2/10 št. brezplačno A P R I L 2 010 Štorski občan OTROCI SO NAŠA PRIHODNOST Spoštovane občanke, spoštovani občani! V dneh, ki so pred nami, bomo praznovali praznik dela. Na predvečer praznika bodo po okoliških gričih zagoreli kresovi in ob njih se bodo zbirali ljudje. Praznik dela pa je že po tradiciji dan, ko se odpravimo na organizirane pohode in zborovanja. Večina besed na teh srečanjih bo tekla o temi, ki se tiče nas vseh, to je o pokojninski reformi. Glavna nit te reforme so vsekakor upokojitveni pogoji in višanje starostne meje za upokojevanje. Kakšen bo razplet te zgodbe, bomo videli v naslednjih mesecih. Sedaj so na potezi sindikati, da odigrajo svoje poslanstvo. Drage občanke in občani! Zavedam se, da je v teh težkih kriznih časih veliko ljudi brez dela, tisti, ki ga imajo, pa včasih težko najdejo motivacijo zanj. Naj vam zaželim, da bi vsi imeli delo in da bi ga opravljali z veseljem. Naj delo ostane vrednota in ne obveznost. Pa prijetne prvomajske praznike! Miran Jurkošek, župan ŠTORSKI OBČAN Štorski občan KAZALO AKTUALNI DOGODKI OBVESTILA O... ZANIMIVOSTI ZGODILO SE JE O DELU DRUŠTEV SREBRNE NITI DUHOVNA STRAN UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE ŠPORT VABILA 4 10 11 16 24 31 34 35 39 42 Štorski OBČAN izhaja v nakladi 1600 izvodov. Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje 20 % davek na dodano vrednost. OBČINA ŠTORE Cesta XIV. divizije 15 3220 ŠTORE e-mail: tajnistvo@store.si Tel: 03/ 780 38 40 Fax: 03/ 780 38 50 http://www.store.si Uradne ure in uradne ure po telefonu: ponedeljek: 8.00 do 12.00 in 13.00 do 15.00 sreda: 8.00 do 12.00 in 13.00 do 17.00 četrtek: odprta samo sprejemna pisarna petek: 8.00 do 13.00 Uradne ure župana Mirana Jurkoška: ponedeljek 7.00 - 8.00 sreda 15.00 - 17.00 petek 7.00 - 8.00 Uradne ure podžupana Ivana Glavača: sreda 8.00 - 9.00 Uradne ure podžupana Ivana Jurkoška: sreda 16.00 - 17.00 KRAJEVNA SKUPNOST SVETINA Svetina 6 3220 ŠTORE Tel: 03/ 5774 - 106 Uradne ure: četrtek 11.00 - 15.00 Uradne ure predsednika Krajevne skupnosti Svetina: četrtek 15.00 - 16.00 Odbor za izdajo časopisa si pridržuje pravico do sprememb in krajšanja prispevkov, če je le to potrebno. Prispevke s fotografijami pošljite po pošti, na CDju ali na naslov elektronske pošte: tajnistvo@store.si. Zaradi predvidenega izida naslednje številke v juniju pričakujemo vaše prispevke do 19. 5. 2010. Odgovorna urednica: Ivanka Tofant Prispevke lektorira: Manca Mirnik Uredniški odbor: Ivanka Tofant, Jože Kragelj, Mojca Korošec, Dušan Volavšek, Srečko Križanec, Manca Mirnik, Emil Kačičnik. Prispevke zbrala: Sabina Firšt Oblikovanje, priprava in tisk: Unigrafika® Cesta na Pečovje 5 - 3220 Štore V marčevski številki Občana se nam je pri rubriki "Zaključeni projekti občine Štore" namesto leta 2009 ponekod pomotoma zapisalo leto 2010. Za neljubo napako se opravičujemo. Unigrafika Štore APRIL 2010 3 December 2006 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN POVZETEK ZAPISNIKA 17. redne seje občinskega sveta občine Štore, ki je bila v sredo, 14. 4. 2010 ob 17.00 uri, in v četrtek, 22. 4. 2010 ob 17.00 uri v sejni sobi občine Štore DNEVNI RED: 1. pregled in potrditev zapisnika 16. redne in 6. dopisne seje občinskega sveta občine Štore; 2. obravnava in sklepanje o Odloku o ustanovitvi organa skupne občinske uprave »Medobčinski inšpektorat in redarstvo mestne občine Celje, občine Laško, občine Štore in občine Žalec«; 2a. obravnava realizacije sklepov s predhodnih sej glede vložitve tožb, kateri postopki so bili vodeni s strani odvetniške pisarne Feguš; 3. obravnava in sklepanje o Odloku o rebalansu proračuna občine Štore za leto 2010; 4. obravnava in sklepanje o Odloku o zaključnem računu proračuna občine Štore za leto 2009; 5. obravnava in sklepanje o podelitvi pooblastila županu; 6. obravnava in sklepanje o Družbeni pogodbi za družbo z omejeno odgovornostjo RASR, Razvojna agencija savinjske regije, d.o.o.; 7. obravnava in sklepanje o Sklepu o imenovanju občinske volilne komisije; 8. obravnava in sklepanje o imenovanju nadomestnega člana Odbora za družbene dejavnosti; 9. obravnava in sklepanje o Odloku o spremembah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda osnovna šola Štore; 10. obravnava in sklepanje o Sklepu o povišanju normativa števila otrok v oddelkih javnega vrtca Lipa; 11. obravnava in sklepanje o Pravilniku o spremembah Pravilnika o sofinanciranju programov ostalih društev v občini Štore; 12. obravnava in sklepanje o sklepu o izdaji soglasja k ceni storitve pomoč družini na domu v občini Štore; 13. obravnava in sklepanje o letnem programu športa za leto 2010; 14. obravnava in sklepanje o Sklepu o ukinitvi statusa javnega dobra; 15. pobude in vprašanja. Občinski svet občine Štore je na 17. redni seji dne 14. 4. 2010 in 22. 4. 2010: • potrdil zapisnika 16. redne in 6. dopisne seje občinskega sveta občine Štore; • sprejel Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave »Medobčinski inšpektorat in redarstvo mestne občine Celje, občine Laško, občine Štore in občine Žalec«; • sprejel sklep, s katerim nalaga odvetniški pisarni Feguš, da v čim krajšem možnem času, najkasneje pa do 24. 6. 2010, vloži odškodninske tožbe proti ovadenim osebam, in sicer v čim večjem možnem številu tožb oziroma v najbolj racionalni verziji; • sprejel Odlok o rebalansu proračuna občine Štore za leto 2010 brez popravka na proračunski postavki 1.3.3.2.; • pooblastil župana za imenovanje komisije za potrjevanje investicijske dokumentacije ter morebitnih nastalih sprememb in dopolnitev za projekt rekonstrukcije in gradnje prizidka k vrtcu Lipa; • sprejel Sklep o letnem načrtu pridobivanja nepremičnega premoženja občine Štore za leto 2010 s popravkom na točki 8 - poslovni prostori Mercatorjevega centra Lipa (zmanjšanje predvidenih sredstev); • sprejel Odlok o zaključnem računu proračuna občine Štore za leto 2009; • pooblastil župana za podpis pogodbe in izvajanje nadaljnjih aktivnosti za nakup poslovnih prostorov (knjižnice in občinskih prostorov) v Mercatorjevem centru Lipa Štore; • sprejel Sklep o sprejemu Družbene pogodbe za družbo z omejeno odgovornostjo RASR, Razvojna agencija savinjske regije, d.o.o. in pooblastil župana za sklenitev družbene pogodbe ter izvedbo vseh potrebnih dejanj v zvezi z ustanovitvijo družbe RASR d.o.o. ter za izvrševanje vseh pravic občine Štore kot ustanoviteljice in družbenice družbe RASR d.o.o.; • sprejel sklep o imenovanju občinske volilne komisije; • sprejel sklep o imenovanju Klemna Jazbinška za člana Odbora za družbene dejavnosti; • sprejel Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda osnovna šola Štore; • sprejel sklep o povišanju normativa števila otrok v oddelkih javnega vrtca Lipa; • sprejel Pravilnik o spremembah Pravilnika o sofinanciranju programov ostalih društev v občini Štore; • sprejel sklep o izdaji soglasja k ceni storitve pomoč družini na domu v občini Štore; • sprejel letni program športa za leto 2010; • sprejel sklep o ukinitvi statusa javnega dobra. Ad 15. Pobude in vprašanja G. Glavač je svetnikom predstavil pobudo gasilskega društva Svetina, da bi v letošnjem letu, ko gasilsko društvo praznuje 40 let obstoja, popravili streho na gasilskem domu in uredili sejno sobo. G. Jani Jurkošek je pojasnil, da bi bilo smiselno objekt prenoviti celostno s sredstvi, ki bi jih pridobili s prijavo na razpise EU. G. Buser je ponovno predlagal, da se na spletni strani občine objavijo zapisniki sej občinskega sveta, kar je občinska uprava že realizirala, nadalje ga je zanimalo, kako je s kanalizacijo v Prožinski vasi, in župan mu je pojasnil, da se pripravlja dokumentacija. G. Buser je opozoril še na most v Prožinski vasi, ki bi ga bilo potrebno obnoviti, in na avtobusno postajo v Prožinski vasi, ki da je ni. G. Blatnjaka je zanimalo, kako je z obračališčem avtobusa na Lipi, župan mu je pojasnil, da prave lokacije še niso našli, se bo pa z Izletnikom pogovoril o tej temi. 4 Na predlog ge. Tofant je občinski svet sprejel sklep, da se iz proračunske postavke nerazporejeno nameni 1000 EUR za izvajanje projekta Starejši za starejše. APRIL 2010 Umestitev projektov subregije Osrednje Celjsko v Izvedbeni načrt RRP Savinjske razvojne regije 2010-2012 in 5. javni poziv razvojne prioritete Razvoj regij S strani Vlade Republike Slovenije je bila v začetku tega leta izdana Uredba o dodeljevanju regionalnih razvojnih spodbud, ki je pred objavo 5. javnega poziva »Regionalni razvojni programi« v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij« (objavljen 29. 1. 2010) podrobneje določila pogoje, merila in postopek dodeljevanja regionalnih spodbud. Zaradi tega je bila po navodilih službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) potrebna dopolnitev izvedbenega načrta Regionalnega razvojnega programa (IN RRP) Savinjske regije za obdobje 20102012 v mesecu januarju 2010. V skladu z nalogo za dopolnitev IN RRP Savinjske regije 2010-2012, ki je bila na seji sveta regije, 26. januarja 2010, zaupana Razvojni agenciji Sotla (v koordinaciji z območnimi razvojnimi partnerstvi Savinjske regije), so projekte na sejah obravnavali štirje odbori pri Regionalnem razvojnem svetu (RRS) Savinjske regije, in sicer: Odbor za gospodarstvo, Odbor za razvoj človeških virov, Odbor za komunalo, okolje in prostor ter Odbor za turizem in podeželje ter Regionalni razvojni svet Savinjske regije. Člani le-teh so soglasno potrdili predlog projektov z ustreznimi dopolnitvami. V začetku februarja je bil Izvedbeni načrt Savinjske regije oddan na SVLR; po pregledu dokumenta je bilo s strani te službe podano mnenje glede usklajenosti Izvedbenega načrta regionalnega razvojnega programa Savinjske regije za obdobje 2010-2012 s kriteriji, za vsakega izmed predvidenih projektov pa podana priporočila in opozorila. Na podlagi tega so bile na operativni ravni pripravljene dopolnitve omenjenega dokumenta, katerega je potrdil svet regije 25. marca 2010 na korespondenčni seji. Na nivoju subregije Osrednje Celjsko je bila skupaj z občinskimi upravami občin Vojnik, Štore, Laško, Dobrna in Mestne občine Celje pripravljena indikativna finančna razdelitev po projektih in po letih glede na kvoto iz naslova razvojne prioritete »Razvoj regij« ter projektni predlogi. Za sedem projektov petih občin subregije Osrednje Celjsko znaša predvidena vrednost sofinanciranja SVLR skupaj 6.812.858 EUR. Vsebinsko lahko projekte subregije Osrednje Celjsko glede na upravičene namene javnega poziva razdelimo na naslednje sklope: razvoj urbanih območij (celovita prenova starih mestnih jeder in zgodovinskih mest - objekti, ulice, trgi), socialno infrastrukturo (vrtci kot nizkoenergetski objekti) in okoljsko infrastrukturo (oskrba z vodo in zmanjšanje vodnih izgub na vodovodnih sistemih ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter manjše čistilne naprave). Mestna občina Celje bo na zgoraj omenjeni razpis prijavila celovit projekt Obnova dela starega mestnega jedra v Celju, občina Laško dva projekta, in sicer: Vodovod Vrh-Radoblje-Globoko ter Obnova starega mestnega jedra Laško, občina Dobrna Vrtec Dobrna, občina Štore projekt Rekonstrukcija in prizidek vrtca Lipa v Štorah ter občina Vojnik dva projekta, in sicer: Izgradnja nizkoenergetskega vrtca Vojnik ter Čistilna naprava in kanalizacija Frankolovo. Občine bodo projekte prijavljale po predvidenih rokih za predložitev vlog v tem letu. V času do ustanovitve nove razvojne agencije Savinjske regije, predvidoma do sredine leta, so župani sveta regije podaljšali status za izvajanje nalog v javnem interesu Razvojni agenciji Sotla, ki opravlja naloge v koordinaciji z območnimi razvojnimi partnerstvi Savinjske regije. AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Povzetek pripravila: Petra Gregorc Območno razvojno partnerstvo Osrednje Celjsko 5 APRIL 2010 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT MESTNE OBČINE CELJE, OBČINE LAŠKO IN OBČINE ŠTORE Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje Telefon: 03/4265-830, Faks: 03/4265-832 www.celje.si Konec leta 2008 je bil sprejet Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave »Medobčinski inšpektorat mestne občine Celje, občine Laško in občine Štore«. S tem odlokom so mestna občina Celje, občina Laško in občina Štore ustanovile organ skupne občinske uprave za izvrševanje upravnih nalog na področju inšpekcijskega in redarskega nadzora. V sklopu medobčinskega inšpektorata deluje služba za inšpekcijski nadzor in služba za občinsko redarstvo. SLUŽBA ZA INŠPEKCIJSKI NADZOR Cestno-komunalni inšpektorji opravljajo naloge iz svoje pristojnosti na podlagi občinskih odlokov, v katerih jih mestni ali občinski svet pooblašča za izvajanje nadzora in o nalogah iz prenesene pristojnosti, ki jih je država prenesla na lokalne skupnosti na osnovi zakonov. Bistvene spremembe dela inšpektorjev je prinesla uveljavitev novega Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, ZP-1) 01.01.2005, s katerim so inšpektorji dobili status prekrškovnega organa. To pomeni, da inšpektorji v inšpekcijskem postopku, ko zaznajo kršitev zakona (prekršek), odločajo po hitrem postopku. Po novem ZP-1 o prekrških odločajo prekrškovni organi (policija, carina, inšpektorati itn.) in sodišča. Zakon deli postopek na hitri postopek, ki ga vodijo prekrškovni organi, in redni postopek, ki ga vodijo okrajna sodišča. Inšpektorji lahko deluje tudi s ciljem preventivnega ukrepanja, ko odgovarjajo na pisna vprašanja posameznikov, podjetij in institucij, ki se nanašajo na delovanje občinske inšpekcije, prek medijev pa obveščajo javnost o ugotovljenih nepravilnostih ter o posledicah kršitve zakonov in drugih predpisov. SLUŽBA ZA OBČINSKO REDARSTVO Pravna podlaga za delovanje Ustava Republike Slovenije, Zakon o prekrških (ZP-1), Zakon o občinskem redarstvu (ZORed), Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1), Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), Zakon o kazenskem postopku (ZKP), Zakon o policiji (ZPol) in občinski odloki. Pooblastila občinskih redarjev Pooblastila občinskih redarjev so z zakonom določeni ukrepi, ki redarjem omogočajo, da lahko učinkovito in uspešno opravljajo svoje naloge v okviru svojih pristojnosti, določenih z zakoni ali odloki. Pooblastila občinskih redarjev pomenijo določen poseg v človekove pravice, zato se lahko uporabijo le pod pogoji, ki so določeni v Zakonu o občinskem redarstvu. Pristojnosti občinskih redarjev po Zakonu o prekrških Občinski redarji so prekrškovni organi v skladu z 2. odstavkom 45. člena Zakona o prekrških. Pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa mora imeti za vodenje postopka in izdajo plačilnega naloga najmanj peto stopnjo izobrazbe (t.j. občinski redar), za izdajo odločbe o prekršku pa najmanj sedmo stopnjo izobrazbe. Imeti mora tudi opravljen preizkus znanja, ki zajema izvrševanje pooblastil po tem zakonu in poznavanje predpisov, katerih izvrševanje nadzoruje. 6 APRIL 2010 Pooblastila občinskih redarjev po Zakonu o občinskem redarstvu (ZoRed) Zakon pooblašča občinske redarje za nadzorovanje varnega in neoviranega cestnega prometa v naseljih, varovanja cest in okolja v naseljih in na občinskih cestah zunaj naselja, skrb za varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah, varovanja javnega premoženje, naravne in kulturne dediščine in vzdrževanja javnega rede in miru. V okviru svojih pristojnosti pa lahko izrekajo opozorila in ustne odredbe, ugotavljajo istovetnost kršiteljev, opravijo varnostni pregled oseb, zasežejo predmete, zadržijo storilca prekrška ali kaznivega dejanja in uporabijo fizično silo, sredstva za vezanje in vklepanje in plinski razpršilec. AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Pooblastila občinskih redarjev po Zakonu o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) Občinski redarji zaradi zagotavljanja varnega in neoviranega cestnega prometa urejajo in nadzirajo promet na cestah subjektov samoupravnih lokalnih skupnosti in državnih cestah v naselju, izvajajo nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili ter ovirami v prometu, izvajajo nadzor nad ravnanjem udeležencev cestnega prometa v območju za pešce in ugotavljajo kršitve določb 113. člena ZVCP-1 o varstvu cest in okolja v naselju in na občinskih cestah zunaj naselja. Poleg tega opravljajo nadzor prometa s samodejnimi merilnimi napravami za nadzor prometa, v katerih se prekrški slikovno dokumentirajo, za kar so občinski redarji opravili strokovno usposabljanje in pridobili ustrezno potrdilo o usposobljenosti za delo z samodejno merilno napravo, katera ima certifikat o ustreznosti, ki ga je izdalo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Urad za meroslovje, ki je organ, ki je v Republiki Sloveniji pooblaščen za izdajo tovrstnih certifikatov. Občinski redarji bodo tako kršiteljem, ki bodo prekoračili dovoljeno hitrost v času izvajanja nadzora, vročili plačilni nalog, s katerim bo izrečena globa za storjeni prekršek in izrečene kazenske točke, v kolikor bo dovoljena hitrost prekoračena za toliko, da je z zakonom določeno, da se le te izrečejo poleg globe. V okviru svojih pristojnosti tako lahko občinski redarji v skladu s tem zakonom kršiteljem izrečejo globo, opozorilo in zahtevajo od voznika motornega vozila vozniško dovoljenje in prometno dovoljenje, od drugega udeleženca cestnega prometa pa listino, s katero ugotovi njegovo istovetnost. Pristojnosti občinskih redarjev po Zakonu o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) Občinski redarji lahko v skladu z določbami ZJRM-1 v prekrškovnem postopku ukrepajo o kršitvah, kot so nedostojno vedenje (do uradne osebe pri uradnem poslovanju), beračenje na javnem kraju (vsiljivo), uporaba nevarnih predmetov, poškodovanje uradnega napisa, oznake ali odločbe, pisanje po objektih, vandalizem (uničevanje komunalne opreme), kampiranje in uporaba živali (ščuvanje živali proti drugemu). Uradne ure Medobčinskega inšpektorata: Ponedeljek: 8.00 - 11.00 in 12.00 - 15.00 Sreda: 8.00 - 11.00 in 12.00 - 16.30 Petek: 8.00 - 14:00 OPRAVLJANJE DIMNIKARSKIH STORITEV V zadnjem času je več občanov zastavilo vprašanje glede ureditve opravljanja dimnikarske službe na območju občine Štore. V zvezi s tem pojasnjujemo, da na podlagi odločbe Vlade Republike Slovenije št. 35404 - 20/2007/15 z dne 20. 9. 2007 dejavnost pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov in ostale dimnikarske storitve na območju občine Štore opravlja Dimnikarstvo Celje d.o.o. Dimnikarska služba se opravlja na podlagi določil Pravilnika o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov (Ur.l. RS, št. 128/2004 in 18/2005). V navedenem pravilniku je določeno, da se čiščenje in pregled malih kurilnih naprav in dimnih vodov opravlja praviloma enkrat letno. Pripravil Jože Šepec APRIL 2010 7 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA CELJE 1. Prosim, da navedete, v katerih primerih in za katere vrste objektov ni potrebno gradbeno dovoljenje? Gradbeno dovoljenje ni potrebno za gradnjo enostavnih objektov. Ti so natančneje določeni v Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (v nadaljevanju: Uredba) in so razdeljeni v naslednje skupine: objekti za lastne potrebe, pomožni infrastrukturni objekti, pomožni obrambni objekti, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, začasni objekti, vadbeni objekti, spominska obeležja, urbana oprema. Gradnja enostavnih objektov ne sme biti v nasprotju s prostorskimi akti pristojne občine, enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, pri objektih za lastne potrebe so ti lahko zgrajeni samo na zemljiščih, ki pripadajo osnovni stavbi, če je predvidena gradnja enostavnega objekta v varovanem ali varovalnem pasu, si mora investitor pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje pristojnega organa oziroma službe. 2. Ali je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti objekta? Če je, navedite prosim, v kakšnih primerih in kakšen je postopek? Za spremembo namembnosti objekta je treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih tudi ni potrebna rekonstrukcija, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico. Za spremembo namembnosti gre vedno, če se objekt ali del objekta spremeni v zabaviščni park ali podoben zabaviščni objekt, stavbo za kulturo in razvedrilo, skladišče ali odlagališče odpadkov, bencinski servis, trgovsko skladišče z namenom prodaje, gostinsko stavbo. Pomembno je tudi, da sprememba namembnosti objekta ali dela objekta ne sme biti v nasprotju s prostorskim aktom občine. 3. Rad bi zamenjal streho in okna na stanovanjski hiši. Ali potrebujem za ta dela gradbeno dovoljenje? Zamenjava strešne kritine in oken spada med vzdrževalna dela, za katera ne potrebujete gradbenega dovoljenja. Če pa zamenjava strehe pomeni zamenjavo strešne konstrukcije oziroma poseg v njo, pa za takšen poseg potrebujete gradbeno dovoljenje. 4. Kaj pomeni pojem minimalna komunalna oskrba objekta, glede na to, da jo upravna enota preverja pred izdajo gradbenega dovoljenja? Po ZGO-1 mora upravni organ pred izdajo gradbenega dovoljenja med drugim preveriti tudi, ali iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izhaja, da bo zagotovljena minimalna oskrba objekta. Minimalna komunalna oskrba stanovanjske hiše vključuje oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste, minimalna komunalna oskrba drugih objektov pa se določi glede na njihov namen. 5. Ali je za rušenje starega stanovanjskega objekta potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje? Katero dokumentacijo potrebujem? Za rušenje starega stanovanjskega objekta potrebujete gradbeno dovoljenje, ki ga izda upravna enota na podlagi dokazila o pravici graditi, če ta pravica še ni vpisana v zemljiško knjigo, in dveh izvodov projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za odstranitev objekta, ki vsebuje vodilno mapo, v kateri lokacijski podatki vsebujejo samo lego obstoječega objekta na zemljišču, zbirnik priključkov na infrastrukturo in območje gradbišča, in načrt odstranjevalnih del, v katerem se prikaže način odstranitve objekta tako, da bo zagotovljena varnost ljudi s čim manjšimi posledicami za okolico ter da se prikaže situacija končne ureditve, ter načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki, izdelan po predpisih o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, če gre za gradnjo oziroma odstranitev, za katero je takšen načrt obvezen. 8 6. Rad bi postavil ograjo višine 1,80 m. Ali za to potrebujem gradbeno dovoljenje? Ali potrebujem soglasje soseda? Po Uredbi spadajo ograje, nižje od 2,2 m, razen ograj za pašo živine, nižjih od 1,5 m, med nezahtevne objekte, za katere si morate pridobiti gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta. Najprej pa morate na pristojni občini preveriti, če je gradnja takšne ograje, ki jo želite postaviti, v skladu s prostorskim izvedbenim aktom. Glede soglasja soseda pa je v Uredbi opredeljeno, da se lahko medsosedska ograja, ki označuje potek meje, gradi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo, oziroma, če odmik ograje od meje sosednjih zemljišč z izvedbenim prostorskim aktom občine ni posebej opredeljen, je lahko ograja postavljena največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče, v tem primeru pa soglasje soseda ni potrebno. 7. Ali je tehnični pregled še vedno obvezen pred izdajo uporabnega dovoljenja? Po končani gradnji in pred pričetkom uporabe objekta mora investitor pri upravnem organu vložiti zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja. APRIL 2010 REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA CELJE V postopku izdaje uporabnega dovoljenja opravi upravni organ ogled ali tehnični pregled, s katerim se mora ugotoviti: ali je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem; ali je iz dokazila o zanesljivosti objekta razvidno, da je objekt izveden v skladu z gradbenimi predpisi in s pogoji, določenimi za gradnjo, ter predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo objektov brez grajenih in komunikacijskih ovir; ali je iz dokazila o zanesljivosti objekta razvidno, da so bili upoštevani predpisani ukrepi; ali je projekt izvedenih del izdelan v skladu s predpisi; ali so zgrajeni objekti, s katerimi se zagotavlja minimalna komunalna oskrba. AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN 8. Kdaj in v katerih primerih se odredi poskusno obratovanje objekta? Če gre za objekt z vplivi na okolje, za katerega je bilo izdano okoljevarstveno soglasje, odredi upravni organ v postopku izdaje uporabnega dovoljenja, po izvedenem tehničnem pregledu, poskusno obratovanje ter izvedbo prvih meritev obratovalnega monitoringa po predpisih o varstvu okolja ali drugih predpisih, s katerimi so predpisane takšne meritve, in sicer za obdobje, določeno s programom prvih meritev. Za določene vrste prometnih oziroma energetskih objektov gospodarske javne infrastrukture, za katere ni predpisano, da je treba pred izdajo uporabnega dovoljenja opraviti poskusno obratovanje, se poskusno obratovanje lahko odredi, če tako zahteva njihov investitor. 9. Kakšna je vloga Agencije RS za okolje (ARSO) v postopkih za pridobivanje gradbenih in uporabnih dovoljenj? Agencija RS za okolje (ARSO) izdaja v nekaterih postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj dovoljenja in soglasja, ki jih mora investitor pridobiti pred izdajo gradbenega dovoljenja, saj so sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Tako izdaja vodna dovoljenja, kadar gre za neposredno rabo vode, vodna soglasja, kadar gre za posege v prostor, ki lahko vplivajo na vodni režim ali stanje voda in okoljevarstvena soglasja za posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje. V postopku izdaje uporabnega dovoljenja pa so, tako kot ostali soglasodajalci, člani komisije za tehnični pregled, če so določili pogoje ali dali soglasje k projektnim rešitvam za gradnjo. 10. Kakšne so posebnosti pri pridobivanju gradbenih in uporabnih dovoljenj za objekte gospodarske javne infrastrukture? Posebnost pri pridobivanju gradbenih dovoljenj za objekte gospodarske javne infrastrukture je v tem, da pri dokazilu o pravici graditi notarsko overjeni pogodbi ni potrebno priložiti dokazila o vložitvi predloga za vpis pogodbe v zemljiško knjigo oziroma da se pri gradnji gospodarske javne infrastrukture, ki se bo izvajala v cestnem telesu državne ali občinske javne ceste, šteje za dokazilo o pravici graditi soglasje upravljalca javne ceste. Najpozneje v 15 dneh po pravnomočnosti uporabnega dovoljenja pa mora investitor v primeru objekta gospodarske javne infrastrukture poskrbeti za vpis v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture. 11. Kdaj in za katere primere je potrebno pridobiti okoljevarstveno soglasje? Pojasnite prosim pomen tega soglasja v postopku za pridobitev gradbenega in uporabnega dovoljenja ter kateri organ ga je pristojen izdati? Za določene posege v okolje je treba izvesti presojo vplivov na okolje, na podlagi katerih Agencija RS za okolje (ARSO) izda okoljevarstveno soglasje, ki je sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Z Uredbo o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, so določene: - vrste posegov v okolje in njihove spremembe, za katere je presoja vplivov na okolje vedno obvezna, in - vrste posegov v okolje in njihove spremembe, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, če presegajo določen obseg in izpolnjujejo določene pogoje glede značilnosti posega in kraja posega ter možnih vplivov na okolje. Če je bilo izdano za določen poseg okoljevarstveno soglasje in za objekt pridobljeno gradbeno dovoljenje, je po končani gradnji v postopku izdaje uporabnega dovoljenja ta soglasodajalec (ARSO) tudi član komisije za tehnični pregled, po končanem poskusnem obratovanju pa na podlagi predloženega poročila o prvih meritvah poda mnenje o tem, ali emisije pri obratovanju objekta presegajo predpisane mejne vrednosti in ali objekt izpolnjuje s predpisi o varstvu okolja in drugimi predpisi predpisane parametre glede vplivov na okolje. 12. Kakšen je postopek pridobitve uporabnega dovoljenja za stanovanjsko hišo? Postopek pridobitve uporabnega dovoljenja za enostanovanjsko stavbo opredeljuje 101. čl. Zakona o graditvi objektov, ki določa, da se za enostanovanjsko stavbo, zgrajeno na podlagi gradbenega dovoljenja, izda uporabno dovoljenje brez poprej opravljenega tehničnega pregleda, če investitor zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja poleg geodetskega načrta novega stanja zemljišča priloži izjavo Damjan Vrečko, načelnik APRIL 2010 9 OBVESTILA O... ŠTORSKI OBČAN RK CELJE obvešča, da bo 8. junija 2010 ob 14.00 uri na področju občine Štore organizirano pobiranje oblačil, posteljnine, odej, bele tehnike, skratka vsega, kar je še uporabno. Očiščene in zložene stvari zložite v škatle ali povežite v svežnje. S pobiranjem pričnemo ob 15.00 uri. Prosimo, da do te ure dostavite stvari na naslednja zbirališča: - osnovna šola Štore, - prva garaža na Čečevem, - dom upokojencev na Lipi, - kozolec v Laški vasi, - osnovna šola Kompole, - Draga pri g. Leljaku, - gasilski dom Štore, - gasilski dom v Prožinski vasi, - občina Štore pri zadnjem vhodu. V kolikor imate večje stvari, pokličite in oglasili se bomo k vam domov. Marija LAMUT TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV Avto Celje obvešča, da bodo tehnični pregledi traktorjev in traktorskih priklopnikov v petek, 28.05.2010, od 14.00 do 15.30 ure, pri krajevni skupnosti Svetina. Avto Celje, tehnični pregledi OBVESTILO Vse občane obveščamo, da je pričela delovati spletna stran UPRAVNO-INFORMACIJSKEGA SERVISA Celje (UIS). Spletno stran najdete na naslovu: www.uis.si. Upravno-informacijski servis je interaktivna, javno dostopna storitev, s katero želimo organi državne uprave in občin celjskega območja (Celje, Štore, Dobrna in Vojnik), povezani v koordinacijski sosvet načelnika upravne enote Celje, strankam na enem mestu ponuditi odgovore na splošna vprašanja v zvezi z našimi upravnimi področji. ŠOLSKI KONTEJNER *Vse občane vljudno prosimo, da v šolski kontejner ne odlagate smeti.* Šolski kontejner je dnevno napolnjen s smetmi, ki ne nastanejo v šoli. Takšno ravnanje za šolo predstavlja težave, in sicer: • večji strošek odvoza smeti, • pomanjkanje prostora za odlaganje lastnih smeti. Prosimo vas, da upoštevate naš poziv. Hvala za razumevanje. Franjo Rumpf, prof., ravnatelj 10 APRIL 2010 KAM LE ČAS BEŽI? Spodnje fotografije so last starejših krajanov in so zelo dragocene, saj ohranjajo spomin na stare Štore, dogodke in zanimivosti iz tistih časov. Vredno bi jih bilo ohraniti, če pa se kdo na fotografijah prepozna in bi vedel kaj več povedati o dogodkih na fotografijah, pa naj se oglasi odboru za časopis. ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN Fotografija iz leta 1956 (last ge. Žnidarec) Prikazuje brigadirsko skupino v spodnjih Štorah pred lesenimi barakami za današnjim gasilskim domom. Fotografija (last g. F. Tržana) Prikazuje gasilsko enoto v Prožinski vasi iz leta 1965-66. Fotografija (last g. F. Tržana) Prikazuje tako imenovani KOMPOLSKI KVINTET in je posneta približno leta 1966. 11 APRIL 2010 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN SREČANJE LIVARSKE GENERACIJE Del petkovega aprilskega popoldneva, ki se je kazal v lepši luči svoje muhavosti, kar se vremena tiče, sem preživel v družbi gospoda Jurija Čehovina. Iz bogate zakladnice spominov sva se dotaknila njegovega poklicnega dela izpred dobrih petdesetih let. Sredi letošnjega februarja se je v gostilni Špulcer v Kompolah zbrala generacija, ki se je za livarski poklic izobraževala v letih 1958 - 1961. Kar dobrega pol stoletja nazaj. Na srečanju so obujali spomine o delovnih dogodkih, zasebnih doživetjih in anekdotah, ki so se zgodili vsakemu izmed njih v tem bogatem delu življenjske poti. Posebnost te skupine pa je, da lahko na svoje srečanje povabijo svojega učitelja, gospoda Jurija Čehovina, ki je v svoji knjigi življenja popisal že devetdeseti list. Ob njegovem zvezku, kjer so na roko zapisane vse generacije, ki jih je poučeval gospod Jurij, sem ob zanimivem pripovedovanju poskušal doživeti delček takratnega utripa dela v železarni. Delavnica za praktični del pouka je bila kar v delu takratne livarske proizvodnje. Vse so delali v proizvodnji. Imeli so svojo kupolno peč za pripravo litine. Vsak učenec je imel svoj predal, kalupne okvirje in pa livarsko orodje, ki so si ga morali učenci kupiti sami. Učili so se z lesenimi modeli. Izmed konkretnih naročil, ki jih je imela livarna, so si izbrali delo, ki so ga z učenci, glede na zahtevnost, lahko naredili. Med bolj zahtevnimi izdelki so bile gotovo turbine, ki so se vrtele po vseh malo večjih potokih. S svojimi izdelki, ki so jih prodali, pa so si pridobili finančna sredstva za delovanje šolske dejavnosti. Kajti kljub socialističnemu sistemu država ni posebej finančno podpirala omenjenega programa. So pa učenci s takšnim načinom dela čutili posebno odgovornost do dela, ki so ga opravljali točno in dosledno. Veliko generacij, včasih tudi cel letnik, je odšla na delo v tujino. Tako so delo livarjem, ki so se izučili v Štorah, ponudili v nemškem MAN-u, GHH-ju ... Tudi gospod Jurij je dobil ponudbo, da bi za tri do štiri leta z njegovimi učenci delal v Nemčiji. Ponudbo je zavrnil, rekoč da se je v Štorah rodil in da bo v Štorah tudi ostal. Svoj del življenja je v Nemčiji preživel med ujetništvom. Na tisti čas, ko je bil kot nemški ujetniški vojak ranjen, ima manj lepe spomine. Zato ga tudi povabilo k boljšem zaslužku ni pritegnilo, da bi odšel na službovanje v tujino. V času svojega službovanja je izšolal več kot 700 učencev, ki so zapisani v njegovi knjižici. Še danes rad obišče svoje učence, ki živijo v različnih krajih. Poleg te knjižice mi gospod Jurij pokaže knjigo, po kateri je znanje prenašal na mlajše generacije. Iz nemškega originala je napravil prevod in povzetke, pomembne za litje sive litine, s katero se je ukvarjala štorska livarna. Omenjena rokopisa pa namerava podariti železarskemu muzeju. Kljub častitljivim letom je gospod Jurij bistrih mislih in zdravega duha. V življenju ga vedno spremlja humor in vedrina. Naj ostane še dolgo tako, da bova lahko še kdaj pokramljala o njegovem zanimivem življenju. Dušan Volavšek Jurij Čehovin na srečanju livarjev generacije 1958 - 1961; gostišče Špulcer Kompole 15. 2. 2010. 12 APRIL 2010 OBČINA ŠTORE IN NJENO OKOLJE Ob vseslovenski akciji 17. aprila OČISTIMO SLOVENIJO V ENEM DNEVU ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN Ljudje se le počasi ekološko osveščamo. Odmetavanje komunalnih odpadkov in spuščanje gospodinjskih ter tehnoloških odpadnih voda in gnojnice neposredno v vodotoke je še vedno tudi v naši lokalni skupnosti nekaj povsem običajnega. Samo ob glavnem toku Voglajne so v letu 2003 evidentirali 71 divjih odlagališč, za pritoke Voglajne podatkov ni, vendar jih je vsaj toliko kot ob sami reki. In ko ekologi trdijo, da bomo nekje v bodočnosti vodili vojne za pitno vodo, je zdaj res zadnji čas, da se vsi občani, posebej še biologi, gozdarji, kmetje, lovci, ribiči v največji meri angažiramo za lepše okolje, kar bo pogoj za obstoj gozdne in vodne favne in flore. Zadnjih 15 let obstoja občine Štore smo se v akcije za lepši in čistejši bivalni prostor v naravo vključevali dijaki, študentje, člani sveta občine, predvsem pa lovci LD »Bojansko« in ribiči RD »Voglajna«. Vsakoletna poročila obeh družin vsebujejo tudi podatke o skrunjenju narave in protizakonitem motenju in poseganju v prostor. Predsednik LD »Bojansko« je na letošnjem občnem zboru govoril o nesprejemljivem divjanju neregistriranih štirikolesnikov po gozdovih in poljanah, kar nihče ne nadzoruje, zavira, sankcionira. Živali imajo 100-krat ostrejši sluh kot človek, lahko si mislimo, kako na njih vpliva ta grozni hrup motorjev. Kot član lovske družine že 25 let hodim po revirjih in fratah naših 4100-hektarskih lovišč. Puška ni ravno moj element, narava in gozdovi v njej vsekakor. Saj res, koliko občanov pozna geografsko mejo naše občine, ki je hkrati tudi lovska meja? Lovci smo jo pripravljeni zainteresiranim skupinam pokazati, morda etapno. Ob vsej mizeriji divjih odlagališč po hostah, grapah, udrtinah se lahko človek zgolj zgrozi. Ko sem skozi leta to opazoval, fotografiral in tudi pisal o zločinu, ki ga povzroča človek sebi v škodo, sem razmišljal o besedah slovenskega APRIL 2010 poeta takole sto let nazaj, ko je očaran nad svojo rodno grudo, tem »kinčem nebeškim« zapel: » HODIL PO ZEMLJI SEM NAŠI IN PIL NJE PRELESTI«. Zdaj imamo evropsko zakonodajo in potrebno se bo začeti vesti evropsko, še posebej kar se okolja tiče. Ne bo več mogoče tiščati po nojevsko glave v pesek, predvsem voditeljem družbe na vseh nivojih ne. Od občine do države, češ volitve so blizu, ne gre dražiti ljudi. Menim, da je večina ljudi okoljsko že »švedsko zavestna«, pri redkih posameznikih pa ne gre čakati še tri generacije, da bodo njihovi vnuki to morda postali. Pravila zakonov so jasna in obvezna za vse državljane. Občani Štor živimo v lepem kraju. Ko je aktualni premier lani obiskal našo občino, so mi njegovi ljudje to sami rekli. V občinskih organih preteklih let nam je uspelo priskrbeti zabojnike za odpadke za vsa gospodinjstva na Svetini in v Štorah z zaselki, zdaj je na novi občinski oblasti, da pristopi k rešitvi odpadkov in hrupa v lepi štorski naravi. Vrhunsko izobraženim ljudem, članom odbora za okolje, ne bo lahko, vendar gojimo zaupanje vanje. Gre zgolj za izpolnitev tistega, kar veleva črka zakona. Demokracija ni to, da lahko posameznik izigrava večino, ravno nasprotno. Sicer pa so že stari Grki trdili in učili narod, da je demokracija privilegij ozaveščenih in primerno izobraženih ljudi. Vsak občan naše lokalne skupnosti najbolj pozna svoje lastno okolje, to je logično. Ribiči vedo vse o vodni in obvodni favni in flori, lovci o gozdni. Ker se prav ti dve organizaciji vsako leto pogovarjata o istem problemu uničevanja okolja, sem preko LD »Bojansko« in kolega M. Š. pridobil spisek vseh registriranih divjih odlagališč občine Štore, ki ga v tem članku ne priobčujem, pač pa ga dostavljam odboru za okolje občine, da se izreče o njem. Planinci, ribiči, lovci, turistično društvo in še kdo smo v prvih vrstah zainteresirani pri pomoči za spremembo žalostnega stanja na boljše. In ob koncu še predlog odboru za ureditev »bisera«, za katerega se ne zmenimo in ga malo občanov pozna, za sanacijo le-tega pa bi se dalo dobiti tudi evropske dinarčke. V kilometrski soteski, strugi Bojanskega grabna, ki deli zaselka Pečovje in Laško vas, je vse še nekako v prvinskem stanju, divje in zabasano s podrtimi drevesi. Začne se pri odcepu za pot »NA MARIJO« in konča pri »Mirtovi leseni hiši« ob koncu soteske. Čista voda, pitna iz potoka, hladna v poletni 13 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN vročini, pravi naravni hladilnik. Ob ureditvi poti, drevja, morda tu in tam še kakšne klopi, bi bil lahko to pravi občinski sprehajalni biser v naravi. Na levi strani gori v skalah je bila nekoč »fantovska jama«, na desni je Srebotnik. Prelepo divje okolje! Spodaj proti urbanemu naselju od prve hiše R. Z. naprej do iztoka v Voglajno pa je vse drugače, saj se fekalije v Bojanski potok, nekoč poln rib, iztekajo z obeh bregov. Žalostno, a resnično. Spremenimo ljudi, naše vedenje do narave, takoj zdaj! Omogočimo našim vnukom tisto ali delček tistega, kar je bilo nam dano uživati. Očuvajmo okolje! H v a l a. ALI STE VEDELI: V TIHEM OCEANU SE PREMIKA GMOTA ODPADKOV Z OBSEGOM VELIKOSTI ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE. TA GMOTA TEHTA 100 MILIJONOV TON … QUO VADIS, HOMO? (Kam greš, človek?) Jože Kragelj - Jok BOWNOVA TERAPIJA TER OSEBNI IN POSLOVNI COACHING Predstavljamo vam Darijo Račnik, ki se je priselila v občino Štore in ima zanimiv ter manj znan poklic. Je Bownova terapevtka ter osebni in poslovni coach. Delo opravlja v svojem salonu Harmonija v spodnjih Štorah, za kulturnim domom. Vodi tudi jogo in telovadbo s poudarkom na vajah za hrbtenico. 14 Moja življenjska pot se je začela pred malo več kot 46 leti. Otroštvo in precejšnji del svojega življenja sem preživela v okolici Radeč, ves čas povezana z naravo. Kot petnajstletno dekle sem šla od doma v srednjo šolo in takoj po zaključku šole zanosila in se poročila. Rodil se mi je sin, čez tri leta sem rodila še hčerko. Zaposlila sem se kot delavka v proizvodnji. Življenje, ki sem ga živela, mi je postajalo vse bolj enolično. Po krajši osebni krizi pri starosti 26 let sem se odločila, da želim živeti drugače. Prenehala sem kaditi in to razvado zamenjala za rekreacijo in hojo v planine. Na povabilo prijateljice sem se pridružila štiridnevnemu seminarju joge, kjer sem se naučila biti bolj tolerantna do ljudi, ki so drugačni od mene. Spoznala sem tudi, da je moje telo togo in brez kondicije … To je bil začetek mojega raziskovanja, kako biti telesno, čustveno in psihično zdrav. Od takrat naprej sem pričela samodisciplinirano izvajati telesne vaje in se učila bolj zdravega življenjskega sloga. Sledila so leta vadbe doma in enkrat na leto na štirinajstdnevnih seminarjih joge, ki so potekali v času letnega dopusta. Na seminarjih joge sem spoznala tudi masažo shiatsu in odločila sem se za učenje te manualne tehnike. V tem času sem pričela prebirati tudi knjige s področja osebne rasti. Usmerjenost v osebni razvoj ter pripravljenost na spremembe se mi je odrazila tudi poklicno in v službi sem bistveno napredovala. Postala sem tudi socialno bolj angažirana, pridružila sem se neformalni učno-raziskovalni skupini, kjer smo v t.i. študijskem krožku raziskovali etnološke, zgodovinske in sociološke zanimivosti kraja Svibno pri Radečah. Ukvarjanje z osebnim razvojem me je pripeljalo do spoznanja, da želim preostanek življenja preživeti bolj kvalitetno v vseh pogledih. Pri starosti 39 let sem se odločila za prekinitev zakonskega razmerja. 20 let obljub bivšega moža, da se bo soočil z alkoholno odvisnostjo in da bo opustil alkohol, so bile fraze, ki jih nisem bila več pripravljena poslušati, še manj pa doživljati. Leta 2002 sem se odselila v Celje, nekaj časa živela sama in si na novo uredila življenje. V službo sem se vozila v Radeče. Čez dobrega pol leta sem se spoznala z Marjanom, sedanjim možem. Ugotovila sva, da imava precej podobnih interesov. Od hoje v planine do vseživljenjskega učenja. Oba sva tudi mentorja za vzpodbujanje neformalnega vseživljenjskega učenja. V enem od študijskih krožkov, ki ga je Marjan vodil leta 2004 na Ljudski univerzi v Celju, sva se spoznala s člani turističnega društva Štore. Z njimi sva se tudi pričela družiti in iz tega poznanstva se je nato širila najina socialna mreža. Ko sva pred petimi leti iskala kraj, kjer bi si zgradila hišo, sva se odločila za parcelo v Prožinski vasi. In ko sem pred tremi leti odprla svojo dejavnost, sem se z lahkoto odločila za Štore. Oba z Marjanom se v Štorah in Prožinski vasi počutiva zelo dobro. Leta 2003 sem bila na predstavitvi zelo priznane in cenjene avstralske manualne terapije, ki ima naziv po utemeljitelju Thomasu Bowenu. Terapijo je predstavljala ga. Jelka Slapar, višja medicinska sestra, ki že 35 let živi in dela v Avstraliji. Ravno v tistem obdobju sem čutila bolečine v levi lopatici, kar je bila posledica prometne nesreče, ki sem jo doživela tri mesece pred tem. Javila sem se kot prostovoljka, da gospa Jelka pred skupino praktično prikaže izvedbo terapije. Povprašala me je o težavah in še o splošnih informacijah o zdravju. Povedala je, da prometna nesreča vedno naredi premik v desnem kolku. Namestila sem se na masažno mizo in gospa Jelka je pričela izvajati terapijo z gibi, ki nikakor niso podobni masaži in niti ne morem reči, ali so prijetni ali ne. Po nekaj gibih se je odmaknila od mize in ostalim razložila v jeziku, ki smo ga lahko vsi razumeli, kaj je Bownova terapija: »Pri Bownovi terapiji gre za sklop nežnih posegov prek mišičnih tkiv in fascij (ovojnice), ki povzročijo odzive in uravnoteženje celotnega telesa. S to tehniko se povzroči stimulacijo mehkih tkiv, ki izzove strukturno reorganizacijo in posledično APRIL 2010 izboljša fiziološke funkcije. Je manualnovibracijska metoda, blaga terapija, ki tudi zelo hitro pomaga pri lokomotornih težavah. Takoj omili težave pri zvinu, nategnitvi mišice, išiasu ... Pomaga pa celo pri trdovratnejših težavah. Je zelo blaga in spoštljiva do stranke: med terapevtom in njo gre za dialog (lahko tudi brezbesedni); terapevt ne posega v klientovo telo, temveč dodaja informacije, da se telo samouravnava. Ozdravitve ne omogoča terapevt, on je le prenašalec informacij v klientov sistem. To je celostni pristop in ne le fizična terapija.« Čez nekaj časa je gibe ponovila na drugem delu telesa in spet naredila premor, da sem počivala. Terapijo sem doživljala vse bolj prijetno. Še posebej sem se dobro počutila med premori, ko sem počivala in čutila vibracije po telesu, ki so bile podobne tistim, ki jih običajno doživljam med počitki pri jogi, le da so bili ti občutki veliko močnejši. Predvsem ob lopatici in nogah, kjer sem ravno takrat bila ‘popolnoma zategnjena’, sem hitro čutila olajšanje. Po terapiji pa je bil občutek zelo nenavaden. Bila sem omotična in z novimi občutki, ki so greli moje telo. Ga. Jelka je dejala, da je za učinkovito delovanje priporočljivo terapijo ponoviti 3 - 6 krat, z sedem- do desetdnevnim premorom. Pomaga pri akutnih kroničnih težavah v mehkih tkivih (roke, noge, zamrznjene roke, bolečine v hrbtenici, zmanjšana mobilnost v vratu), glavobolih, migrenah, sinusitisu, menstrualnih bolečinah, bolečinah v nosečnosti in ob zaprtju ter refluksih pri dojenčkih, je preventivna, sprosti, deluje protistresno in protidepresivno, dviga libido, pomaga tudi pri motnjah dihal, bolečinah v zgagi, prebavnemu, reprodukcijskemu in hormonskemu sistemu ... Med izvajanjem se vsak počuti drugače nekateri občutijo sprostitev, drugi energetske premike, tretji se spomnijo preteklih čustvenih travm, četrtim vzbudi občutke evforije, lahkosti, lebdenja. Nekateri ne čutijo ničesar, kar pa ne pomeni, da terapija nanje ne deluje. In takrat se sem se odločila, da bom Bownova terapevtka tudi jaz. Najprej sem se vpisala na izobraževanje za nacionalno poklicno kvalifikacijo maser, nato pa takoj na izobraževanje za Bownovo terapevtko. Skozi prakso sem ugotovila, da veliko težav, ki jih imamo, izhaja iz omejujočih prepričanj, kršenja osebnih vrednot, nerazrešenih odnosov, stresa in strahu pred prihodnostjo. Odločila sem se tudi za izobraževanje za nevrolingvistično programiranje - NLP praktik, kjer je poudarek na celostnem osebnostnem razvoju, potem NLP mojster praktik, kjer smo spoznavali timsko delo, in NLP Master Coach - ki obvlada spretnosti spraševanja in motiviranja, tehnike za odpravo omejujočih prepričanj ter zelo učinkovite tehnike mentalnega treninga. Coaching je postopek, ki vam pomaga odkriti ter osvetliti izzive in priložnosti med sedanjostjo in prihodnostjo. Popelje vas tja, kjer želite biti v prihodnosti, zasebno ali poklicno. Vse, o čemer govorite s svojim coachem, ostaja strogo zaupno. Po vseh teh izobraževanjih sem spoznala, da sem marsikaj od tega že uporabljala. Vedno, ko sem si cilje jasno napisala, sem jih v večini tudi dosegla. In danes to učim tudi ljudi, ki se obrnejo na pomoč k meni. Če me želite osebno spoznati ali kaj povprašati, pokličite na 031 548 066. ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN Darija Račnik Alma Karlin Pa sta se našla. Dolgo isčoč in upajoč projektni vodja prireditve Almini dnevi na Svetini in slavna svetovna popotnica z roko v roki v njenem rojstnem Celju. Ju lahko skupaj pričakujemo tudi na letošnji prireditvi, posvečeni prav tej svetovni popotnici? Ali ima Alma M. Karlinova v slovenski zgodovini prostor, ki ji pripada, ne vemo, vsekakor pa je o njej in njenem delu zaslediti veliko več kot pred trinajstimi leti, ko smo začeli s prireditvijo - tudi njej v čast. In to je najpomembnejše. Emil Kačičnik 15 APRIL 2010 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN TUDI OŠ ŠTORE DEL AKCIJE OČISTIMO SLOVENIJO V ENEM DNEVU 17. aprila ni bila navadna sobota; to je bil dan vseslovenske očiščevalne akcije in bila je delovna sobota na OŠ Štore. Učenci tretje triade (bilo jih je okoli 120) so na ta dan skupaj z učitelji očistili naselje Lipa. Akcija se je po dveh urah pouka oz. drugih dejavnosti po malici in navodilih za delo na terenu začela ob 10. uri. Učencem smo razdelili rokavice ter črne in modre vreče za ločevanje pobranih odpadkov (vse to nam je priskrbela občina Štore); nekateri učenci so rokavice in vreče prinesli s seboj. Vsak oddelek je očistil določen del naselja oz. njegovih javnih površin. Smo pričakovali, da bomo nabrali toliko smeti v tako kratkem času? 34 vreč v dobri uri in pol! Na prvi pogled stanje ni bilo videti tako »katastrofalno«. Potrebno je tudi poudariti, da 110-litrske vreče ni moč prav hitro napolniti z raznimi papirčki in cigaretnimi ogorki. Presenečeni smo bili nad ogromno količino v naravo odvrženih plastenk in pločevink. Pravzaprav šele zdaj ugotavljamo, v kakšni nesnagi smo živeli, hodili po njej, jo vsak dan gledali, a je ne videli oz. ne hoteli videti. Verjamemo, da se je večina na akciji oziroma po njej, ko so mediji poročali o množični udeležbi prostovoljcev pri čiščenju Slovenije in enormnih količinah nabranih smeti, zavedla, da je bilo sodelovanje na akciji »carsko« dejanje. Pa tudi, da se bomo tovrstnim prizorom v bodoče izognili, ko bo vsak posameznik do narave vzpostavil »carski« odnos. Smeti spadajo v koš (čeprav ne vse v isti koš), ne pa na tla! K temu bi v kraju pripomogel že kakšen dodaten koš za smeti na bolj obljudenih mestih, npr. na avtobusni postaji, ob igriščih, na parkiriščih ipd. Barbara Žlender, prof. Zahvala Tudi v Šentjanžu je akcija "Očistimo Slovenijo v enem dnevu" uspela. Uspela pa je s pomočjo prostovoljcev iz Štor. Poleg mene se je iz naše vasi zbiranja odpadkov udeležila le Anita Šuligoj, ki pa živi in dela v Ljubljani. Pohvalno. Hvala vsem. Naj mi bo dovoljeno izreči tole misel. Odpadki so nasilje nad naravo, posebej ko se znajdejo v gozdu. Kdor gozdu ni pripravljen pomagati, ta ni vreden, da pobira njegove plodove. Lep pozdrav do naslednje čistilne akcije. 16 Franc Godicelj APRIL 2010 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Spoštovani udeleženci projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu! Vsi smo mnenja, da je bil sončna sobota 17. 4. 2010 za občino Štore in za celotno Slovenijo izredno pomembna, saj je uspelo tisto, o čemer so mnogi dvomili - 250.000 prebivalcev Slovenije (330 udeležencev v Štorah) je s preprostim prostovoljnim delom dokazalo, da duh aktivizma še živi in da prebivalcem Slovenije nikakor ni vseeno za okolje, v katerem živimo. V občini Štore je bilo identificiranih 16 črnih odlagališč: ŽERVIŠE (pri avtobusni postaji), ŠENTJANŽ-KOVAČ (pri avtobusni postaji), KRIŽIŠČE GLAŽUTA-STIPLOVŠEK, MLIN - ODSEK PROTI MRAVLAK, CESTA NA PEČOVJE, PEČOVJE (PR'KOLAR), ŠTORE - GARAŽE POD MERCATORJEM, ŠTORE - KULTURNI DOM, ŠTORE PRI OSNOVNOŠOLSKI TELOVADNICI, KOMPOLE/DRAGA - MOST PRI OPOKI, SVETINA - OB CESTI SVETINA - ŠTORE, JAVORNIK (Arhar), PROŽINSKA VAS, OGOREVC, INDUSTRIJSKI VODOHRAM ŽELEZARNE ŠTORE, OB CESTI SPODNJE ŠTORE - SVETINA. Prav toliko je bilo zbirnih mest, kjer so se zbrali prostovoljci. Radi bi se zahvalili vsem prostovoljcem, društvom in predstavnikom podjetij, ki so v akciji sodelovali. Turistično društvo Štore ŠKD Rudar Pečovje Društvo upokojencev Štore Planinsko društvo Železar Štore Pihalni orkester Štorskih železarjev Konjeniški klub Štore Ribiško društvo Voglajna Štore Športno društvo Kompole Jurij Dobnik s skupino prostovoljcev Verica Štante s skupino prostovoljcev Žan Vidic s prijatelji Jezovšek Jože s krajani Ogorevca Ditka Pungeršek in Robi Lipušek in še drugi posamezniki Občinski odbor SDS PGD Štore, Svetina in Prožinska vas Osnovna šola in vrtec Štore Podjetje Storkom, Petrol Energetika, Štore Steel Delavci občinske uprave Upamo, da bomo tudi v prihodnje z vami tvorno sodelovali ter z lastnim zgledom poskrbeli za to, da bo ilegalno odlaganje odpadkov nekoč preteklost ter da bomo do leta 2030 dosegli trenutno nepredstavljiv cilj - družbo brez odpadkov! Fotografije si lahko ogledate na spletnem naslovu: http://www.makdesign.si/fotogalerije/ocistimo2010.html Vse dobro in še enkrat hvala! Alenka Obrul, organizatorka akcije «Očistimo Slovenijo v enem dnevu« v občini Štore APRIL 2010 17 ŠTORSKI OBČAN 18 APRIL 2010 ŠTORSKI OBČAN 19 APRIL 2010 ŠTORSKI OBČAN 20 APRIL 2010 ŠTORSKI OBČAN 21 APRIL 2010 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN MLADOST NA OBISKU Mladina redno prihaja k nam v dom Lipa in nam s pesmijo in plesom popestri vsakdan. Nazadnje so bili pri nas na obisku za materinski dan. Toliko otrok na kupu je težko videti! Nastopali so vsi, zato jih ne bomo vsakega posebej imenovali. Pele so frulice, igrala je harmonika. Dekleta in fantje so se zavrteli ob domačih pesmih. To druženje, ti obiski mladih v domu Lipa so dobrodošli in popestrijo včasih mlačen dan. Ko pridejo na obisk, nam je lepše. Hvala vam, mladi! Zdenka Stopar PREDSEDNIK ZVEZE SLOVENSKIH ČASTNIKOV IN POVELJNIK CELJSKE VOJAŠNICE OBISKALA OBČINO ŠTORE V Štorah smo ponosni, da lahko večkrat gostimo visoke častnike Slovenske vojske in vodstvo Zveze slovenskih častnikov. Te dni so naše občinsko združenje ZSČ občine Štore obiskali predsednik ZSČ RS, polkovnik Miha Butara, sekretar združenja, stotnik Janko Ljubič, poveljnik celjske vojašnice, major mag. Boštjan Baš, brigadir mag. Viktor Krajnc in nekateri drugi člani predsedstva združenja. Rdeča nit pogovorov je bilo že deseto regijsko veteransko srečanje na Svetini, ki bo letos 26. junija, obnova zapuščenega strelišča za pištolo in malokalibrsko puško v Štorah, odkritje spominske plošče v Kompolah pri Ocvirkovih oz. Klinarjevih. Ob tem odkritju načrtujemo tudi obisk predstavnikov veleposlaništva Ruske federacije in njihovega vojaškega atašeja, saj želimo tudi v naši občini dostojno proslaviti 65. obletnico konca druge svetovne vojne. 22 g. Miranu Jurkošku, ki je prišel omenjene visoke goste pozdravit in nam je obljubil vso pomoč pri realizaciji vseh teh pomembnih dogodkov. Ob prazniku občine Štore in dnevu Slovenske vojske, ko bo v športnem parku na Lipi predstavitev SV in nogometni turnir, bomo veterani naše občine podelili športnemu društvu Kovinar Štore ob letošnjem visokem jubileju spominsko ploščo. Zgodovina športa je v Štorah izjemno bogata in 80 let aktivnega delovanja nekega društva ni mačji kašelj. Tega se štorski veterani še kako dobro zavedamo. Tako bomo tudi mi dostojno počastili osemdeseto obletnico športnega življenja v Štorah. Predsednik častniške in veteranske organizacije Štore Srečko Križanec Govorili smo tudi o predvidenem obisku predsednika Rusije Medvedjeva v Štorah ter predstavitvi Slovenske vojske v četrtek, 27. maja, v športnem parku na Lipi. Iskreno zahvalo namenjam tudi našemu županu APRIL 2010 IZBIRA POKLICA- IZZIV ZA PRIHODNOST Pod tem naslovom Območna obrtnopodjetniška zbornica Celje že tretje leto zapored izvaja razvojni projekt, ki poleg promocije podjetništva in podjetniške miselnosti med mladostniki vključuje promocijo poklicev. V letošnjem letu se je občina Štore odločila podpreti kar tri dogodke v sklopu projekta. Zbornica je izvedla dve predavanji z delavnicami za osnovnošolce v marcu in okroglo mizo za osmošolce skupaj z njihovimi starši v aprilu. Osnovne teme vseh izvedenih dogodkov, ki se tesno prepletajo med seboj, so: • • • • deficitarni poklici, stanje v regiji na trgu dela, pridobivanje informacij in štipendij, kompetence ljudi današnjega časa. Na okrogli mizi, ki je potekala v torek, 6. aprila 2010 na OŠ Štore, je ga. Zdenka Konšak - svetovalna delavka OŠ Štore, predstavila poklicno orientacijo v 8. in 9. razredu osnovne šole ter dejavnike poklicnega odločanja, ga. Karmen Leskošek, direktorica ZRSZ OS Celje, pa je udeležence seznanila s trgom dela in štipendiranjem. Poklic elektrotehnika je predstavil g. Krešo Antolić s 15-letnimi APRIL 2010 delovnimi izkušnjami in opravljenim mojstrskim izpitom, s poklicem krovca pa nas je seznanil g. Bronislav Čanžek, direktor in lastnik podjetja Bronislav Čanžek gradbeno podjetje d.o.o., Štore. Okrogla miza, ki jo je vodila mag. Tatjana Štinek - vodja projekta Izbira poklica izziv za prihodnost, je bila dobro sprejeta s strani vseh udeležencev. Predvsem pa je pomembno vključevanje obrtnikov in podjetnikov, članov OOZ Celje, v predstavitve poklicev in podjetništva, kajti ti delujejo v gospodarstvu in tako starši kot mladostniki »iz prve roke« pridobijo pomembne informacije o poklicih in trgu dela. Poleg navedenega so udeleženci pridobili in tudi v večini izkoristili možnost naročila na brezplačni elektronski bilten natekocem.si, imeli pa so se priložnost spoznati z brezplačnikom AKTIV.SI, ki ga lahko prejmete na OOZ Celje ali pa ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN na ZRSZ OS Celje. Elektronski bilten je namenjen mladim do 26. leta, AKTIV.SI pa obravnava teme, kot so delo, zaposlitev, kariera in zaslužek. Osnovna šola Štore je izredno aktivna na področju poklicne orientacije svojih učencev in zelo dobro sodeluje z Območno obrtno-podjetniško zbornico Celje na tem področju. Naša skupna prizadevanja so se izkazala za uspešna, saj so po izvedenih anketah sodeč udeleženci projekta zadovoljni z načinom predstavitve poklicev in podjetništva. Tudi v prihodnje načrtujemo skupne aktivnosti in bomo zelo veseli podpore iz lokalnega okolja. Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje Samostojna svetovalka mag. Tatjana Štinek 23 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN ŠTORSKI GODBENIKI DVIGNILI ŠPANCE NA NOGE Ko pride odlična priložnost, jo je treba zgrabiti. Točno to smo storili godbeniki Pihalnega orkestra štorskih železarjev. Odšli smo v Španijo in zvok slovenske glasbe ponesli na Fiestas de Magdalena, tradicionalni etno festival mesta Castellon. Španci so z navdušenjem pozdravili naše koračnice, ki so srce in duša godbeništva. Z njimi smo dvignili na noge 50.000 glavo množico in poželi bučne aplavze. Domačinom smo na njihovo veliko veselje predstavili tudi zvok domače harmonike in slovito Golico. Če kdo zna narediti res dober festival, so to prav Španci. Naklonili so nam posebno čast, saj smo spremljali samega župana na znameniti ognjemet, kakršnega pri nas ne poznamo. Ob misli, da smo bili na tako čudovitem ter pomembnem dogodku prav mi opaženi in posebej toplo sprejeti, nam stopi solza ganjenosti v oko. Od sebe smo dali vse in Španci so nam to povrnili z iskrenim navdušenjem. Medijska pokritost festivala je bila odlična in naše nastope je prenašalo več televizijskih hiš. Španija nam bo zato vedno ostala v prelepem spominu. Ker smo štorski godbeniki mladi po duši (marsikateri član pa tudi po letih), smo kljub nabitemu urniku našli nekaj trenutkov za vragolije in poleg lepih spominov ter novih prijateljstev domov prinesli tudi lep šopek videosmešnic. Neizmerno smo hvaležni za podporo našega glavnega sponzorja Štore Steel in seveda podjetja ALPA, ki nam je omogočilo sodelovanje na tem nepozabnem dogodku. Z odličnim nastopom smo si odprli vrata v svet, kar nam je vlilo ogromno optimizma in pozitivne energije. Pihalni orkester Štorskih železarjev se vrača k svojim koreninam. Pod vodstvom dirigenta Mateja Mastnaka in predvodnika Ivana Medveda polni elana pripravljamo figurativne šov programe, saj se nam obeta še veliko nastopov doma in v tujini. Pridite nas poslušat in ne bo vam žal, saj je naša glasba, ki se poraja iz srca ter napaja iz bogate tradicije, namenjena prav vam. Eugenija Štraus 24 APRIL 2010 OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA ŠTORE S pomočjo posluha, dane obljube in drugačnega stiska roke imajo člani Turističnega društva Štore po 14 letih svoje prostore. Malo sami in z veliko pomočjo občine Štore so prostor - nekdanjo mladinsko sobo preuredili v pisarniške prostore turističnega društva. Čas je prinesel svoje. Čeprav so si glede na dane obljube, pogled v oči ter močan stisk roke že dolgo tega predstavljali, da bo to veliko prej, se je pač vmes čas ustavil in se je zgodilo šele zdaj. Kakšen pogled, kakšen stisk roke, kakšne obljube, sedaj vemo že skoraj vsi in je za njimi. Novi čas pa je prinesel otvoritev prvih prostorov Turističnega društva Štore. Skupaj sta jih v marcu svečano, kot se to spodobi, odprla župan občine Štore, Miran Jurkošek in predsednik Turističnega društva Štore, Emil Kačičnik. Prostor je novi dom ali drugi dom članom, ki čutijo pripadnost določeni skupini, s tem so omogočene tudi nekatere druge dejavnosti, ki jih do sedaj niso mogli izvajati. Res je, da ima zaenkrat samo še osnovno pisarniško opremo, ampak ima jo in v tem prostoru že lahko delujemo. Od sedaj naprej je tudi pisarna Turističnega društva Štore na voljo članom in simpatizerjem vsak torek, zaenkrat od 18.00 ure. (Če jih ni tam, pa so dosegljivi na tel. št. 070/899 152). Ena prvih aktivnosti, ki jih bodo izvedli, je izobraževanje na področju timskega dela, ki bo potekalo tako v prostorih TD Štore kot v naravi. Izobraževanje je v prvi vrsti namenjeno članom vseh društev O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN v občini Štore. So nosilci izobraževanja, izvedli pa ga bodo ob pomoči priznanih strokovnjakov z omenjenega področja, podjetja MLINI d.o.o. - agencije za razvoj podeželja in turizma, izvajalcem Marjanom Račnikom, strokovnjakom na področju veščin, kot so teambuildingi, treningi vodenja, komunikacije, prodaje, NLP in ob pomoči občine Štore. Zato že sedaj vabljeni na informativni vpis - prijavite se lahko na našo dežurno telefonsko linijo, osebno v času uradnih ur in na naš elektronski poštni naslov tdstore@gmail.com. Emil Kačičnik Foto: Metka Lesjak, Anže Lončar VOKALNA SKUPINA LIPA Leto je hitro naokrog in spet smo lahko uživali v poslušanju petja vokalne skupine Lipa. V petek, 17. aprila, so namreč pevci pripravili redni letni koncert v kulturnem domu Štore. Skoraj polna dvorana je vsekakor dokaz, da Štorovčani radi poslušamo njihovo petje. Za svoje poslušalce pa so pripravili tudi presenečenje, saj so kot gostje APRIL 2010 nastopili gospodje iz »Tamburaškog sastava Zelenjak«. Ob dobri hrani in pijači se je »debata« zavlekla dolgo v noč. Ob zvokih tamburašev pa so mnogi tudi zapeli in zaplesali. Pevci vokalne skupine Lipa so nam ponovno pripravili lep in prijeten petkov večer. Mojca Korošec 25 ŠTORSKI OBČAN OTROCI SO NAŠE NAJVEČJE BOGASTVO Kako prisrčen je bil pogled na veliko skupino majcenih bitij, naše prihodnosti, ki so v spremstvu staršev zvedavo gledali okrog sebe. Zagotovo takšnega mladega vrveža pred kulturnim domom v Štorah še ni bilo. Srečanje vseh malčkov, ki so se rodili v času županovanja Mirana Jurkoška, je bilo res nekaj posebnega. Sploh si nisem znala predstavljati, da imamo v naši občini toliko mladih src, ki bodo nekoč nadaljevala naše poslanstvo. Otroci so semena, ki jih je potrebno dobro zalivati, da bodo postala cvetovi naše družbe. Naša zavest, naš zdrav in prijazen način življenja naj bo zgled našim otrokom. V dvorani kulturnega doma so srečanje popestrili s plesom in pesmijo otroci našega vrtca iz skupine oranžnih, rdečih in modrih palčkov. Program je povezovala Alenka Obrul, podsekretarka občine Štore, ki je med drugim dejala: Pri otrocih ni majhnih korakov. Vse, kar storijo, so velike stvari. Predvsem srca imajo večja kot mi – odrasli. Vanje spravijo vse, kar vidijo in vse česar se zavedajo – tudi majhen kamenček, ki so ga opazili na cesti, list z drevesa, poljubček kar tako, mravljico ali pikapolonico, predvsem pa vse ljudi, ki so okoli njih. Za zaključek pa je župan povabil vse malčke na oder, se z večjimi rokoval, tiste najmlajše pa malo pobožal, vsem pa razdelil knjige s posvetilom: Z ROKO V ROKI Gremo na dvorišče, skupaj se smejimo, gremo na igrišče, smučišče, letališče, varno se držimo: starši z otroki, vedno z roko v roki … Ko vas zvabijo svetovi, pisani, široki, za ovinki vedno novi, globoki in visoki, šli sami boste dalje, a v srcih z roko v roki … Barbara Gregorič Gorenc Naj se takšna srečanja ne pozabijo in se še kdaj ponovijo. Za vse je bilo nekaj posebnega, saj tega do sedaj nismo bili navajeni. Ivanka Tofant 26 APRIL 2010 ŠTORSKI OBČAN 27 APRIL 2010 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN 28 NEKAJ O POMENU IN NAVADAH LOVCEV Lovci v kraju Štore organizirano delujejo že od leta 1946, vendar je družina leta nazaj nosila pečat določene tajnosti oz. zaprtosti. Že na svoji letni skupščini v daljnem letu 1990 pa so lovci sklenili, naj bi se to spremenilo. Pričujoči članek ima za cilj pobližje seznaniti krajane o pomenu, pravilih in šegah lovstva. Imamo Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč, ki predvsem zahteva od lovcev varstvo in gojitev, šele nato lov. Seveda potemtakem ne more biti pravi lovec tisti, ki nima čuta do lovske pravičnosti, torej je brez lovske vesti, kar dalje pomeni brezčutje in neplemenit odnos do narave in njenih živih bitij. Sleherno mučenje živali je tuje pravemu lovcu, zato se npr. ranjena žival ne pokonča z nožem, temveč z usmrtitvenim strelom. Tako kot človek tudi žival čuti strah. Lovec z etiko ne bo streljal na živali ob solnicah, krmiščih, visokem snegu in podobnih situacijah, rajši jim bo pomagal v stiski. Seveda je odstrel potreben, če gre za bolno ali pohabljeno divjad. Divja perutnina se strelja le v zraku (v letu), nelovsko je ustreliti lisico, a pustiti mladiče brez matere. Kot pomoč pri lovu se uporabljajo psi čiste pasme, ki so izurjeni za določeno zvrst lova. O vsem tem lovce zavezuje ETIČNI KODEKS SLOVENSKIH LOVCEV, ki sem ga priobčil v »Občanu« dve številki nazaj … OBREDI LOVCEV V rabi pri nas je zadnji grižljaj, ki ga lovec vtakne v gobec uplenjeni divjadi, perjadi pa v kljun (vejica drena), sebi za klobuk pa zatakne vejico, orošeno s krvjo. Po skupnem lovu se zberejo lovci in postrojijo, nakar zatrobi lovski rog. Lovovodja se odkrije in spoštljivo pozdravi mrtvo divjad z besedami: »Za lovski blagor - hvala.« Vsi lovci mu v zboru odgovorijo: »Hvala.« Posebej pazljivo in varno mora lovec ravnati z orožjem. Puško nosijo na levi rami s cevjo navzgor in jo polnijo, kot tudi praznijo na stojišču. Seveda je prepovedano vstopiti v lokal z nabito puško ali pa le to usmerjati v ljudi. Pozabiti orožje na nekem mestu, dajati ga v roke otrokom ali nositi ga v vinjenem stanju, še posebej nabitega, mora biti lovcu tuje. Če umre član lovske družine, mu lovci priredijo pogreb, ki zahteva poseben obred. Svojega tovariša iz zelene bratovščine pospremijo lovci na zadnji poti v lovskih oblekah z zelenimi vejicami na levi strani klobuka. Pred pogrebom mu držijo častno stražo brez pušk. Štirje lovci pokojnika položijo v krsto in ga pospremijo do groba, vsi ostali lovci korakajo pred krsto in nosijo prapor, pokojnikova odlikovanja in njegovo prelomljeno puško, kar simbolizira konec pokojnikovega lova. Če gredo v cerkev, se tam ne odkrijejo. Nad grobom povesi praporščak prapor (3- krat), prav tolikokrat zatrobi lovski rog in potem izstrelijo častno salvo: govornik - lovec prvi vrže v grob vejico s klobuka, za njim vsi ostal lovci. Z modernim orožjem bi lahko človek iztrebil živalsko vrsto, tega pa zavedno ne naredi. Predvsem lovci se zavedajo pomembnosti ohranitve živali in narave ter ravnovesja v njej. Trofeja mora lovcu pomeniti spomin na žival in uspeh v merjenju na partnerja v boju, ki ima odlično razvita čutila. Nezdravo tekmovanje, kdo bo imel boljšo trofejo ali več trofej, vse to je izkrivljenje kulta trofej, nekakšna trofejomanija. To počenjajo streljači, ki jih je malo v lovskih vrstah, pa vendar so. Po načelih lovske pravičnosti je to graje vredno, greh proti naravi, greh proti divjadi in greh proti svojim tovarišem. Pravemu lovcu so rožiči srnjaka gumbarja (potrebnega za odstrel) kot trofeja vredni prav toliko kolikor rogovje srnjaka - kapitalca. ŠIRŠI POMEN LOVSTVA V naši ožji domovini je nastala lovska organizacija v času prebujanja naroda in odigrala svojo vlogo proti ponemčevanju Slovencev. Svoj pravi pomen pa je organizacija dobila šele po II. svetovni vojni, ko so se tudi kmetje in delavci lahko včlanili vanjo, kar prej seveda niso mogli. Vse lovske družine imajo svoja lovska območja- revirje. Družinska lovišča so nato razdeljena še na manjša območja, gojitvena območja z organizirano čuvajsko službo. Lov se izvaja posamično in skupinsko v skladu s strogo določenimi zakoni in predpisi. Poznavanje krajev APRIL 2010 in terenov je imel vedno velik pomen v sistemu narodne obrambe in zaščite. 50 lovcev, kolikor jih šteje lovska družina Bojansko Štore, dobro oboroženih, ki dodobra poznajo vsak kotiček svojega 4100 hektarov obsegajočega revirja, je dejstvo, na katerega je treba računati ob eventuelni drugačni situaciji. V obsežnih gozdnih površinah pa so še voda, kotanje, so drva in je živalstvo - hrana. S puško v roki se je zoperstavilo nasprotniku v vojni za Slovenijo leta 1991 kar 12 članov lovske družine »Bojansko«. Prejeli so pisno zahvalo takratne krajevne skupnosti Štore (glej kroniko). Uravnavanje naravnega ravnovesja z odstrelom dela divjadi po zakonih narave (slabotne živali, neenakost spolov, številčnost) lovskim družinam oz. celotnemu gospodarstvu zagotavlja kar lepe vsote denarcev, kajti v tujini je meso divjačine bolj cenjeno kot pri nas. Pri pisanju tega članka me vedno vodi misel, približati lovstvo cenjenemu bralcu OBČANA z druge, manj znane plati. Kajti biti, še prej pa postati lovec, danes ni več čisto lahka stvar. Dve leti trajajoče pripravništvo z mnogimi dobrimi, ožje strokovnimi in drugimi akcijami terja celega človeka z nespornimi moralnimi kvalitetami. Poleg dejstva, da je ta šport zelo drag, zahteva tudi mnogo odrekanja, česar seveda ni čutiti v premnogih vicih, ki krožijo o lovcih med ljudstvom. Toda o tem morda kdaj drugič! Jože Kragelj - Jok Kulturni referent LD »Bojansko« O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN ŠTORSKE PLANINKE OB DNEVU ŽENA Planinsko društvo Železar Štore vsako leto preseneti svoje članice ob dnevu žena in materinskem dnevu s pohodom ali izletom, kjer vedno odkrijemo kaj novega. Letos so nas moški člani društva s predsednikom na čelu popeljali v Velenje in okolico. Najprej smo si ogledali Muzej premogovništva. Rudniški vodniki so nas opremili z zaščitnimi oblekami in čeladami, njihove kuharice pa z rudarsko malico. S sto dvajset let starim rudniškim dvigalom smo se spustili do rovov ter se nato sprehodili po opuščenem delu rudnika, ki je spremenjen v muzej. Na posameznih postajah smo se ustavili, prisluhnili vodiču, glasovnim posnetkom lutk v naravni velikosti in filmu o delu v rudniku skozi čas. Na polovici pohoda smo si privoščili malico, nato pa si ogledali še sodobnejše rudniške naprave in simulacijo rudniške nesreče. Bilo je kar strašljivo. Nazadnje smo se s podzemno železnico popeljali do dvigala ter se vrnili na svetlo. APRIL 2010 Tam so nas že čakale fotografije v dokaz, da smo bili nekaj časa rudarji. Spoznali smo, da je rudarski kruh precej grenak. Pot nas je nato vodila na velenjski grad. Sprehodili smo se skozi grajske razstavne prostore in galerije. Navdušili so nas afriška zbirka, knapovsko stanovanje, v katerem smo prepoznali marsikateri predmet iz našega otroštva, ter predvojna trgovina, kjer smo lahko tudi kupili spominke in razglednice. Presenetil pa nas je tudi ogromen mamut v podzemnem delu gradu. Naslednja postaja našega izleta je bila nekaj kilometrov oddaljena Kavčnikova domačija na Zavodnjah pri Šoštanju. Dimnica, stara več kot 400 let, je edinstven primer kmečke arhitekture. Vse je leseno, streha krita s skodlami, gospodarski objekti se držijo hiše, v njej pa so do konca prejšnjega stoletja še bivali lastniki. Po krajšem sprehodu smo se z avtobusom odpeljali v Zavodnje, kjer nas je v gostišču že čakalo pozno kosilo, tokrat ne iz nahrbtnikov. Iz njih so priromale le sladke dobrote, stvaritve pridnih rok naših članic. Planinke smo se s skromnimi, a domiselnimi darilci zahvalile moškim članom za skrbno pripravljen in odlično izveden izlet. Bil je vreden več kot šopek pomladnega cvetja, ki smo si ga lahko nabrale med potjo, saj se je narava že prebujala, čeprav so bili vrhovi še prekriti s snegom. Tudi bližnji kraji skrivajo še marsikaj neodkritega, samo obiskati jih je treba ter se pozanimati o njihovih skrivnostih. Kombinacija izleta in krajšega pohoda je bila sprejemljiva tudi za tiste, ki težjih pohodov ne zmorejo več. Našemu predsedniku gre zahvala, da je vse teklo, kot je bilo zamišljeno. Podobnim izletom se ne bomo odrekle. Jožica Krajnc, društvo Železar Štore 29 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN 30 OBČNI ZBOR PGD ŠTORE Prva sobota v marcu je že nekaj let vedno rezervirana za občni zbor PGD Štore. Prav tako je bilo tudi v letošnjem letu, in sicer v soboto, 6. marca 2010. Gasilci našega društva smo lahko ponosni in zelo hvaležni pevskemu zboru LPZ Bojansko, katerega vodi zborovodkinja Radica Kragelj, saj nam vsako leto svečano popestrijo naš občni zbor. Za uvod je vedno državna himna, nato pa nam vedno zapojo še nekaj pesmi, ki jim zelo radi prisluhnemo. Posebej letos je bilo še toliko bolj slavnostno, ker je naš dolgoletni član, sedaj častni član, tov. Tonček Vidic, ravnokar na ta dan praznoval svoj častitljivi 88. rojstni dan. Da je vse to še lepše potekalo, je poskrbela članica pevskega zbora LPZ Mateja Zakelšek, ki mu je s svojimi lepimi, čustvenimi in ganljivimi besedami izrekla voščilo v imenu vseh nas. Marsikomu izmed nas v dvorani je po licu stekla solza, kajti takšnih lepih besed ne slišimo pogosto. Zato se Mateji Zakelšek vsi gasilci PGD Štore in verjetno sam slavljenec še enkrat prisrčno zahvaljujemo. Občni zbor je potekal po običajnem dnevnem redu. Novost je bila samo ta, da smo izvedli nadomestne volitve za novega predsednika društva. Morda se kdo najde, ki reče: »To pa res ni nič posebnega, biti predsednik«. Vendar biti predsednik le ni tako preprosto, še posebej v teh časih, ko nas spremlja recesija in še marsikaj drugega. Večkrat smo lahko zasledili preko javnih medijev, da si ljudje iz vrst najvišjega foruma GZ Slovenije močno prizadevajo, da bi država Slovenija imela malo več posluha do gasilcev. Kajti le gasilci so vedno prvi na dejanju, pa naj si bo to požar, poplave, elementarne nesreče, prometne nesreče in še in še bi lahko naštevali. Pred nekaj leti sem bila na občnem zboru na Brezju na Gorenjskem in tam je bil prisoten tudi župan Radovljice. Dejal je takole: »Pri delitvi finančnih sredstev za društva so najprej gasilci, potem daleč nihče, šele nato pridejo na vrsto druga društva, kot so kultura, šport itd ...« Verjetno si nihče ne more predstavljati, koliko stane popolna gasilska oprema (brez dihalnega aparata) za gasilca - operativca, da se ga lahko pošlje v požar. To je približno 1.400,00 €, kar lepa številka, kajne? Za nakup gasilske opreme je odgovorna lokalna skupnost, da zagotovi sredstva za nabavo le-te. Kaj pa sredstva za redno dejavnost društva? Prav tako lokalna skupnost porazdeli sredstva, ki jih dobi od države, po kategorijah društev, točno toliko, koliko ti pripada in niti centa več. To je pa za naše potrebe mnogo premalo, kot na primer: gorivo, elektrika, voda, kurjava, pa še veliko drugih nepredvidljivih izdatkov, katere moramo sproti poravnavati. Zato si moramo gasilci sami močno truditi in prizadevati, da pridobimo še kakšno finančno pomoč od drugje. Občanom našega požarnega območja smo zelo hvaležni za njihove prostovoljne prispevke, ki nam jih darujejo za koledarje. Vsem iskrena in prisrčna hvala! Ta denar pa potem skrbno varčujemo, da lahko še kaj postorimo v gasilskem domu. Pred tremi leti smo se lotili največje investicije, ki je bila nujno potrebna, to je zamenjava oken in vrat. S pomočjo sponzorja ŠTORE STEEL in seveda z velikim deležem lastnih sredstev nam je tudi to uspelo, pa čeravno je za nas pomenilo to zelo velik strošek. Na kratko povedano, delo predsednika društva je tudi to, da skrbi za pridobivanje finančnih sredstev, vodi politiko in še za mnogo, mnogo drugih stvari je odgovoren. Tov. Maček je funkcijo predsednika prevzel l. 1999, sicer je takrat rekel, da samo za eno leto. Ob prevzemu te funkcije se je šele zavedal, da je društvo v veliki finančni krizi in da se bo treba trdno spoprijeti z delom, če bo hotel rešiti ladjo, ki se je delno že potapljala. Tako smo si vsi skupaj že na začetku l. 1999 zadali nalogo, da bomo z denarjem strogo varčevali. To se nas je kasneje nekako oprijelo in znali smo pridno varčevati. Mnogokrat smo se marsičemu odrekli, tudi izletu, pa čeravno smo vedeli, da je to nekakšna nagrada za člane, ki so čez leto pridno delali in za društvo veliko postorili. Zahvaliti se moramo OBČINI ŠTORE in takratnim občinskim veljakom, ki so si prizadevali, da smo leta 2002 dobili moderno gasilsko vozilo GVC 24/50. Marsikomu, ki so ga zajeli ognjeni zublji, je to vozilo rešilo njegove materialne dobrine, med drugim pa tudi človeška življenja. Tako kot sem že enkrat prej omenila, je tov. Maček funkcijo predsednika prevzel l. 1999 samo za eno leto, in potem kasneje še večkrat hotel predati funkcijo drugemu, vendar ga je venomer premagala gasilska zavest, da je nadaljeval svoje gasilsko poslanstvo še naprej. Tako je tov. Maček vodil društvo po svojih najboljših močeh celih 11 let. Med tem časom se je tudi gasilsko izobraževal in si tako pridobil čin »gasilski častnik«. Za njegovo vestno delo, ko je bil vsakomur vedno pripravljen pomagati in namesto njega kaj narediti, se mu gasilci in gasilke PGD Štore iskreno zahvaljujemo. Njegovemu nasledniku, tov. Dušanu Kraglju pa želi uspešno delo, obenem pa obljublja, da bo še naprej pripravljen pomagati na vseh področjih v dobro društva. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Za PGD Štore zapisala: Danica MAČEK APRIL 2010 SREBRNE NITI ŠTORSKI OBČAN OPRAVIČILO Pri podpisih fotografij v rubriki »SREBRNE NITI« se nam je pripetila neljuba napaka, saj smo pod fotografijo napisali napačno ime. Zato se gospe Neži Košec iskreno opravičujemo in ponovno objavljamo pravo fotografijo s podpisom. Odbor za izdajo časopisa Neža Košec - 80 let 0 let -8 Franc Kramer O DRUŠTVU UPOKOJENCEV ŠTORE Naše društvo je konec leta 2009 štelo 697 članov in članic, prevladujejo ženske, ki jih je 416. Zaradi razgibanosti in velikosti občine Štore in zaradi lažjega delovanja društva smo organizirani v štirih območnih odborih, in sicer: 1. Štore, Pečovje, Laška vas in Vrhe (predsednica ga. Marica Pavlič), 2. Kompole, Šentjanž in Draga (predsednica ga. Ivanka Tofant), 3. Prožinska vas, Ogorevc, Vrbno (predsednik g. Emil Gajšek), 4. Svetina (predsednik g. Ivan Pesjak). Vsak območni odbor vodi predsednik, ki je tudi član UO DU Štore in skupaj s poverjeniki skrbi za povezanost med člani na terenu in društvom. Naše društvo je član Pokrajinske zveze DU Celje in Zveze društev upokojencev Slovenije. V društvu delujejo: komisija za šport in rekreacijo (predsednik g. Stane Štefanec), komisija za izletništvo (predsednica ga. Marija Lamut), komisija za socilno-humane zadeve (predsednica ga. Marija Lamut), komisija za informiranje (predsednica ga. Jožica Krajnc), aktivi žena Kompo , Štore in Svetina. Prepoznavni smo tudi po projektu ZDUS » Starejši za starejše«, ki ga vodita ga. Ivanka Tofant, ki je koordinatorka projekta v Pokrajinski zvezi DU Celje in članica UO ZDUS, in ga. Marija Lamut. V februarju in marcu smo imeli območne občne zbore, na katere smo povabili tudi predstavnike občine Štore. Na Svetini je bil podžupan, g. Jani Jurkošek, v Prožinski vasi podžupan, g. Jani Glavač, v Kompolah pa župan, g. Miran Jurkošek. Vsi so pohvalili dobro sodelovanje med občino in društvom. Veseli smo, da imajo na občini posluh za starejšo populacijo. Malo več kot eno leto smo tudi v novih prostorih, ki smo si jih uredili z veliko pomočjo občine. Še enkrat bi se v imenu vseh članov in članic DU Štore zahvalil občini Štore in županu Miranu Jurkošku za dobro sodelovanje. Predsednik DU Štore Mirko Vešligaj APRIL 2010 31 SREBRNE NITI ŠTORSKI OBČAN 32 AKTIV ŽENA SPODNJE ŠTORE Želja po družabnih srečanjih upokojenk, malo mlajših in osamljenih je botrovala, da smo v spodnjih Štorah snovale 1. srečanje aktiva žena. Seveda gre zasluga g. Vešligaju, predsedniku upokojencev, ge. Tofant in seveda tudi g. županu M. Jurkošku, ki nam je dodelil prostor v kulturnem domu. Prostor je zelo primeren za udeležence, ki so gibalno omejeni zaradi zdravstvenih težav. Osrednji prostor, kjer se je vse skupaj dogajalo, smo slavnostno okrasile s spomladanskimi cvetlicami in izstavile nekaj plakatov na prizoriščno stran, na kateri so pisali zanimivi pregovori in lepe misli. Piko na i pa je dodal velik barvni napis »AKTIV ŽENA SPODNJE ŠTORE«. Zbralo se nas je okoli 40 žensk. Pridružil se je tudi aktiv žena Kompole. Ravno od njih sem dobila navdih za ustanovitev tega druženja. Nekajkrat sem se udeležila njihovega aktiva in videla, kako se to odvija na srečanju, da je zabavno, veselo in poučno. Naš program je potekal takole. Za začetek sta prikupni deklici Nancy in Zala zapeli pesmici o mamicah in petelinčku. Sledila je moja dobrodošlica in pozdravni govor. Nadaljevalo se je z zanimivimi gosti. To sta bili ga. Rozman in ga. Šuhel. Prva nam demonstrira kleklanje. Ta zvrst ročnega dela je občudovanja vredna. Ga. Marija Rozman je pokazala, da je v tej zvrsti ročnega dela prava mojstrica. In če ima kdorkoli interes in voljo, ga tudi nauči. Naslednja je bila ga. Marija Šuhel, ki nam je predstavila svoje izdane knjige pesmi. Nekaj zelo lepih, čustvenih pesmi nam je tudi prebrala. Njihova vsebina nas je ganila do srca. Imele smo tudi posebno gostjo, ki je prišla iz Škofje vasi, go. Vikico Okorn. Pri 70 letih je imela željo po igranju harmonike, zato sta ji sinova željo uresničila in ji harmoniko kupila. Učiti igrati nanje pa se je hodila h g. Ašiču. Zdaj zna že okoli 20 pesmi. Zaigrala nam je venček domačih. Pozdraviti nas je prišel tudi g. Vlado Geršak - slikar iz Celja. Po duši Štorovčan, saj je bil do upokojitve zaposlen v ŽŠ. Pokazal nam je albume svojih čudovitih slik. Tudi on nam je zaigral na harmoniko in povedal kup šal. Pele in plesale smo ob zvokih Rudija in Jožeta, ki sta dobro poskrbela, da je bilo razpoloženje še boljše. Ne smem pozabiti omeniti še ge. Alenke Voglar, ki se ji zahvaljujem za izvrstno strežbo na srečanju. Ženske v Sp. Štorah smo preživele lep dan in upam, da se bodo ta srečanja ohranila in nadaljevala, kajti naslednjič se sestanemo 8. 5. ob 14. uri v kulturnem domu. Šle bomo na kratek sprehod, ki ga bomo zaključile pri ge. Nežiki Lisac, kjer bomo imele 1. piknik. Verica Štante - Skok APRIL 2010 SVETINA JE ZAŽIVELA Našo najlepšo vasico Svetino je oživelo društvo »Aktiv treh generacij Svetina« pod vodstvom Zlate Videc (po domače Ulagetove Zlate) iz Svetine 4, kjer je tudi sedež društva. Naj najprej naše društvo predstavim. Pobude, da bi se na Svetini »kaj dogajalo«, so prihajale z več strani, vendar nihče ni k temu pristopil aktivno, saj se je vsak zavedal, koliko brezplačnega dela, truda, energije in zamisli je potrebno v to vložiti, če hočeš, da ti ideje uspejo, saj so krajani že precej opustili druženje z vsemi brez predsodkov. Tako je bila prva ideja praznovanje dneva žena in materinskega dne 20. marca. Vse zadeve so se odvijale zelo hitro v rokah Zlate Videc ob pomoči Mihaele Šolinc. Predsednik našega društva treh generacij je Zlata Videc, tajnik je Natalija Videc ter blagajnik Jože Videc. Marsikdo bo rekel, da je zadeva družinska, ampak verjemite, da golaž se najbolje kuha v domači kuhinji. Imamo tudi dva častna člana društva, ki sta nam vedno v veliko pomoč, Mihaelo Šolinc iz Požnice 6 in Faniko Rozman iz Svetine 14. Glede na kratek čas trajanja društva upam, da bomo pridobili tudi podporne člane in sponzorje, saj je v našem okraju kar nekaj podjetnikov in radodarnih ljudi, ki bi s svojim delom podprli društvo. Naše članice pa so že prispevale s peko kruha in peciva za prireditev. V vsakem zaselku si želimo imeti enega podpornega člana, ki bo skrbel za spodbujanje ljudi v svojem okraju. V veliko pomoč sta tudi poverjenika upokojencev Terezija Bukovšek in Leopold Jurkošek. Namen društva je druženje in povezovanje krajanov, organizirati čim več prireditev ob praznikih, veliko pohodov, od krajših, daljših in enodnevnih, organizacija kakšnega izleta, pa obvezno ne smemo pozabiti na piknike. Ideje za dogajanje v društvu bi želeli slišati tudi od vas, krajanov. Da pa bi lahko vašim idejam in željam čez leto ugodili, jih boste sporočili preko dopisnice ali pa nam pišite na aktiv. treh.generacij.svetina@gmail.com. Želimo si, da bi bil trud društva poplačan z vašim sodelovanjem. Trudili se bomo z veliko mero lastne aktivnosti za dosego skupnih ciljev. Postanite član našega društva ne glede na spol in leta, saj so naše največje zadovoljstvo zadovoljni in veseli ljudje. Živimo samo enkrat in živimo veselo. Hvala vsem omenjenim in veselo na delo. SREBRNE NITI ŠTORSKI OBČAN predsednica društva Zlata Videc DOGODKI NA SVETINI PRAZNOVANJE DNEVA ŽENA IN MATERINSKEGA DNE NA SVETINI 20. marca je društvo Aktiv treh generacij Svetina organiziralo praznovanje omenjenega praznika. Matere in žene smo presenetili z majhnim darilcem, za vse pa smo pripravili hrano in pijačo ter seveda živo glasbo, brez katere ne gre. Zbralo se nas je kar 45 občanov. Takoj je bilo čutiti, kaj so naši krajani pogrešali. Veselo smo se zavrteli ob glasbi, za katero sta poskrbela »Kovačeva dva« iz Reke pri Laškem, ki sta praznovanje popestrila tudi s svojimi igrami. Prisotni so se pošteno nasmejali in zabavali. Najstarejša udeleženka je imela 86 let in je kar žarela od zadovoljstva. POHOD NA SVETINI 11. aprila pa je društvo organiziralo prvi krajši dvourni pohod, katerega se je udeležilo dvanajst pohodnikov. Pot nas je vodila iz zbirnega mesta na Svetini skozi Olešče, kjer nas je gospodar »Skominc« častil s pivom. Pot smo nadaljevali mimo Kanjuc, kjer so nas na domačiji Ivana Zemljaka pogostili z vinom in pecivom. Pohod smo končali na Svetini na sedežu društva treh generacij ob kozarcu rujnega. Omenjenim se zahvaljujemo za okrepčilo. FESTIVAL SALAM NA SVETINI Aril se je zaključil na Svetini s festivalom salam, ki je potekal v soboto, 17.aprila. Kako se je dogodek odvil in kdo je odnesel nagrade za najboljše salame, pa naj ostane skrivnost do prihodnjič. predsednica društva Zlata Videc ZAHVALA! Srečen v srcu se iskreno zahvaljujem županu Miranu Jurkošku in Ivanki Tofant za njun obisk, darilo in izrečene lepe želje ob mojem okroglem jubileju. Prav tako se lepo zahvaljujem tudi vsem članom društva upokojencev in vsem krajanom za izrečene čestitke. Jožef Kregar 33 APRIL 2010 DUHOVNA STRAN ŠTORSKI OBČAN MAR NI BILO POTREBNO, DA JE MESIJA TO PRETRPEL IN ŠEL V SVOJO SLAVO? (LK 24,26) Ko pišem te vrstice, je še veliki teden in moje misli in pričakovanja so v duhu prihajajoče velike noči. Ko pa jih vi berete, je čas že drugačen: obhajanje največjega praznika naše vere je že minilo. Velika noč je že za nami. Kako ste obhajali praznike Gospodovega trpljenja in vstajenja? So vam prinesli lepo notranje doživetje vere, družinskega razumevanja in potrditve radostnega življenjskega upanja? Ali so morda ti dnevi šli mimo vaše družine in vaših src brez sledu? Odgovori bi bili vsekakor različni, gotovo pa odvisni od tega, kaj ste od praznikov pričakovali in kaj ste v njih vložili. Upam, da ste Veliko noč lepo praznovali in da ste tisto, kar vam jaz v tem trenutku želim kot prihajajoče, v veliki meri zares tudi doživeli. Žena srednjih let, izobražena in uspešna v svoji službi, mi je pripovedovala, kako je imela pred kratkim težave s srcem. S strahom, pravi, se je po tistem napadu zavedla, da bi lahko takrat umrla, življenje pa bi nemoteno teklo svojo pot naprej. »Kaj bi ostalo od mene? Bi bil po meni svet vsaj malo boljši? Tedaj sem začutila, kako nepomembna je večina vsega, za kar sem se sicer tako trudila: stanovanja, avtomobili in obleke, ki jih imam! Začela sem razmišljati drugače. Tisti hip srčne krize bo spremenil moj slog življenja ...« 34 Ko se vsak dan srečujemo z mnogimi nalogami, težavami in dolžnostmi, se pogosto vprašamo: ali se splača? Kakšen smisel pa sploh ima to naše garanje in bivanje na zemlji? Ni mogoče poceni odgnati tega vrtajočega vprašanja po smiselnosti zgolj s preklopom TV programa ali s hitenjem od enega trgovskega centra do drugega. Začasno sicer tako mnogi ljudje bolj ali manj uspešno zapolnjujejo bivanjsko praznino, vendar pa prej ali slej (s)misel vrta globlje, odločneje. »Pa je življenje res samo to?« Še zlasti se vrača to vprašanje v nas tedaj, ko nas zadene bolezen, ko se zgodi nesreča, ko umirajo naši bližnji … Ženi, ki sem jo omenil, je njena stiska odprla spoznanje presežnosti bivanja in jo spraševala po vrednosti njene duše. Na cvetno nedeljo smo stopili v veliki teden. Za kristjana (mislim na tistega, ki mu vera v Kristusa res nekaj pomeni) je veliki teden najpomembnejši čas v celotnem letu. Pred nas stopa središčna skrivnost Jezusovega bivanja in hkrati največje dogajanje za vsakega od nas. Imenujemo jo tudi »velikonočna skrivnost«. Vsebina vsega je namreč: pomen Jezusovega in našega trpljenja ter resničnost vstajenja. Mimo teh dveh vprašanj ni mogoče iti. Vsak človek se na ta ali drugi način sooča s trpljenjem, s stisko, zlom in smrtjo. Morda je to edina ali vsaj ena od redkih tem, ki ji nihče ne more ubežati, ne glede na vse danosti ali delitve ljudi tega sveta. V trpljenju velikega tedna odseva tragika človeškega greha vseh vrst. V Kristusovem trpečem obrazu prepoznamo trpljenje vseh ljudi. On ga jemlje nase, opotekajoč se po jeruzalemskih ulicah, a z neizmerno vero v Očeta, da tako osmisli trpljenje vseh trpinov in pokaže edino pot zmage nad zlom in smrtjo. Z odpuščanjem, ljubeznijo in zaupanjem v Očeta se Kristusovo trpljenje spreminja v odrešenje in smrt se spreminja v večno življenje. Biti kristjan pomeni hoditi za Kristusom tudi po poti stiske, odpuščanja in odpovedi sebi. Tega ne slišimo radi. Ta skrivnost ostaja težko razumljiva mnogim ljudem. Želeli bi si rešitev brez bolečin, poveličanje brez smrti, radost brez žrtvovanja. Zato mnogi raje iščejo cenene »odrešenike«. A se vedno znova izkaže, da ni odrešenja brez trpljenja in da Gospod le preko križa in Kalvarije vstane in živi. Velikonočna skrivnost ni le hip srčne krize največjega človeka Jezusa iz Nazareta, ampak je dogodek, ki je vsemu človeštvu do danes krepko spremenil smiselnost in način razmišljanja. Jezusovo velikonočno skrivnost ljubezni, smrti in vstajenja smo obhajali kristjani v preteklih dneh. Tako tesno so med seboj povezane, da jih ni mogoče razdeliti ali gledati vsako zase. Šele v celoti lahko prepoznamo božje delovanje. In če ga res prepoznamo, tedaj lahko, kakor žena, ki sem jo omenil, vidimo, da bi nas z veliko lahkoto odneslo v nič, v obup, v bivanjsko praznino. A smo, ker nas je Nekdo imel rad! Če se tudi mi pridružimo povabilu vstalega Kristusa, potem dobi naše čutenje, razmišljanje in ravnanje drugačen pomen. Tedaj postane smiselno, dragoceno, odrešeno, osvobojeno za večnost. Tega doživetja odrešenja in upanja vam v obilni meri želim tudi po veliki noči. Miha Herman, župnik na Teharjah IVAN CANKAR: LUČ JE IN BOG JE Luč je in Bog je, radost in življenje! Svetlejši iz noči zasije dan, življenje novo vre iz starih ran in iz trohnobe se rodi vstajenje. V nečisto noč, v sramoto in ihtenje zapel je glas od angelskih poljan svetlobe žarek je iz večnosti poslan, svetlobe večne slavno oznanjenje. Vsi vi, skoz mrak pod križem vzdihujoči, vsi vi, strmeči nemi v črna tla - .. prišlo je znamenje! V tej zadnji noči zablisnilo se je odvrh neba vstanite, vriskajoči in pojoči: pozdravljena, nebeška glorija APRIL 2010 RAZISKOVALNA NALOGA VERNAKULARNA ARHITEKTURA V OKOLICI ŠTOR -KOZOLCI V četrtek, 25. 3. 2010, smo imeli na osnovni šoli Štore predstavitev raziskovalne naloge, ki so jo predstavili učenci Jaka Koren, Matej Majoranc, Anže Lečnik ob pomoči mnogih drugih učencev, ki so nam omogočali stik s krajani na terenu. Nalogo smo pisali 7 mesecev, obiskali zelo obsežen teren in na koncu opisali okoli 25 kozolcev, jih fotografirali in izvedli intervjuje z lastniki. Podatke smo obdelali in predstavili javnosti. Ugotovili smo, da imamo zelo zanimivo okolico, ki še ni veliko raziskana in opisana. Mi smo tokrat izbrali področje anonimne arhitekture, delo domačih in tujih mojstrov tesarjev in domačinov, ki so postavljali kozolce. Najstarejši kozolec, ki je vpisan v register Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, je bil kozolec v Laški vasi 6 a, ki pa so ga podrli lansko zimo. Streha se je zaradi dotrajanosti sesula in zato so kozolec, ki je bil napol porušen in nevaren, podrli in les skurili. Glede na starost sledi kozolec z zapisano letnico 1804 in je v Javorniku 10 pri Vinku Šancu. Tretji najstarejši je kozolec v Javorniku nad Štorami 16 pri Martinu Jelencu, po domače pri Godec. Nosi letnico 1838. Odkrili smo nekaj mojstrov tesarjev. V Javorniku nad Štorami 19 pri Jožetu Jelencu je kozolec z letnico 1856, vezal ga je Mastnak iz Straže. V Javorniku 10 pri Štarkl je kozolec z letnico 1888, postavil ga je prav tako mojster Mastnak iz Straže. V Kanjucah 15 pri Francu Klepeju je deloval tesarski mojster Valentin Piderman. Na Selah, Kanjuce 24, pri Milanu Bezgovšku, je deloval tesarski mojster Franc Golob iz Reke nad Laškim. APRIL 2010 Milan Bezgovšek, ki tudi sam obvlada obrt postavljanja kozolcev, nam je povedal, da je še do nedavnega v njihovem kraju kozolce postavljal Jože Gumzek, ki je naredil 53 novih in popravil 23 starih. Te obrti se je naučil od mojstra Mihaela Straška, ki je živel v tej vasi, deloval pa v Leščah (občina Laško). V Javorniku 16 pri Martinu Jelencu je na kozolcu iz leta 1838 tesarski mojster označil kozolec s posebnimi znaki, rimskimi številkami. Verjetno so znaki služili pri postavitvi kozolca, da so kozolec tesali, sestavili in postavili pravilno na želeno mesto, ki je moralo biti vsaj 100 m stran od hiše zaradi nevarnosti požara. Žal ime mojstra ni znano. Najbolj pogosti in tipično oblikovani so kozolci z dvema (v višjih, goratih predelih), tremi okni (nižinski predeli), brano (šolbuhom), svislimi in čopom. Po obliki izstopa Koželjev kozolec iz Bukovžlaka 48, ki je zidan. Zgrajen je bil leta 1927. Zanimalo nas je tudi, kako kozolci še služijo svojemu namenu, ali so zapuščeni. Želeli smo tudi vedeti, zakaj so jih lastniki podrli. V zadnjem času se veliko kozolcev o okolici Štor podira. Podrli so kozolec Laška vas 6 a. Podrli so vsaj 2 kozolca v Bukovžlaku. Podrli bodo Koželjev kozolec zaradi obvozne ceste za priključek na avtocesto. Žlausov kozolec je ogrožen zaradi dvignjenega cestišča, saj stoji kozolec na vlažnem travniku. Vlaga počasi načenja temelje in s tem se sesedajo tla pod kozolcem in temelji prhnijo. UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE ŠTORSKI OBČAN Koliko kozolcev je zaščitenih na Zavodu za varovanje kulturne dediščine enote Celje? Na zavodu za varovanje kulturne dediščine Celje v registru dediščine je trenutno še vedno vpisan kozolec Laška vas 6 a, ki pa ne obstaja več. Drugih kozolcev, ki bi bili zaščiteni na zavodu, ni. Kozolci v Sloveniji so zelo zanimivi po svojih oblikovnih proporcih, kakor tudi po ornamentiki in rezbarstvu. Kozolci v gorskem predelu imajo običajno manjše število oken, običajno imajo dve ali tri. Kozolci v nižinah v vaseh Slance, Bukovžlak pa so večji s tremi ali štiri okni. Odpirajo zanimivo ugotovitev, saj se identične oblike klesarske dekoracije na t.i. rokah pojavljajo v Slancah pri Celju kakor tudi v Mežici in v Kotljah na Koroškem. Kozolec Damjana Lečnika v Slancah ima zanimiv izklesan motiv v obliki zvezde, popolnama enakega lahko vidimo v knjigi Slovenski kozolec Jake Čopa in Toneta Cevca na strani 110. Kozolec Franca Goriška v Slancah in kozolec Franca Kača v Bukovžlaku imata popolnoma enako izklesane t.i. roke v obliki »zavoja s« ali, kot pravijo domačini, v obliki konjske glave. Takšno obliko zasledimo v isti knjigi na strani 209. Ali je to naključje ali pa so delovali na ozemlju Slovenije isti mojstri tesarji, ki so imeli že izdelane oblike, je še predmet ugibanja. 35 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE ŠTORSKI OBČAN Nalogo smo pisali težko, ker ljudje ne vedo več kaj veliko o svojih kozolcih. Običajno so starejši pomrli, njihovi nasledniki pa o kozolcih ne vedo nič, običajno ne vedo niti, kdaj je bil kozolec postavljen, če nima zapisane letnice. Nekaj lastnikov pa nam je o kozolcih vedelo povedati zelo zanimive stvari. Na te smo še posebej ponosni. Lahko zaključimo, da so ljudje skoraj pozabili na svoje kozolce, saj ne vedo, da naj bi v sebi skrivali toliko bogastva identitete za Slovence. V času, ko se morajo domačini večinoma preživljati z delom v bližnjih večjih krajih in kozolce vse manj uporabljajo, je to na nek način razumljivo. Velik problem so bale, ki so namenjene za sušenje sena in izrinjajo kozolce. Seveda v nobenem primeru ne bodo nadomestile kozolcev. Kozolci propadajo zaradi opuščanja tradicionalnega načina sušenja sena. Kako lahko kozolce obvarujemo? Danes naši kmetje lahko zaprosijo za sredstva strukturnih skladov Evropske unije za popravilo tiste dediščine, ki je vpisana v register dediščine pri ZVKD Slovenije. Poleg tega morajo še sami prispevati 50 % sredstev, česar mnogi večinoma starejši lastniki ne zmorejo. Seveda pa je takšnih objektov samo za vzorec. Vpis dediščine v register je podrejen različnim zahtevnim kriterijem, zanj pa mora država zagotoviti varovanje in zaščito. To je pa pri nas težko, v času krize še težje. Tudi lastniki kozolcev večinoma nimajo radi, če je njihova lastnina vpisana v register dediščine, ker to zanje pomeni določene omejitve. To vse pomeni, da bodo kozolci v naši okolici in verjetno še kje v Sloveniji počasi izginili iz naše kulturne krajine. V okolici naše šole je še več kozolcev, nam ni uspelo obiskati vseh. Veliko skrivnosti ponujajo še osamljeni in neizmerno lepi zaselki, kot so Svetli dol, Javornik, Kanjuce, Breze. Zanesenjaki iz turističnega društva in drugi imajo veliko možnosti za zanimivo in plemenito delo. Torej, naš namen je tudi predstaviti raziskovalno nalogo našim krajanom in občini v Štorah, da se izdelajo različni turistični letaki, prospekti in turistične karte z lepotami kulturne dediščine v naših krajih. Raziskovalci želimo, da se postavi turistična pohodniška pot po kozolcih v naši okolici, ki bo odkrivala turistom skrivnosti tradicionalne obdelave lesa v naših krajih. Raziskava odpira prostor številnim drugim raziskavam. Mag. Marlenka Drevenšek, učiteljica likovne vzgoje in mentorica raziskovalne naloge MAMA JE ENA SAMA STRANIŠČNA ŠKOLJKA Mama je ena sama, prva beseda mama. Rada me crklja in v posteljo spat da. Zame je kot roža, ki v postelji me boža. Vsak dan lepo se konča, kot lepa pravljica. Smešna je straniščna školjka, nekaj si zelo želi, da dišala bi kot oljka, ne pa, da tako smrdi. Ko jo vsaj nepridipravi, ne bi spravljali v obup, skačejo ji kar po glavi, pa še prdci, kakšen hrup! Patricija Romih, 5.a Mama me je rodila in na cedilu me še ni pustila. ROŽICA Kupuje mi obleke in pozna recepte za odlične peke. Pelje me v šolo in pusti, da pijem kokakolo. Kadar prinesem rožico ji, delati mi treba ni. Ko napišem nalogo, se greva ven igrat z žogo. Na sredi travnika je zrasla rožica. Komu naj jo dam, če skoraj nikogar ne poznam. Že vem, za koga naj bo. Za mojo mamico, saj rožica iz mojih rok jo razveseli zelo. Daša Gajšek, 5.a 36 Ivan Dobnik APRIL 2010 KAKO JE SEDETI NA POSLANSKEM STOLU? V ponedeljek, 22. marca 2010, se je 8 učencev iz celjske regije udeležilo nacionalnega državnega parlamenta v Ljubljani na temo »Stereotipi, rasizem in diskriminacija«, in sicer v dvorani Državnega zbora. Sama sem mlade parlamentarce spremljala kot novinarka. Ob prihodu smo se zbrali v preddverju velike dvorane, kjer smo prisluhnili krajšemu kulturnem programu s Parlament Dixie Bandom in pozdravnimi nagovori predsednika države, dr. Danila Türka, ministra za šolstvo, dr. Igorja Lukšiča, in predsednika Državnega zbora, dr. Pavla Gantarja. V Veliki dvorani DZ RS so nas nagovorili še predsednik ZPMS, mag. Franc Hočevar, varuhinja človekovih pravic, ga. Zdenka Čebašek Travnik in predstavnica ameriškega veleposlaništva v RS, Susan Shultz. Po koncu vseh nagovorov je napočil naš čas. Delo je sprva potekalo v skupinah: (NE)ZAŽELENI?, DISKRIMINACIJA ZARADI REVŠČINE, STEREOTIPI, RASIZEM in PREDSODKI, kjer so se razprave zelo »razvnele«. Sledil je plenarni del zasedanja. Skupine so poročale o stališčih, mnenjih ter predlogih, za vsakim poročanjem pa je bila odprta razprava, v katero so bili več kot vabljeni tudi prisotni predstavniki UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE ŠTORSKI OBČAN parlamenta, vlade, uradov in drugih vladnih in nevladnih organizacij, le-ti pa na žalost niso povedali veliko. Med razpravo smo iskali rešitve problema predsodkov, stereotipov in diskriminacije. Največkrat omenjene so bile: izvajanje raznih delavnic ali predavanj, spoznavanje samega sebe, spoznavanje drugih, medijska podpora, uvedba predmeta državljanska vzgoja in etika od 6. do 9. razreda, medgeneracijska srečanja, pomoč staršev (sploh pri mlajših otrocih), vrnitev (boljših) risank brez nasilja, prebiranje različnih mnenj, na podlagi katerih si ustvariš lastno mnenje. Po koncu razprave so razglasili še temo prihodnjega parlamenta, ki se glasi: VPLIV DRUŽBE IN MEDIJEV NA OBLIKOVANJE MLADOSTNIKA. Na koncu smo vsi bili povabljeni na kosilo v poslansko kuhinjo. Dan je zelo hitro minil in vsi smo uživali na slovesnem, 20. nacionalnem otroškem parlamentu. In kako je sedeti na poslanskem stolu? Zelo udobno. Nina Plank, 9. a 37 APRIL 2010 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE ŠTORSKI OBČAN V DOM LIPA SO OTROCI PRINESLI POMLAD Marec je na prehodu iz zime v pomlad. Prvi toplejši sončni žarki prikličejo na plano zvončke in trobentice. Na grmovju poženejo mačice in obarvajo v svetlejše barve rjave veje. Narava se prične prebujati iz zimskega spanja in vsa živa bitja navda z novo energijo. Ptički pričnejo prepevati svojo ženitveno pesem in budijo zaspance v zgodnjih jutranjih urah. Svetloba dneva vdahne v ljudi živahnost in večjo dovzetnost za vse, kar jih obdaja. Mrki, odsotni zimski obrazi se razjasnijo, pozdravi med znanci postanejo veseli in prijazni. Na pločnikih in poteh je vse več sprehajalcev, ki želijo užiti pozdrav pomladi. Ni naključje, da so v marcu dnevi posvečeni ženam, moškim in materam. Otroci se spomnijo svojih babic, mam, tet in prijaznih sosed in jim s šopkom zvončkov čestitajo ob dnevu žena, ki je 8. marca, še v zadnjih izdihljajih zime. 25. marec pa je materinski dan, ki ga vse pogosteje praznujemo kot dan staršev, saj se ta dan spomnimo mame in očeta. Ti prazniki so spodbuda vseh otrok (mladih in odraslih, ki še imajo svoje starše), da se s hvaležnostjo spomnijo vseh dobrih del staršev in njihove nesebične pomoči v otroštvu in tudi kasneje v odraslosti. So spodbuda medsebojnega spoštovanja med generacijami. V osnovni šoli Štore spodbujamo medsebojno sodelovanje otrok in starejših s tedenskimi druženji varovancev Doma Lipa in mladih prostovoljcev. Ob družabnih igrah se spoznavajo, zabavajo in se drug od drugega učijo različnih veščin. Vse poteka usklajeno ob skrbnem sodelovanju gospe Snežane, ki je v domu delovna terapevtka. Sodelovanje pa smo popestrili s prireditvijo ob materinskem dnevu, na kateri so nastopali učenci od prvega do petega razreda. Skupaj z učiteljicami so pripravili plesne, pevske in glasbene točke. Zapel je tudi otroški pevski zbor. Učenci so zaigrali na različne instrumente: trobento, flavto, kitaro, ksilofon, električne klaviature in harmoniko. Gledalci so z nasmehi na obrazu potrdili, da jim je bila prireditev všeč. 38 APRIL 2010 ŠTORSKI OBČAN ŠPORT KOVINAR V 3. SNL - VZHOD Do konca letošnjega prvenstva še sedem krogov Spomladanski del tretje lige se je prevesil v zadnjo četrtino in pred Kovinarji je verjetno do sedaj najtrši boj za obstanek ... Za nami je 19 odigranih krogov in položaj Kovinarjev se na lestvici ni dosti spremenil, če jo primerjamo z lestvico ob zaključku jesenskega dela prvenstva. Pravzaprav se v petih tekmah, ki so jih Kovinarji dosedaj odigrali, niti ni moglo kaj dosti spremeniti. Na dnu lestvice imamo ekipi, ki sta se nekako že vdali v usodo izpada v nižji rang (Paloma in Mons Claudius). Nato pa sledi skupina petih moštev (v katero spadajo tudi Štorovčani), ki so možni kandidati za tisto dvanajsto mesto na lestvici, ki teoretično tudi vodi v nižji rang. Kovinarji so eno od srečanj med temi moštvi že uspeli dobiti. Bilo je to domače srečanje proti Odrancem. Razen tega, da so v tem srečanju pokazali daleč najboljšo igro, se bodo tega srečanja spominjali še po nečem. Bila je to sploh prva zmaga proti Odrancem, odkar Kovinarji nastopajo v tretji ligi. V nadaljevanju jih tako čakajo še ostala srečanja s konkurenti za izpad, ki bodo za Kovinarje odločilna. Do konca prvenstva gostujejo pri Tromejniku, Pesnici, Zrečah in Dravogradu, gostijo pa Čardo (ki se bori za prvaka), Malečnik in za zaključek prvenstva še odpisano Palomo. Glede na statistiko iz prejšnjih prvenstev bi jim za obstanek zadostovalo 31 točk, torej 3 zmage. To pa je ob pravem pristopu in dobri igri uresničljivo. Glede na konkurente za izpad imajo tudi prednost v izkušenosti nastopanja v tretji ligi, nenazadnje pa se v težavnih tekmah, ki sledijo, lahko oprejo na dolgoletne izkušnje prvega stratega moštva - Matjaža Štancarja. Aleš Korošec, NK Kovinar APRIL 2010 Moštvo Kovinarja pred tekmo Kovinar - Odranci (2:1) Kovinar - Simer Šampion (0:1) Lestvica v 3. SNL - vzhod 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 Simer Šampion 19 Čarda 19 Šmartno 1928 19 Koroška Dravograd 19 Malečnik 19 Stojnci 19 Zreče 19 Odranci 19 Tehnostroj Veržej 19 Kovinar Štore 19 Tromejnik G-Kalamar 19 Tehnotim Pesnica 19 Paloma 19 Mons Claudius 19 12 12 11 9 10 9 8 7 7 6 5 5 2 2 5 3 4 6 3 4 7 4 2 4 5 4 3 2 2 4 4 4 6 6 4 8 10 9 9 10 14 15 40:13 40:15 46:28 38:22 40:33 34:25 25:26 43:34 37:37 25:31 21:30 21:33 21:52 21:73 41 39 37 33 33 31 31 25 23 22 20 19 9 8 39 ŠPORT ŠTORSKI OBČAN OBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA ŠTORE: SEZONA 2010 Razpored tekem za SPOMLADANSKI DEL: 4. krog 29. 4. 2010 - Kompole, igrišče ''Gajska'' 18:00 Loka veterani vulkanizacija Mulej - Mlacomm Svetina 18:45 Bar Ek - Rogači BS Polule 19:30 Štore steel - Smrkci 20:15 Laška Vas - Prožin 21:00 Rudar Pečovje - Ranivok 8. krog 28. 5. 2010 - Štore, igrišče Lipa 18:00 Laška Vas - Loka veterani vulkanizacija Mulej 18:45 Prožin - Smrkci 19:30 Rogači BS Polule - Mlacomm Svetina 20:15 Bar Ek - Rudar Pečovje 21:00 Štore steel - Ranivok 5. krog 7. 5. 2010 - Štore, igrišče Lipa 18:00 Rudar Pečovje - Loka veterani vulkanizacija Mulej 18:45 Mlacomm Svetina - Štore steel 19:30 Smrkci - Laška Vas 20:15 Prožin - Bar Ek 21:00 Rogači BS Polule - Ranivok 9. krog 4. 6. 2010 - Kompole, igrišče ''Gajska'' 18:00 Loka veterani vulkanizacija Mulej - Bar Ek 18:45 Štore steel - Laška Vas 19:30 Mlacomm Svetina - Prožin 20:15 Rudar Pečovje - Rogači BS Polule 21:00 Smrkci - Ranivok 6. krog 14. 5. 2010 - Štore, igrišče Lipa 18:00 Loka veterani vulkanizacija Mulej - Ranivok 18:45 Bar Ek - Smrkci 19:30 Laška Vas - Mlacomm Svetina 20:15 Štore steel - Rudar Pečovje 21:00 Rogači BS Polule - Prožin 10. krog 11. 6. 2010 - Štore, igrišče Lipa 18:00 Loka veterani vulkanizacija Mulej - Rogači BS Polule 18:45 Mlacomm Svetina - Smrkci 19:30 Štore steel - Bar Ek 20:15 Rudar Pečovje - Prožin 21:00 Ranivok - Laška Vas 7. krog 21. 5. 2010 - Štore, igrišče Lipa 18:00 Loka veterani vulkanizacija Mulej - Štore steel 18:45 Mlacomm Svetina - Bar Ek 19:30 Rudar Pečovje - Laška Vas 20:15 Smrkci - Rogači BS Polule 21:00 Prožin - Ranivok 11. krog 18. 6. 2010 - Štore, igrišče Lipa 18:00 Prožin - Loka veterani vulkanizacija Mulej 18:45 Bar Ek - Laška Vas 19:30 Rogači BS Polule - Štore steel 20:15 Ranivok - Mlacomm Svetina 21:00 Smrkci - Rudar Pečovje Turnir v malem nogometu 12. 6. 2010 v okviru občinskega praznika Štor na igrišču za mali nogomet na Lipi v Štorah Vabimo Vas, da se 12. 6. 2010 udeležite turnirja v malem nogometu v Štorah. Organizator turnirja je društvo malega nogometa Sokoli iz Štor. Pričetek turnirja bo ob 9.00 uri. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. Okrepčali se boste lahko kadarkoli med turnirjem, nudili vam bomo celotno gostinsko ponudbo. Informacije: Oki 070/848 278, Matjaž 041/674095, Jure 041/646 678 (jure.franulic@storkom.si) 40 Omejitve pri prijavninah ni, torej se lahko na turnir prijavijo vse ekipe, ne glede na starost oziroma izvor igralcev. Zaradi boljšega pregleda ekip lahko ekipo prijavite na zgornjo telefonsko številko, en dan pred turnirjem ali še prej pa lahko tudi plačate prijavnino. Prijavnine bomo sprejemali tudi na dan turnirja do 8.45. Prijavnina znaša 40 evrov na ekipo. 1. mesto 2.mesto 3.mesto Igralec Vratar Skupaj Denarna nagrada 350 eur 200 eur 100 eur Dodatno PRAKTIČNE NAGRADE 650 eur APRIL 2010 SPOŠTOVANI ČLANI IN LJUBITELJI TENISA ŠPORT ŠTORSKI OBČAN Obveščamo vas, da se je pričela poletna sezona igranja tenisa na zunanjih igriščih. Letos je možna rezervacija na enem igrišču za celotno sezono od 1. 5. 2010 do 31. 10. 2010 (ob določeni uri možnost tudi več ur skupaj). Rezervacije v baru CENC. ČLANARINA Z IGRALNINO ZA ČLANE DRUŠTVA – KLUBA JE 32 CELODNEVNIH NALEPK - 80,00 € UGODNOSTI ČLANA : • član ob včlanitvi plača 5,00 € član-arine, • nalepke po ceni 3,00 € lahko kupi v paketih po 5 nalepk, • člani kluba lahko vnaprej rezervirajo 2 uri na enem igrišču. ZA ŠPORTNA DRUŠTVA, SKUPINE, PODJETJA (možnost rezervacije - dve številki, 65 celodnevnih nalepk (DDV je vštet v ceno) - 160,00 € CENA URE (celodnevna nalepka ): • ZA ČLANE (možnost rezervacije) • ZA NEČLANE (ni vnaprejšnje rezervacije) 4,00 € 6,00 € PRODAJA NALEPK ZA NEČLANE BO MOŽNA PO 1. maju 2010: (Cena nočne ure) • ZA ČLANE: 2 nalepki (možnost rezervacije) 8,00 € • ZA NEČLANE 2 nalepki (ni vnaprejšnje rezervacije) 12,00 € INFORMACIJE, VČLANJEVANJE IN PRODAJA NALEPK: VSAK DAN 9. – 22. URE V »BARU CENC« NA LIPI OSTALA OBVESTILA: • • • • • • • • • igrišča bodo odprta od 8. do 20. ure oz. 21. ure (odvisno od letnega časa), ponudbo za učence, dijake in študente v času počitnic bomo objavili pred začetkom šolskih počitnic, možnost uporabe tuša in slačilnice je v baru Cenc, pet minut pred iztekom ure čiščenje igrišča, vlečenje z mrežo in obvezno deskanje igrišča, pred igranjem škropljenje igrišča, uporaba primernih copat, nosilec nalepke mora biti na igrišču takrat, ko ima rezervirano uro, prenos nalepke na drugega ni možen, možnost igranja pod reflektorji pod zgoraj navedenimi pogoji. TK Kovinar Štore 41 APRIL 2010 VABILA ŠTORSKI OBČAN NASTOPI PIHALNEGA ORKESTRA ŠTORSKIH ŽELEZARJEV V OBČINI ŠTORE 30. 4. 2010 Sodelujejo: KRESOVANJE v Štorah ob 19.30. Veliki šov program z gosti. pihalni orkester Štorskih železarjev, mažoretna skupina Radeče, tolkalna skupina Radeče Mažoretna skupina Radeče 1. 5. 2010 TRADICIONALNA 'ŠTORSKA' BUDNICA S PIHALNIM ORKERSTROM Potek budnice: 5.30 - spodnje Štore 5.45 - Prožinska vas 6.15 - Straža 6.45 - Kompole 7.15 - sp. Pečovje 7.45 - Laška vas (Jože Kraglj) 8.30 - zg. Pečovje 9.00 - Lipa (Figec) 9.30 - Dom Lipa 10.00 - Lipa stolpnice 10.45 - Razgledna ulica 11.00 - Drame 11.30 - Buser 12.00 – Arzenšek Veselimo se ponovnega srečanja z gostitelji in občani, ki boste spremljali orkester na določenih točkah. Pridite in praznujmo skupaj! Sponzorji budnice: občina Štore, Štore Steel, Bronislav Čanžek d.o.o. 31. 5. 2010 OBČINSKA PROSLAVA v kulturnem domu. Pihalni orkester štorskih železarjev 42 APRIL 2010 80 let vabi na KRESOVANJE na Lipi ki bo 30. aprila 2010 s prièetkom ob 20.00 uri na prireditvenem prostoru ob športnem parku LIPA. Za jedaèo in pijaèo bodo tudi letos skrbeli Kovinarji. Godba na pihala in kulturni program igra ansambel OKROGLI MUZIKANTI VELIKI SREÈOLOV vsaka sreèka zadene Prireditev bo ob vsakem vremenu Kovinarjev nogomet je za znoret :) VABILA ŠTORSKI OBČAN VABILO PRVOMAJSKO SREČANJE NA VRUNČEVEM - LOVSKEM DOMU NA SVETINI Vabimo vas na prvomajsko srečanje, ki bo 1. 5. 2010 ob 11. 00 uri na Vrunčevem – lovskem domu na Svetini. Srečanje bosta popestrila pihalna godba Svetina in ansambel Unikat. Vljudno vabljeni! VABILO Prostovoljna gasilska društva občine Štore vas vabimo na tradicionalno gasilsko mašo v počastitev našega zavetnika sv. Florjana, ki bo v nedeljo, 2. maja 2010, ob 10.30 v cerkvi sv. Florjana v Svetlem dolu. Vljudno vabljeni! "Veter v laseh" bo zapihal v športnem parku Lipa v Štorah (nogometno igrišče), in sicer v soboto, 22. 5. 2010 ob 9.00 uri, kjer se bodo mladi (predšolski otroci, šolarji in srednješolci), ki imajo raje šport kot droge, zabavali ob igranju nogometa, košarke, risanju, ustvarjanju, spretnostnih igrah in še veliko drugih zanimivih igrah. Vsi udeleženci bodo prejeli diplome in skromno darilo. Več informacij: www.store.si/aktualno www.kovinar-store.si Organizatorji: občina Štore, športno društvo Kovinar Štore, turistično društvo Štore, športno-kulturno društvo Rudar Pečovje, OŠ in vrtec Štore. 44 APRIL 2010 VABILA ŠTORSKI OBČAN KULTURNO DRUŠTVO KOMPOLE Vokalna skupina KOMPOLČANI vabi na jubilejni KONCERT ob 25-letnici delovanja v petek, 14. maja 2010, ob 19.uri v KULTURNEM DOMU ŠTORE. gostje - združeni pevski zbor LPZ BOJANSKO Štore in MPZ gostincev Celje, -vokalna skupina LIPA, -ženska vokalna skupina ROŽ´CE. Vljudno vabljeni! 46 APRIL 2010 Uresničila se mi je želja, da bom izdal še svojo drugo knjigo, ki nosi naslov MOJE ŽIVLJENJE V ŽELEZARSKIH ŠTORAH Knjigo želim predstaviti v kulturnem domu v Štorah. Predstavitev knjige bo spremljal tudi bogat kulturni program. Zato bi želel ta prelep večer preživeti in ga deliti skupaj z vami in vas prisrčno vabim, da rojstvo moje druge knjige doživimo skupaj v petek, 21. maja 2010, ob 18. uri v kulturnem domu v Štorah. Seveda bo na koncu poskrbljeno, da bomo knjigi nazdravili srečno pot. Veselim se srečanja z vami in nasvidenje v železarskih Štorah. Srečko Križanec VABILA ŠTORSKI OBČAN VABILO Ob prazniku občine Štore in dnevu Slovenske vojske, organiziramo v četrtek, 27. maja 2010, v športnem parku na Lipi veliko predstavitev Slovenske vojske in nogometni turnir. Predstavitev opreme in oborožitve SV se bo pričela ib 10. uri in trajala do 14. ure. V nadaljevanju bo potekal tudi veliki nogometni turnir od 14.30 do 18.30 ure, kjer bodo med drugim sodelovale ekipe Ministrstva za obrambo, Slovenske policije, ekipa mestne občine Celje, ekipa 20. MOTB iz Celja, ekipa županov, ekipa občine Štore in Štore Steel, ekipa reprezentance županov RS, ekipa prosvetnih delavcev - profesorjev celjskih srednjih šol in duhovnikov. V času nogometnega turnirja bo pokušina vojaškega pasulja. Po končanem turnirju in predstavitvi SV sledi slovesnost s podelitvijo pokalov v kulturnem domu v Štorah, kamor so prisrčno vabljeni vsi nastopajoči. Direktor Uprave za obrambo Celje Župan občine Štore Zoran Justin 1.r. Miran Jurkošek 1.r. 49 APRIL 2010 VABILA ŠTORSKI OBČAN VABILO Spoštovani! Občina Štore bo tudi letos ob občinskem prazniku podelila občinska priznanja za dosežke posameznikom, društvom in podjetjem. Vljudno Vas vabimo, da se udeležite osrednje svečanosti ob občinskem prazniku, ki bo v ponedeljek , 31. maja 2010, ob 19.00 uri v kulturnem domu Štore. Na snidenje, Miran JURKOŠEK Župan občine Štore 50 APRIL 2010