Katere lastnosti goji učitelj-vzgojitelj? (Spisal Jos. Korošec.) (Konec.) rčitelju ni pa potreba biti veseljak, ali celo komik, ni se mu potreba prilizovati. Varuje naj se tega in onega, zakaj srednji pot je najboljši pot. Ce je deloval učitelj s tako vnemo, z nekrivičnim srcem, kar je glavno vse veselosti, če si je okrepčal svojega duha, in ni življenje njegovo polno skrbi za njegove lastne potrebe (kar je pa skoraj gotovo pri večini učiteljev), bo imel obilo potrebne veselosti v težavnem stanu, in pridruži se mu še četrta potrebna lastnost saraa ob sebi, namreč — mirnost. Mirnost v srcu — to je prava rairnost! Kar marsikateri ucitelj z vso skrbnostjo in ljubeznijo, raarsikateri _ vso strogostjo ne doseže, doseže učitelj, ki je miren, previden raož. Ta mirnost hoče, da ostane ucitelj v vseh slučajih v šoli rairen, trezen. Ne sme se brezmejno ujeziti pri napakah učencev, pa tudi se ne sme preveč veseliti pridnosti. Kaznuj z mirnostjo in enakodušnostjo neubogljivca, hvali z nežno zadovoljnostjo dolžnosti izpol- njujočega otroka. Prevelika strogost in neizraerna hvala škodujeta enako, ker sta si Ijubezen in jeza dve nasprotnici. Zadnja obuja zavist in malosrčnost pri součencih, ponos in nečimernost pri hvalisanih. Učitelj bodi skala, ob kateri se razbijajo mladostni valovi lahkoraiselnosti in hlade vroči sončni žarki. Kolikokrat se pripeti pri lahko razburljivih učiteljih, da kaznujejo pogostokrat raale napake ravno tako strogo kakor velike pregrehe in hvalijo posebno pridnost marsikaterega učenca ravno tako raalomarno kakor vedenje dolžnosti izpolnjujočega. K tem lastnostira se vredno pridružuj še pošte* nost, katera pridobi ucitelju v občini in pri učencih vredno spoštovanje in čislanje. Cast je najboljše izpričevalo vsakemu človeku. Z brezčastnim in neznačajnim človekom se nihče rad ne peča. Zlasti naj pazi učitelj, ker si je pridobil čislanje zaradi svojega stanu, ne pa zaradi lastnih zaslug, da ne izgubi tega. Ako pa hoče biti učitelj poštenjak v občini in v šoli, izpolnjuj a) vneto, točno in pravilno stanovske dolžnosti, b) kaži dobri zgled z nravnim vedenjera otrokom in staršem, da prvi v resnici vidijo, kar se jim z besedami pripoveduje, zadnji pa imajo zavest, da otroke odgojuje pošten mož, c) ne plazi in ne vsiljuj se velikašem v občini. Ge dobiš darila (koline), se zahvali, vendar se ne vedi, kakor bi se bil za kaj zavezal. Ne odlikuj bogatih staršev otrok nezaslužno, ne potiskaj ubožnega otroka zaradi bogatega v ozadje, sicer nisi pošten učitelj! č) Bodi s svojimi tovariši (tovarišicarai) vedno v bratskera prijateljstvu; priznaj, da tudi oni dosežejo uspehe in ne pusti, da bi te strast vodila, katera pravih uspehov nikdar ne prizna, ali pa zavida, ali celo skuša uspeh razveljaviti. Učitelj imej vedno le najboljše svoje šole pred očmi, in to naj mu je eno, po kateri osebi dobiva šola ^dobri glas", še več: veseli naj se, da krepak mlad mož (gospica) pod njegovim vodstvom z isto vnemo deluje v blagor mladine kot voditelj sam. d) Učitelj bodi pravičen tudi proti svojim višjim. Kolikokrat se pripeti, da skuša kdo svoje predstojnike, oziroraa nadzornike varati s tem, da dresira učence v nekaj sestavkih. Res, da pravi šolnik to hitro opazi, neizkušenega pa časih le opehari. Dobro šolo, v kateri deluje pravičen učitelj, sme vsak čas nadzorovati katerisikoli nadzornik. Kaj pa koristi slepiti samega sebe, varati predstojnike, si kratiti čast, zaupanje in rairno vest? Poleg vseh teh lastnosti goji učitelj — vero. Učitelj brez vere je podoben zimskemu soncu, ki sicer sveti na zemljo, pa je ne ogreva. Ze zakon z dne 14. vel. travna 1869. leta št. 62. § 1. pravi: Ljudski šoli je naloga, otroke nravno-pobožno vzgajati, jim razvijati duševne moči, jih oskrbovati s potrebnimi znanostmi in zvedenostmi v nadaljnje izobraževanje za življenje in jim dajati pravo podlago, da bodo nekoč vrli Ijudje in državljani. Učitelj vzgajaj izročeno mladino na podlagi naše svete vere. Da pa zadosti tej zahtevi, je potreba njemu saraemu vere, da bo lahko rekel nekoč: Gospod, vsi, katere si mi zaupal, so tukaj: nobenega nisem izgubil zaradi lastne krivde!