOMETNA PODZVEZA Partizan (Celje) : Rečica (Laško) 17:14 (5:4) ZSD Celje : Partizan (Gaberje) 17:6 (7:5) Kovinar (Š) : Rudar (V) 1:5 (0:1)
GORENJSKA ROKOMETNA LIGA Partizan : Mladost 11 (Kranj) 20:17 ITŠ Iskra : Storžič 17:9
Maribor, 10. novembra. V telovadnici v Pipuševi ulici je bil zanimiv namizno-, teniški troboj članskih ekip Maribora, Branika in Kovinarja Tezno. »Maribor« (Zidar, Godina, Radin) je premagala Branika in Kovinarja s 5:2, Branik (Legat, Hojnik, Marguš) pa Kovinarja ■.(Martinšek, Imenšek, Matijevič) pa s 5:0. Nekatera srečanja so bila prav dobra. Mladinci Branika pa so premagali sovrstnike Kovinarja s 5:3.
Cerar brez konkurence
EiS prvak z vojaško piske
Ljubljana, 10. nov. — Danes so bila na Taboru izbirna tekmovanja slovenskih orodnih telovadcev, ki se pripravljajo za pokrajinsko tekmovanje v Arezzu, dalje za vstop v republiško reprezentanco za dvoboj z NR Srbijo in za udeležbo na izbirnem tekmovanju za sestavo državne reprezentance za dvoboj z Romunijo. Nastopilo je 16 tekmovalcev, Rezultati: Miro Cerar (Lj) 55J0 točk, Trugar (Trbovlje) 49.20, Marino Urbanc (Hrastnik) 49.10.
Ljubljana, 10. novembra. Včeraj in danes je bilo na strelišču ob Dolenjski cesti na sporedu IV. državno študentsko prvenstvo v streljanju, ki se ga je udeležilo 53 tekmovalcev univerz iz Beograda, Zagreba, Sarajeva, Skopja in Ljubljane. Zal je to prvenstvo precej oviralo deževje.
Prvenstvo pa je pripravilo tudi nekaj presenetljivih izidov. Medtem ko so v ekipnem tekmovanju dominirali študenti zagrebške univerze, ki so zmagali v treh disciplinah, so med posamezniki
Odličen uspeh Vučiču
Važič Simo je v družbi s Futo-nijem in Ivanovičem sodeloval v velikem teku po budimpeš lanskih ulicah, ki je bil prirejen v počastitev 40. obletnice Oktobrske revolucije. Proga je bila dolga 3305 metra, tekmovalo pa je 87 tekmovalcev, med njimi vsi najboljši madžarski atleti. Madžar Varga in Važič sta vodila vse do 1500 metrov, nato
je prevzel vodstvo Rozsavlyi. Pred samim ciljem je Važič poskušal prehiteti Vargo, kar mu pa ni uspelo. Rezultati: 1. Rozsavolgyi 8:53,2, 2, Szabo 8:56,6, 3. Varga 9:06,6, 4. Važič 9:08,0, 10. Futo 9:19,0, 15. Ivanovič. Važičev uspeli je vsekakor velik, če upoštevamo, da so ostali za njim še nekateri odlični madžarski tekači.
nekatere ženske tekmovalke pustile za seboj celo moške, med njimi tudi nekaj državnih reprezentantov in rekorderjev. To velja predvsem za streljanje z malokalibrsko precizno puško, kjer je zmagala državna reprezentantka Heroldova,. Študenti ljubljanske univerze ekipno niso osvojili nobene zmage, pač pa 2 drugi in 2 tretji mesti, veselo presenečenje pa je pripravil Fedor Rems, ki je v streljanju z vojaško puško postal državni študentski prvak.
Rezultati — vojaška puška, ekipe:
1.	Beograd 2130 krogov, 2. Ljubljana
2093, Zagreb 2088, posamezniki Rems (L) 458, Heroldova (B)	458, Zak^ (S)	445.
Malokalibrska puška, žene, ekipe: 1. Zagreb 1536, 2. Sarajevo 1581, 3. Ljubljana 1515, posameznice 1. Dozetova (Z) 559, 2. Heroldova (B) 557, 3. Kasteličeva (L) 536. Malokalibrska precizna puška, ekipno: 1. Zagreb 3387, 2. Beograd 3377, 3. Ljubljana 3244, posamezniki: 1. He-. roldova (B) 1140 (nov študentski rekord),
2.	Anič (.') 1133, 3. Dozetova (Z) 1129.
Caracas program: 1. Zagreb 117-976, 2. Ljubljana 117-945,	3. Sarajevo 113-889,
posamezniki: 1. Jicič (Sk) 30-269, 2, Gašparovič (Z) 30-268, 3. Sekne. (L) 30-255.
V petek zvečer je bil spored mednarodnega prvenstva izpolnjen s srečanjem državnih reprezentanc Madžarske in Jugoslavije. Naši igralci, ki so se doslej petkrat srečali z Madžarsko, še niso bili tako blizu uspehu kot tokrat. Doslej so bili v vseh petih srečanjih uspešni. Na letošnjem svetovnem prvenstvu v Stockholmu se .?e srečanje končalo s 5:3 za Madžare. Takrat je zatajil Dolinar, ki ni zmagal v nobenem srečanju. Harangozo je zmagal v dveh in Vogrinc v enem. Popolnoma razumljivo je, da je zato zvezni kapetan tokrat postavil v reprezentanco Markoviča II, ki je njegovo zaupanje več kot opravičil. Lahko rečemo, da ni bilo med strokovnjaki in še manj med gledalci nikogar, ki bi prisodil Markoviču tak uspeh.
Najbrž se ne bo zgodilo kmalu, da bomo proti Madžarski, ki je trenutno druga na svetovni lestivci, vodili s 4:1. Ce pa se bo to še kdaj zgodilo, upajmo, da ne bomo več izgubili s 4:5. Madžari so nastopili v reprezentanci Berczik, Sido, Fdldy, torej brez letošnjega državnega prvaka Gyetvaia.
Začel je Markovič, ki je najprej gladko premagal Foldyja. Sledil je Vogrinc, ki je v tem srečanju igral kot v najboljših dneh. Premagal je Sidoja z 2:1. Jugoslavija je tako vodila z 2:0. Sledila je točka za ‘Madžare, saj Harangozo v srečanju proti Bercziku ni dosegel več kot 0:2. Zanimivo je bilo srečanje med Vogrincem in Foldyjem. Mlajši ljubitelj, ki je sedel poleg mene in je štel, kolikokrat gre žoga preko mreže brez napake, je enkrat naštel do 293. Pri vsem tem pa igra niti zdaleka ni dolgočasila gledalcev. Oba igralca sta poskrbela, da sta jih vseskozi obdržala, da so z zanimanjem sledili igri. Sledila je igra, ki bo vsem, ki so bili v petek zvečer v Radničkem domu, ostala v spominu. Markovič je v izredni igri premagal evropski reket št. 1 Berczika. Rezultat je bil po tem srečanju 4:1 za našo reprezentanco. Toda žal se je nato sreča obrnila v prid gostov. Od štirih iger, ki so nato še sledile, naši Igralci v nobeni niso dosegli uspeha. Sido je najprej premagal Harangoza, nato Berczik Vogrinca in še Foldy Harangoza ter slednjič Sido Markoviča.
Čeprav je tudi to že lep uspeh, smo vseeno prepričani, da bi še en mlajši
igralec v naši reprezentanci na mest Harangoza, morda doprinesel tisto, ka bi zadostovalo za* prvo zmago naše re prezentance proti Madžarom.
V ženskem srečanju Madžarske in Ju goslovije Čovičeva in Nikoličeva nist bili kos Koczianovi ter Mosoczijevi i so Madžarke zmagale s 3:0.
Rezultati : posamezno — aiošk osmina finala: Berczik (M) :Vyhn< novski (CSR) 3:0, Bubony (M) Dolinar (J) 3:0, Gantner (R) : O managič (J) 3:1. Sido (M) : Franji (J) 3:0, Kusinski (P) : Franic (i 3:0, Harangozo (J) : Karlssom (-3:0, Markovič II (J) : Gyetvai (M 3:0, Andreadis (CSR) : Vogrinc (J 3:1, četrtfinale; Berczik : Bulbon 3:2, Sido : Gaininer 3:1, Harangozo Kusins,ki 3:1, Andreadis : Mačkovi H 3:1.
Ženske — četrtfinale; Koczian (M : Čovič (J) 3:0, Zelier (R) : Ker« kesme (M) 3:1, Mosoczi (M) : Elti« (Angl) 3:0, Rozeanu (R) : Nikol' (J) 3:1.
Moške dvojice — četrtfinale: A"
dreadis — Stiipeik : Schneider ' Fegrath 3:1. Berczik — Foldy Vogrinc — Hrbut 3:2, Gyetvai ' Sido : Gabrič — Grujič 3:1. Kusi11 siki — Celinski : Kadlec — Polak« vich 3:2.
Mešane dvojice: Elliot — Vogrin : Zelier — Gantner 3:0, Elliot ' Vogrinc : Mosoczi — Gyetvai 5’* Koczia® — Sido : Rozeanu — Dc litiar 3:0.	Marjan Gogalo
Zagreb 10. nov. — Danes popold" so bili v Zagrebu doseženi na •narodnem prvenstvu Jugoslavije namiznem tenisu še naslednji rezu tati. Pri ženskah sta se v fin3, uvrstili obe Romunki, in sicer J Zelier jeva premagala Koezianovo 3:0, Rozeanu pa Mosoczijevo PfS tako s 3:0. Pri ženskih dvojicah 5 bili doseženi naslednji rezuH3* Rozeanu-Zeller : Covič-Nikolič Koczian-Mosoczi : ElIiet-Rougagn° 3:0.	,
Pri moških dvojicah sta se v 1 n a le uvrstili češka in madžars* dvojica. Andreadis in Stipek sta Pr magala Berczika in Foldyja s "v Sido-Gvetvai pa Kusinskega in ^ tinskega s 3:0.
Zaključeno je bilo prvenstv° mešanih dvojicah, kjer je naš Pr..( stavnik Vogrinc z Angležinjo E* 1 2 . tevo v finalu podlegel madžaf-Koczian-Sid-o s 3:0.