UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 1.000
G o r i z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 2.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 3.000
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun;	štev. 24/12410
Leto XVI. - Štev. 27 (800)	Gorica	-	četrtek	2.	julija	1964	-	Trst	Posamezna	številka	L	40
Poštnina plačana v gotovini
Katoliški
Sped. in abDon. postale - I Gruppo
Ob vladni krizi v Italiji Morova vlada odstopila
Pretekli petek zvečer je vlada predsednika Alda Mora nepričakovano podala ostavko. Trdijo, da tega ni nihče pričakoval in niti ne predvideval. Kako je do tega prišlo, poročamo na drugem mestu. Tu nas zanima načelno vprašanje, ki je povzročilo padec vlade. To načelno vprašanje je vprašanje privatnih šol v državi. Kajti vlada je padla zato, ker se je pri glasovanju za razmeroma nizko podporo (160 milijonov lir) privatnim šolam, ki jo je minister Gui postavil v proračun nauč-nega ministrstva, večina poslancev izrekla proti. Pri glasovanju so za postavko glasovali vsi demokristjani; socialisti, socialni demokratke in republikanci so se vzdržali, vse ostale stranke so pa strnjeno glasovale proti. Ko so prešteli glasove, so videli, da je za vladni predlog glasovalo 221 poslancev, proti 228. Tako je vlada s svojim predlogom ostala v manjšini za sedem glasov ter je po pravilih demokracije podala ostavko, ker vlada, ki v parlamentu nima večine, mora odstopiti.
GRE ZA NAČELNO DEJANJE
Odstop vlade je navadno politično dejanje. V tem primeru pa ni več samo politično, temveč tudi načelno dejanje, ker gre za to, ali naj se privatnim šolam, ki imajo pravico javnosti, da državna pomoč ali ne. Katoliška Cerkev namreč zastopa povsod načelo, da imajo starši pravico izbirati svojim otrokom vzgojo, ki jo želijo. V tem primeru uči Cerkev, da imajo starši pravico izbirati tudi šolo za otroke, to je, da jih dajo v privatne šole ali v državne, posebno če so privatne šole enakopravne z državnimi. Cerkev je torej proti temu, da bi država imela absoluten monopol nad vzgojo mladine. Vzgoja naj bo prosta in zato naj tudi privatne šole uživajo enake pravice kot državne, če nudijo isto garancijo resnega študija kot državne in če se držijo državnega programa. V mnogih deželah so bili katoličani prisiljeni, da so si ustanovili lastno šolstvo, ker so bile državne šole ali odkrito protiverske ali vsaj versko brezbrižne. Tako je znano, kako zelo se je razvilo katoliško šolstvo v Združenih državah Amerike; v Angliji, v Belgiji in drugod, ker so bile ali so še državne šole versko brezbrižne ali veri sovražne. Papeži so take šole vedno pospeševali in imamo v tem oziru številne cerkvene dokumente, v katerih Cerkev zasebne katoliške šole hvali in vzpodbuja.
PRIVATNE ŠOLE V ITALIJI
Nekaj podobnega je bilo v Italiji. Italijanska država, ki je nastala po narodnem zedinjenju (Risorgimento), je bila izrazito laična, to je veri in Cerkvi sovražna. Zato je tudi vse šolstvo tako uredila, da je bilo v svojih programih in učbenikih nemalokrat veri in Cerkvi zelo sovražno. Vsled tega so si tudi italijanski katoličani pomagali s teni, da so začeli odpirati privatne šole, ki so jih vodili redovniki ali redovnice. V tem oziru je dovolj, da spomnimo na Don Bosca in njegovo salezijansko družbo, ki ima toliko svojih zavodov in šol tudi v Italiji.
Za časa fašizma smo doživeli Gentileje-vo šolsko reformo, nato pa še konkordat leta 1929. Eno in drugo je laicistični in veri sovražni duh v italijanski šoli nekoliko omililo, vendar ne moremo reči, da v vseh italijanskih šolah vlada tako gledanje na vero in na verske vrednote, da bi jim mogli starši z mirnim srcem zaupati svoje otroke. Vsled tega so se še vedno ohranile številne privatne državno priznane šole, v katere starši radi pošiljajo svoje otroke, ker se jim zdi, da bolj zaslužijo njih zaupanje kot državne. Vendar kdor pošlje otroke v take šole, mora plačevati neko šolnino, ker se morajo privatne šole same zdrževati. Včasih je šolnina precej visoka in vsi starši ne zmorejo tako visokih stroškov. Zato se dogaja, da pošiljajo v privatne šole svoje otroke predvsem bogatejši ljudje, dočlm ubožnejši morajo po sili razmer pošiljati svoje otroke le v državne šole, tudi kadar
z njimi niso zadovoljni. Dogaja se torej, da so privatne šole nekako šole privilegirancev, državne šole pa šole za proletariat.
To gotovo ni prav, posebno še v današnji dobi demokracije, ko je v sami ustavi zagotovljeno, da mora biti vsem državljanom zagotovljena enaka možnost izobrazbe. Zagovorniki privatne šole so zaradi tega mnenja, naj bi se staršem nudila večja možnost izbire pri šolanju svojih otrok in naj bi zato tudi privatne šole dobivale primerno državno podporo. Pri tem se sklicujejo tudi na dejstvo, da privatne šole odvzemajo državi znatno finančno breme, ker ji ni treba skrbeti za tiste otroke, ki obiskujejo privatne šole. Če bi namreč privatnih šol ne bilo, bi morala država znatno povečati število državnih šol in s tem tudi stroške.
ZAKAJ NASPROTUJEJO PRIVATNIM ŠOLAM
Nasprotniki privatnih šol ne osporavajo teh dejstev, toda so smrtni sovražniki takih šol, ker jih vodijo redovniki. Nočejo namreč, da bi Cerkev imela vpliv na vzgojo otrok. Če bi mogli, bi Cerkev znova izrinili iz vseh šol in ji odvzeli vsak vpliv na vzgojo, kot so to naredili v komunističnih državah. Ti nasprotniki spadajo v tako zvani laicistični tabor. Italijanski škofje so pred dvema letoma v posebnem pismu opozorili vernike na nevarnost lai-cizma, ki da še ni umrl. Takrat se nam je zdelo, da to ni res. Sedaj smo pa videli, kako so se znašli skupaj v istem košu skrajni socialisti, komunisti, liberalci in misini. Torej desnica in levica v skupni zvezi zoper privatne šole, to je katoliške šole!
GRENKOBA V VATIKANU
To je bridko dejstvo, ki se je pokazalo v petek v rimski zbornici. Ob tem dejstvu je vatikanski list L’Osservatore Romano napisal uvodnik pod naslovom AMAREZ-ZA to je GRENKOBA. V tem članku list ugotavlja v glavnem, kar smo že zgoraj omenili. Zaključuje pa z ugotovitvijo, da more katoličane rešiti le njih strnjenost, če hočejo v italijanski družbi očuvati verske in moralne vrednote, zoper katere so vedno pripravljeni povezati se vsi laci-stični krogi od skrajne desnice do skrajne levice.
Preteklo nedeljo je sv. oče Pavel VI. sprejel v posebni avdienci skupino budistov iz Japonske. Skupino je vodil prof. Gyokusen Hosaka, rektor univerze Koma-zawa. Hosaka je pozdravil sv. očeta v japonščini in poudaril veselje budistov, da morejo pozdraviti rimskega papeža. Najgloblje hrepenenje človeštva je mir na svetu, je rekel prof. Hosaka, in budisti cele Azije iščejo stike med seboj in z drugimi verami, da bi mogli uresničiti to globoko težnje človeške narave. Zastopnik budistov se je tudi zahvalil svetemu očetu za njegovo posredovanje v prid budistom v Južnem Vietnamu za časa vlade pok. predsednika Diema.
Protest južnokorejskih katoliških zdravnikov
Profesorji katoliškega zdraivniškega zbora v prestolnici Južne Koreje v SeoJu so objavili v vseh dnevnikih javno izjavo proti zakonskemu osnutku o umetni prekinitvi materinstva. V listini katoliški zdravniki poudarjajo, da gibanje v korist dovoljenega splava ne samo škoduje zdravju naroda, marveč tudi pospešuje uzakonitev nemoralnih zakonov, ki onečaščajo svetost človeškega življenja. Zdravniki izrecno poudarjajo, da je prekinitev v prvi vrsti umor, razen toga pa tudi povzroča nevarnost za materino zdravje. Katoliški zdravniki pobijajo izjave in domneve predlagateljev zakonskega osnutka in navajajo temeljne točke krščanske mo-
Sredinsko-levičarska vlada poslanca Mora je prejšnji petek nepričakovano odstopila. Svoj sklep je ministrski predsednik Moro motiviral z dejstvom, da po glasovanju o proračunu prosvetnega ministrstva prejšnjega dne ni med vladnimi strankami več soglasja. Ostale stranke so to njegovo odločitev vzele na znanje.
Do vladne krize je, kot znano, prišlo zaradi tega, ker socialisti, socialdemokrati in republikanci niso glasovali za postavko št. 88 proračuna prosvetnega ministrstva, ki predvideva državno pod-
Hruščev na
Mnogi so kritizirali danske oblasti, da so pretiravale z varnostnimi ukrepi v korist sovjetskega gosta. Švedske oblasti pa so še bolj temeljito poskrbele, da mi Hruščev prišel preveč v direkten dotik s prebivalstvom, če ‘izvzamemo aretacijo nekega madžarskega begunca, ki je baje nameraval ugrabiti kremeljskega prvaka, ni bilo drugih incidentov. Po odkritju načrta tega begunca, je švedska policija v bojazni nepredvidljivih komplikacij tako zavarovala Hruščeva na vsakem koraku, da ni mogel priti v dotiko s švedskim prebivavstvom. Posebno nerodno je bilo policiji, ko je nekdo iz hudomušnosti spustil na mestni trg debelega in rdeče pobarvanega prašiča, s čimer je hotel na nekoliko nenavaden način vzbuiditi pozornost Švedov na obisk sovjetskega prvaka.
Po šestdnevnem bivanju na Švedskem je Hruščev zapustil deželo, ne da bi videl Švede. Tako se je neki dopisnik izrazil o uspehu Hruščevega obiska. Res se je srečal z raznimi ministri, kmetijskimi in drugimi strokovnjaki, toda razen obrazov številnih policajev, drugih Švedov ni videl. O tem se je potožila sama Nina Petrovna ženi švedskega ministrskega prdesednika Erianderja: »Zakaj nisite naredili kot De Gaulle, ki je med našim obiskom v Franciji poslal vse begunce na Korziko?«
Večina opazovavcev se strinja, da se
rale v tem pogledu. Končno poudarjajo, da morajo vsi zdravniki ob pričetku svoje kariere položiti slovesno prisego, da bodo spoštovali človeško življenje vse od njegovega spočetja dalje.
Razporoke na Poljskem
Na poljskem, vedno bolj narašča število civilnih porok in Tazporok. Leta 1963 je bilo razporok 19.455, to je 31% več kot leta 1960.
Nigerija danes
Nigerija ima 55 milijonov prebivavcev, od teh je 24 muslimanov, 26 milijonov pa animistov (poganov). Kristjanov je v Nigeriji 5 milijonov. Med njiini deluje 867 duhovnikov, od katerih je 100 domačinov. V bogoslovju trenutno študira 211 bogoslovcev.
Delavnost cerkve v Gani
V Gani pride na 10 prebivavcev en katoličan. Po najnovejših statistikah je v tej afriški državi okrog 7 milijonov prebivavcev, katoličanov pa 706.000. Razdeljeni so v šest škofij. Med njimi delujejo 304 duhovniki, od katerih je 67 domačinov. V državi deluje 286 redovnic, od katerih je 89 domačink. Cerkev razpolaga z 146 o-snovnimi šolami, ki jih obiskuje 234.000 otrok. Katoliška Cerkev vrši v deželi tudi zdravstveno in socialno službo. Ima 23 bolnic in 35 klinik.
poro 149 milijonov zasebni enotni srednji šoli, ampak so se glasovanja vzdržali. Za ta prispevek je glasovalo 221 krščansko demokratskih poslancev, medtem ko so komunisti, psiupovci, liberalci, mi-sovci in monarhisti glasovali proti (228 glasov). Tako je vlada ostala v manjšini. Omenjeno postavko so morali izločiti iz proračuna. Krizo bi lahko rešili tako, da bi postavko ponovno dali na glasovanje senatu in potem poslanski zbornici. Toda z ozirom na okoliščino, da so omenjene vladne stranke prej soglasno odobrile
V«
Švedskem
ni posrečil ne s psihološkega in ne s političnega vidika. Manjkal je predvsem živ dotik s preprostim ljudstvom, pri katerem bi se Hruščev prav gotovo razživel. Toda zaradi varnostnih ukrepov je vse to odpadlo. Švedom ni od tega obiska ostalo drugega kot neprijeten spomin, ko je policija spremenila njihova mirna mesta v obsedno stanje. Poleg tega ne morejo še pozabiti, da sovjetska vlada do danes še ni pojasnila usode švedskega diplomata VVallenberga, katerega so Sovjeti aretirali leta 1945 v Budimpešti in je potem skrivnostno izginil v moskovskih zaporih.
Vseh teh dejstev ne morejo prikriti lepe besede v zaključnem poročilu.
,,Hiša sreče “ v ZSSR
V SSZR posvečajo veliko važnost laičnim obredom, ki naj bi nadomestili verske obrede krsta, zakona in pogreba. Po vsej SSZR nameščajo posebne propagandiste, ki naj bi širili te laične slovesnosti v borbi proti veri. Časopis Moskovskaja Pravda pa poroča, da bodo v Moskvi v kratkem odprli hišo sreče, kjer bodo organizirali krstne in poročne slovesnosti. V njej bodo imeli vse na razpolago, celo damski salon in posojevalnico avtomobilov.
Sešli so se škofje Centralne Afrike
Od 8. do 10. junija je imel epi skopat Ekvatorialne Afrike plenarno skupščino, na kateri so obravnavali probleme liturgije, kateheze in katoliške in socialne akcije.
Kakšna je poljska mladina?
Poljska vlada je hotela zvedeti, kako misli poljska mladina. Iz ankete, ki jo je organizirala, je razvidno, da 60% poljskih dijakov in mladih delavcev veruje in dejansko živi po katoliški veri. Ostalih 40% se razdeli v tele kategorije: 20% veruje, toda ne žive po veri; 15 % je brezbrižnih za verska ali protiverska vprašanja. Samo 5% sedanje poljske mladine je izjavilo, da so borbeni brezbožci.
Škofovsko posvečenje pri sv. Petru
Sv. oče je v nedeljo 28. junija posvetil pat novih škofov. Med njimi je bil msgr. Camagni, vodja važnega oddelka pri Državnem tajništvu, in pa msgr. VVillebrands, tajnik pri Tajništvu za zedinjenje kristjanov. Msgr. 'VVillebrands je opravil zelo veliko in važno delo pri zbližan ju med kristjani in je bil večkrat oseben papežev poslanec pri raznih delikatnih stikih med krščanskimi skupnostmi. V znak spoštovanja in v priznanje za njegovo delo so pri posvečenju bili navzoči tudi zastopniki iz protestantskega samostana Taize v Franciji.
splošni državni proračun (skoro šest milijard lir) in so se trmasto uprle minimalnemu prispevku (149 milijonov) privatni enotni srednji šoli, je ministrski predsednik Moro povzel logične zaključke ter podal ostavko vlade.
Odstop vlade levega centra je presenetil javno mnenje. Nihče ni namreč pričakoval, da se bodo vladne stranke razšle pri proračunu o šolstvu, kajti je mnogo drugih problemov, v katerih si vladne stranke močno nasprotujejo. Glavno odgovornost nosijo socialisti, pristaši poslanca Lombardija, ki je glavni urednik glasila »Avanti«. On je bil glavni pobudnik, da so socialistični poslanci med glasovanjem zapustili zbornico in pustili notri v opoziciji proti komunistom in desničarjem same demokristjane. To vsekakor ni bilo lojalno dejanje. Ce so se spotaknili ob tako malenkostnem vprašanju, pomeni, da so hoteli po vsej sili povzročiti vladno krizo.
DRŽAVA IN ZASEBNE ŠOLE
Odstop Morove vlade levega centra je torej v prvi vrsti načelnega značaja. Socialisti niso hoteli odobriti državne podpore privatni šoli iz načelnih razlogov. Krščanski demokrati, ki na to vprašanje načelno drugače gledajo, so tudi hoteli biti dosledni. Predvsem pa so hoteli, da so vladne stranke o tem vprašanju enotne, četudi imajo kakšne načelne pomisleke. Kolikokrat so na primer krščanski demokrati bili solidarni z ostalimi strankami pri glasovanju nekaterih vladnih ukrepov, četudi jih načelno niso povsem odobravali. Te solidarnosti jim sedaj socialisti niso vrnili.
Vprašanje financiranja zasebnih šol je v Italiji zelo aktualno. Nasprotniki zasebnih šol (komunisti, socialisti, socialni demokrati in liberalci) so proti vsaki državni podpori zasebnim šolam in se pri tem sklicujejo na 33. člen ustave, ki med drugim pravi, da privatne šole ne morejo biti v breme državi. Italijanski katoličani, ki vzdržujejo večino privatnih šol v državi, pa od svoje strani zagovarjajo načelo, da je dolžnost države podpirati zasebne šole. Le na ta način se izvaja ustava, ki v istem členu 33. pravi, da je poučevanje svobodno. Država mora torej državljanom nuditi možnost, da si zberejo šolo po svojem okusu in prepričanju, in nikakor ne sme staršem vsiljevati svojega načina poučevanja. Tega stališča se držijo italijanski katoličani v drugih državah, kajti v državi ne vidijo vsemogočnega diktatorja, ampak javno ustanovo, ki mora biti v službi državljanov.
Predsednik republike Segni je takoj po odstopu poslanca Mora, začel posvete za sestavo nove vlade. Po splošnem mnenju bo verjetno Moro spet dobil mandat za sestavo vlade. V tem slučaju mora
med vladnimi strankami priti do političnega razčiščenja, če hočejo nadaljevati s politiko levega centra, katero so pred meseci začeli. Če pa se odnosi med njimi ne bodo v kratkem času uredili, potem bo treba sestaviti začasno poslovno vlado. Toda spričo delikatnega gospodarskega položaja, v katerem se trenutno nahaja Italija, je državi potrebna solidna vlada, v katero bi imel zaupanje čim širši krog državljanov.
obisk Hruščeva v skandinavskih deželah
Budisti pri sv. očetu
SOVA TRATA PRI SV. PETRU
z življenja
Corpus	Christi
Saragat zagovarja delo papeža Pija XII.
Zunanji minister Saragat je pismeno odgovoril onim komunističnim poslancem rimskega parlamenta, ki jim ni bilo všeč, da je zunanji minister obsodil pisanje nekaterih italijanskih listov proti papežu Pi-ju XII. Med drugim je zapisal: Osebno sem prepričan, da je bil Pij XII. velik papež. Gonja, ki jo vodijo več let po njegovi smrti, s posebnimi nameni, je nesprejemljiva ne samo za katoličane, ampak za vse ljudi dobre volje. — Nešteta dejanja pričajo, kakšen je bil Pij XII. in kakšno je bilo njegovo delo! Papež Pij XII. se ni umaknil na varno na ozemlje zaveznikov, ampak je ostal sredi viharja, da je reševal nedolžne žrtve in preprečeval nasilje. Drugi voditelji so se umaknili, po načelu, da mora biti voditelj na varnem, da lahko mimo odloča in so od tam dajali navodila.
Tretji mednarodni liturgični kongres
V Mainzu je bil tretji mednarodni liturgični kongres za nemško govoreče dežele. Udeležilo se ga je 2500 zastopnikov. Obravnavali so temo: služba božja po koncilu. Odlični liturgisti so razpravljali, kako naj bi določbe koncila o službi božji praktično izvedli. Med drugim je bilo rečeno, da doseže liturgija svoj namen šole takrat, ko postane središče vsega verskega življenja.
Katoliška Cerkev v ZDA v številkah
V 50 državah Severne Amerike je živelo kancem leta 1963. 44,874.371 katoličanov. Od leta 1962. so narastli za 1,026.443 vernikov in z ozirom na leto 1954. za 13,225.947 duš.
V ZDA je trenutno 28 nadškofij ter 120 škofij. Sedem nadškofij ima teč kot milijon vernikov. Chicago z 2,317.000 vernikov je na prvem mestu. Sledijo New York, Boston, Los Angeles, Newaak, Detroit in Filadelfija.
Katoliška Cerkev v ZDA ima 5 kardinalov, 37 nadškofov' in 207 škofov. Duhovnikov je bilo koncem lanskega leta 57.328. Leta 1963. je bilo posvečenih 1629 novih duhovnikov, do sedaj najvišja številka v zgodovini severnoameriške katoliške Cerkve.
Katoličani vzdržujejo 14.226 katoliških zavodov, ki jih obiskuje 6,039.962 gojencev in gojenk. V zadnjih desetih letih je v ZDA v katoliško Cerkev prestopilo 1,360.244 oseb, 125.000 povprečno na teto.
Nadškof v Saigonu poziva k verski strpnosti
Nadškof v Saigonu (Južni Vietnam) msgr. Van Bingh je naslovil posebno poslanico na duhovnike svoje nadškofije, ki so jo objavile mnoge tiskovne agencije. Bolj kot kdarkold doslej morajo državljani vseh veroizpovedi nuditi dokaz medsebojnega razumevanja in solidarnosti za ponovno zgraditev dežele. Izogibati se moramo, tako zaključuje nadškof iz Saigona, vseh dejanj, besed in nesmiselnih zadržanj, ki bi jih narekovala mržnja in ki bi lahko sejala razcepljenost med narodom.
Verska svoboda na Norveškem
Norveška narodna skupščina je dopolnila tamkajšnjo ustavo z določili, ki jamčijo popolno svobodo vere v deželi. Trenutno je na Norveškem 3 milijone 700 tisoč protestantov, katoličanov pa 27.300.
Duhovniško pomanjkanje v Braziliji
Iz razprave, ki jo je objavil pomožni škof iz brazilskega mesta Balona msgr. Prost, sledi da pride v Braziliji na enega duhovnika 5550 vernikov. Vsako loto posvete v deželi 350 duhovnikov. Brazilija pa bi danes nujno potrebovala vsaj 60 tisoč duhovnikov.
Tako pojmujejo versko svobodo komunisti
Ko je govoril v vseučiliški cerkvi sv. Ane v Varšavi, je kardinal Višinski posebej obravnaval versko svobodo. Omenjal je nekatere osebne dogodke ter med drugim dejal, da je v teku mednarodnega knjižnega sejma, ki se je nedavno vršil v poljski prestolnici, naročil nekatera teološka dela, ki so bila tam prosto v prodaji, ko pa jih je hotel vzeti, so mu odgovorili, da niso več naprodaj. Podobno so poljske oblasti odklonile tudi dovoljenje za uvoz kardinalove knjige, ki so jo natisnili v Franciji. Kardinal je dalje trate-i 51, da mora edina katoliška univerza na
Pretekli četrtek 25. junija so v Gorenjem Bamasu pokopali čecladskega kanonika msgr. Ivana Petričiča. Pogrebne slovesnosti so se vršile v čedadski baziliki, kjer je daroval sv. mašo dekan kapitlja ob udeležbi nad 20 duhovnikov iz Benečije, Furlanije, Kanalske doline, Goriškega in Kobariškega ter mnogo ljudstva. Videmski nadškof in senator Pelizzo sta poslala sožalni brzojavki.
Msgr. Petričič je bil rojen v Gorenjem Bamasu leta 1871. Po končanem bogoslovju je bil posvečen v duhovnika leta 1899 in je kaplanoval na raznih krajih; nato pa je postal župnik v šent Lenartu in pozneje župnik in dekan v Šempetru ob Nadiži. Leta 1935 je bil imenovan za kanonika v Čedadu, kjer je nad 29 let molil in delal za svoje beneško ljudstvo zlasti v spovednici. Tu je veliko dušam vrnil Življenje milosti, saj se beneški Slovenci stekajo iz vseh dolin in gričev v Čedad po raznih opravkih. Tu so našli tudi msgr.ja Petričiča v spovednici, dokler mu je zdravje dopuščalo.
Zadnja leta je bil bolehen in je moral več časa prebiti v bolnici. A molitve za svoje ljudstvo ni opustil. Nič čuda, če je govornik ob njegovi krsti rekel, da je bil pravi biser med duhovniki in da je najbrž Gospod Bog Čedadu in okolici prizanesel marši kdaj po molitvi in žrtvah monsignorja Petričiča.
Bog mu daj večni mir in naj še naprej posreduje za svoje beneške Slovence in izprosi, da dobi vrednega naslednika, ki bo znal oba jezika ter bo lahko vsaj spovedoval beneške Slovence v njihovem jeziku, ki bodo iskali duhovne pomoči in tolažbe v čedadski baziliki.
Msgr. Petričič je bil ostal edini slovenski kanonik v videmski nadškofiji, bil je zadnji slovenski dekan v šempetrski dekaniji, zadnji slovenski župnik v šempetrski fari. Po njegovi premestitvi v Čedad so začeli pošiljati v šempetrsko dekanijo du-
hovnike ne samo nevešče slovenskega jezika, ampak tudi njemu nasprotne. Upati je, da bo tako ravnanje prenehalo, saj ga okrožnica »Pacem in terris« jasno obsoja.
Letos ima Benečija dva novomašnika in enega zlatomašnika. Novomašnika sta gg. Rino Markič iz Oblice, kot poročamo na drugem mestu in Peter Pavel Costa-peraria iz Dolenjega Barnasa, kjer je zla-tomašnik njegov stric župnik Peter Hvalica. Oba stric in nečak bosta pela sveto mašo v nedeljo 5. julija v Bamasu pri M B. Tolažnici žalostnih. Nova maša bo dopoldne ob 10.30, zlata maša pa ob 5. uri popoldne.
Letos je v Benečiji kar šest subdiakonov.
Zlatomašniku in novomašnikoma želimo tudi Primorci obilo božje tolažbe in božjega blagoslova.
Nenavadna zlata poroka
Prvi hip se zdi potegavščina, če povemo, da sta v mestu Baltimore (ZDA) pred kratkim neki jezuitski brat in neka karmeličanka obhajala 50 let svoje poroke. Pa je bilo prav tako. Alfred Oswald se je bil leta 1914 poročil z dekletom iz italijanske emigracijske družine. Po 17 lotih zakonskega življenja pa sta soglasno sklenila, da bosta postala redovnika. On je vstopil k jezuitom, ona pa je postala sestra Beatrika v karmeličamskem rodu. Zgodilo se je to lota 1931. Za petdesetletnico poroke je jezuitski brat obiskal svojo ženo v karmeličanskem samostanu v Baltimore. Tam se je za njiju darovala sv. maša. Ona ji je prisostvovala izza oltarja, on iz klopi pred oltarjem.
DAROVI
Za Alojzijevišče: N. N. 1.000; N. N. Sesljan 1.000; sestre Prinčič iz Gorice namesto cvetja na grob g. A. Premrou 1.500 lir.
Bog povrni dobrotnikom, rajnemu pa nakloni večni mir.
glasno sodelovanje pri prejemu svetega obhajila. To ni več tiho, mehanično odpiranje ust, marveč glasno izražena vera v ta presveti Zakrament.
Corpus Christi — Amen. Telo Gospodovo bom prejel, ker je On sam tako želel, On sam naročil, naj to delamo v Njegov spomin: »Kdor je moje Telo in pije mojo Kri, bo živel vekomaj!«
T. C.
Na praznik sv. Petra je goriški nadškof posvetil v stolnici štiri novomašnike za italijanski del nadškofije. Posvečenju je prisostvovalo veliko ljudi. Na žalost ni bilo med posvečenci nikogar našega jezika. Treba bo še molitve, tudi organizirane molitve po župnijah, da si izprosimo novih duhovnikov za naše ljudstvo. * * *
Preteklo nedeljo 28. junija je bil velik praznik na Sveti gori; tam so posvetili sedem novomašnikov za del goriške nadškofije, ki je bil priključen Jugoslaviji. Kot pripravo so novomašniki prej ves teden delali duhovne vaje pravtako na Sveti gori skupno z ostalimi novomašniki iz ljubljanske in mariborske škofije.
Posvečevavec je bil ljubljanski nadškof dr. J. Pogačnik. Obredom je 'pri-sostvoval tudi apostolski administrator dr. Jenko in lepo število duhovnikov in bogoslovcev. Romarjev pa je bilo brez števila. Avtobusov je bilo nad 30, osebnih avtomobilov in motorjev celo morje, tako da je cestna milica, ki je vodila promet, imela ogromno dela, da je vse to urejala. Med sv. obredi je bila cerkev nabito polna. Spovednice oblegane že prejšnji večer in vse dopoldne od zgodnjega jutra. S prižnice je razlagal obrede rektor ljubljanskega bogoslovnega Semenišča dr.
Pri baziliki sv. Petra so manjkala še ena vrata. Ta je sedaj vlil iz brona u-mietnik Manzii. Vsaka vratnica je visoka 7,50 m, široka pa 3,80; tehta od 45 do 50 kv. V njih je umetnik upodobil razne prizore smrti. Na vrhu je Jezusova in smrt Marijina. Sledijo smrti drugih oseb iz sv. pisma in iz življenja svetnikov. Spodaj je upodobljen tudi papež Janez XXIII. Nova vrata si je v nedeljo ogledal tudi sv. oče.
Oražem. Med -sv. mašo je bilo nadvse mogočno ljudsko petje, ki se je ob koncu izlilo v zahvalno pesem »Hvala večnemu Bogu«. Najbrž svetogorsko svetišče ni še videlo tako številnega posvečenja novomašnikov in le redkokdaj toliko romarjev. Ves grič je bil en sam romar.
Novomašniki so iz župnij Osek, črnice, Branik, Bilje, črni vrh, Goče in Bovec. * * *
Vsem novcmašnikom, tostran in onstran meje, želimo obilo božjega blagoslova na duhovniški poti, ki jo začenjajo z željo, da bi se našlo še obilo junaških fantov, ki bi šli za klicem božjim. Bog kliče povsod, v vseh časih, treba je junaškega odziva, pa duhovnikov ne bo primanjkovalo nikjer.
Novomašnik s paralitičnimi nogami
S posebnim dovoljenjem sv. očeta je podelil škof iz Metza msgr. Schmit duhovniško posvečenje mlademu paratlitičnemu diakonu Valentinu Schwallerju. Zaradi cestne nesreče leta 1953 ima omenjeni novomašnik paralizirane noge. Pri njegovi posvetitvi je bilo nad 100 parahtikov. škof je novomašnika imenoval za cerkvenega asistenta zveze bolnikov v škofiji.
Poljskem, v Lublinu, plačati 37 milijonov zlotov davka ter poudaril, da na Poljskem ne spoštujejo pravice do verske svobode in vzgoje in do verskega pouka. Kardinal je 'objavil, da se pripravlja 46 poljskih škofov na potovanje v Rim, kjer se bodo udeležili tretjega zasedanja koncila.
Molitev na servietah
V kneževini Lichtenstein polagajo po re-sta vranjih in gostilnah uslužbenci na krožnik serviete iz papirja, na katerih so natisnjene kratke molitvice za pred jedjo in po jedi. — Kdaj se bo kdo v »katoliški Italiji« opogumil, da isto stori? Saj so praktično to lepo navado že vrgli med staro šaro.
Kardinal Wyszynski bo obiskal Indijo
Kardinal Wyszynski je prvi kardinal ka-tilške Cerkve, ki je uradno sporočil odboru za 38. mednarodni evharistični kongres v Bombayu v Indiji, da se misli omenjenega kongresa udeležiti.
Več pastorjev kot katoliških duhovnikov
Tudi nekaj, kar da misliti. Brazilija je uradno ena najbolj katoliških držav sveta. 95% prebivavstva se proglaša za katoličane. Protestantov je 3,1% in še ti so iz zadnje dobe in plod neumorne protestantske propagande. Teh 3,1% ima po številu več pastorjev kot 95% katoličanov. Je sicer res, da biti pastor od človeka ne zahteva toliko žrtev in odpovedi kot duhovniški poklic, a kljub vsemu: nekaj v brazilskem katolicizmu ni v redu!
Nemški katoličani in misijoni
Papeška družba za širjenje vere je objavila, da so nemški katoličani prvi v Evropi glede pomoči misijonom. Na svetu jih prekašajo le še katoličani v Združenih državah Sev. Amerike. Kar pa tiče podpore misijonski družbi sv. Petra za domače duhovniške poklice, so pa Nemci celo prvi na vsem svetu.
Starši Male Terezije na potu oltarja
Obredna kongregacija trenutno proučuje dokumente, ki se nanašajo na beatifikacij-ski proces, ki naj bi starše sv. Male Terezije Deteta Jezusa proglasil svetnikom. Bo to prvi primer v zgodovini Cerkve, da se istočasno proglasi za svetnika moža in ženo, ki že imata otroka svetnika.
Ker me vprašanja in odgovori v našem listu zanimajo, jih vselej skrbno prečitam. Večkrat prinese ta rubrika zanimiva vprašanja in odgovore, ki so v koristen pouk vsem. To zadnje vprašanje, ki se nanaša na nov način obhajanja, pa me je privedlo do resnega razmišljanja.
Kmalu po uvedbi novega načina mi je neka oseba dejala: »Kako mi ugaja ta novi način.« — »Meni tudi!« se je glasil moj odgovor.
Zdaj pa k stvari. Res je, da je za vsak nov način dela treba nekoliko vaje in dobre volje, toda besedica »Amen« za nas vernike ni tako veliko breme, da bi je ne mogli vskladiti z ostalim, kar smo do zdaj delali: odpreti usta in vzeti roke pateno, kjer tega ne opravlja strežnik. Duhovnik pa je s tem novim načinom zelo razbremenjen. Mi, verniki, morda do zdaj nismo nikoli pomislili, kako težavno je bilo za duhovnika petdesetkrat, stokrat ali dvesto - tristokrat (v mestih in ob posebnih prilikah) izgovoriti: »Corpus Domini nostri lesu Christi custodiat anima tuam in vitam aeternam. Amen.« Celih dvanajst besed izgovarjati včasih po cel četrt ure in več! Zdaj vse to nadomestita dve besedi: »Corpus Christi«, ki pomenita isto: Telo Kristusovo uživamo za večno življenje. Amen pri tej dolgi formuli pa kar kliče, da bi ga mogli verniki izgovarjati, prav kakor je Cerkev to uvedla sedaj. »Tako je res! Telo Kristusovo prejemam za večno življenje!« To je zunanja, praktična stran obhajanja. Zdaj poglejmo še duhovno:
Ko se duhovnik s povzdignjeno sveto hostijo obrne k ljudstvu, reče: »Glejte, Jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta!« In ljudstvo, posebno tisti verniki, ki so pripravljeni za prejem svetega obhajila, se trkajo na prsi, govoreč: »Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho...« Nato se duhovnik približa obhajilni mizi in tedaj se zgodi nekaj tako prisrčno lepega, pravo doživetje: pred teboj stoji duhovnik, ki je nekak srednik med Bogom in ljudmi — most med časnostjo in večnostjo; v rokah drži Telo Gospodovo, namenjeno prav tebi, in pravi:	»Corpus
Christi!« in ti odgovoriš: »Amen.« O, kaj vse ta »Amen« pomeni! Pomeni prav toliko kot bi rekli: »Verujem, to je Telo Kristusovo!« ali »Resnično, to je Telo Kristusovo, ki se ga jaz nevredni drznem prejeti!« Ta »Amen« je pritrditev duhovnikovim besedam in potrditev naše vere v presveto Rešnje Telo. Je naše jasno in
iiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiniiiiMiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiimiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Msgr. Ivan Petričič
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Mašniška posvečenja tostran in onstran meje
800 Slovencev odhaja v Lurd
Odhod iz Trsta v nedeljo 12. julija ob 11.55
Bliža se dan našega velikega ro- " manj a v Marijin Lurd. Od Trsta do Celovca se pripravlja na to izredno božjo pot 705 Slovencev, iz 1 Zapadite Evrope se nam v Lurdu pridruži nad sto rojakov in tako j nas bo vseh dosti čez osem sto — v res, lepo predstavništvo našega naroda v naj večjem Marijinem mestu na svetu! Letošnje romanje ima veliko posebnost in sicer to, da bomo v Lurdu blagoslovili našo novo izredno lepo romarsko zastavo. Podobo Matere božje in sv. Cirila in Metoda je naslikal akademski slikar Tone Kralj iz Ljubljane. Odslej nas bo skupno z romarskim križem ta zastava spremljala na vseh naših skupnih božjih poteh.
Za bližnjo duhovno pripravo zelo svetujemo, da bi opravili sveto spoved že doma; razumljivo, da bo prilika tudi v Lurdu. Dalje prosimo, da bi vsaj v večjih krajih, kjer je večja skupina romarjev, imeli pred odhodom v domači cerkvi sveto mašo za srečno pot in da hi se te svete maše po možnosti udeležili.
To napravimo v petek ali soboto prod odhodom. Posameznim romarjem svetujemo, naj opravijo vsaj tridnevno privatno pobožnost v čast Materi božji za duhovno korist vseh ^ številnih rojakov, ki romajo z nami pred lurško votlino.
Vsi romarji ste dobili romarsko knjižico in tako je vse jasno in razumljivo. Kdor se po 10. juliju odpove, izgubi denar za vožnjo, ker 11. zjutraj kupimo vozni listek za vse. Vozni red je v celoti objavljen in ostane v obe smeri v veljavi; zaprosili smo le daljši odmor na povratku v Genovi in tako bo krajši odmor v Viconzi, kjer bomo ob sklepu peli, da bo veselje! Tu bomo imeli v veliki romarski restavraciji skupno toplo večerjo in potem ob 19.20 točno naprej proti domu!
V nedeljo 12. julija imamo tržaški romarji skupno sveto mašo za srečno pot v kapeli na tržaškem kolodvoru. Začetek sv. maše točno ob 11. Sv. mašo bo imel g. dr. Prešeren. Mnogim Tržačanom je že znano, da potuje z nami v Lurdu tudi
Podoba sv. Cirila ln Metoda na novi
romarski zastavi (T. Kralj)
»naš tržaški« novomašnik g. J. Liu, ki je postal duhovnik po zaslugi slovenske Marijine družbe.
V Gorici naj vsak romar poskrbi, da bo zjutraj pred odhodom pri sv. maši, ker potem ne bo več prilike. Odhod vlaka iz Gorice ob 11.07. Goričani stopijo na romarski vlak v Tržiču ob 12.23.
Vsem romarjem svetujemo, naj poslušajo radijsko oddajo ob 12.15 »Vera in naš čas« to nedeljo 5. julija, drugo nedeljo pa vsem na lepo iin veselo snidenje!
Fr. S.
SLOVENCI IN DEŽELA
Neizgovorjeni govor dr. Škrka v deželnem svetu
Ker so odločujoče stranke na zadnji seji deželnega sveta preprečile politično razpravo, sveto\>avec Slovenske skupnosti dr. Škrk ni mogel prebrati načelnega govora, ki izraža stališče Slovenske skupnosti do novoizvoljenega odbora (deželne vlade), ki mu predseduje dr. Berzanti. Besedilo govora je bilo razdeljeno uredništvom časopisov in vsem 61 članom deželnega sveta, in se glasi:
Kot svetovavec, izvoljen na listi Slovenske skupnosti, ki deluje v okviru slovenske narodne manjšine, prisrčno pozdravljam g. predsednika, vse deželne sveto-vavce, prebivavstvo dežele Furlanija Julijska Krajina in italijanske republike. Izrekam željo in upanje, da bo dežela delovala za napredek teh krajev.
Trdno sem prepričan, da se z ustanovitvijo dežele odpirajo našemu prebivav-stvu nove stvarne politične, gospodarske, socialne in kulturne možnosti. Trudil se bom, da bom po svojih močeh prispeval k dosegi višje življenjske ravni zlasti revnejšega prebivavstva in večjega gospodarskega razvoja vse dežele.
TEMELJ MA VPRAŠANJA
SLOVENSKE SKUPNOSTI
Dovolite mi, da v imenu »Slovenske skupnosti« opozorim deželni svet na nekatera temeljna vprašanja, ki zadevajo slovensko manjšino v deželi Furlanija - Julijska krajina. Večino teh vprašanj lahko reši dežela, saj je prav zaradi tega dobila avtonomni statut, in sicer ali sama ali s pomočjo države.
Tvorno in lojalno vključevanje slovenske narodne skupine v življenje italijanske demokratične države je možno le ob upoštevanju splošnih demokratičnih in krščanskih načel in ob spoštovanju posebnih Pravic, ki gredo manjšinam na temeljil italijanske republikanske ustave, posebnega statuta za deželo Furlanija-Julijska Krajina, posebnih mednarodnih pogodb in sporazumov, splošne Izjave o pravicah človeka in okrožnice »Pacem in terris«.
Globoko sem prepričan, da se bo v de-f Želi lahko izvajal duh ustave na temelju dena 3 posebnega statuta, ki po krivdi strank, katere so ga odobrile v parla-nientu, sicer ne vsebuje posebnih stvarnih določil v korist slovenske manjšine, vendar pa priznava enakopravnost vseh državljanov in enako ravnanje z njimi ne-glede na njihovo pripadnost tej ali oni Jezikovni skupini, in predvideva zaščito njihovih narodnostnih in kulturnih značilnosti.
C e mora dežela upoštevati splošno načelo o enakopravnosti in torej ne sme delati med državljani razlike zaradi njihove narodne pripadnosti, je torej logično, da
a pravico in dolžnost sprejemati tudi Zakone vsaj v mejah snovi, katero vsebujejo členi 4, 5, 6 in 7 deželnega statuta, ln ne samo dolžnost upoštevati omenjeno splošno načelo pri izvajanju svoje zakonodajne ter upravne pristojnosti.
Hotel bi poudariti, da bo člen 3 statuta v celoti izveden samo takrat, če bodo lahko vsi pripadniki slovenske manjšine v debeli, to je Slovenci s Tržaškega ozemlja ter z goriške in videmske pokrajine prispevali k utrjevanju medsebojnega zaupa-nia in pomiritvi duhov. Bistveni pogoji Za to so: enakopravnost med vsemi jezikovnimi skupinami in vsemi državljani neglede na njihovo narodno pripadnost:
soudeležba vseh jezikovnih skupin pri krajevni avtonomni upravi; vse jezikovne skupine morajo dobiti instrumente in sredstva za gospodarski, kulturni in socialni razvoj v duhu razumevanja in sodelovanja, da bodo mogle uresničevati svoje ideale ter koristi v krajevnem in državnem okviru.
VRSTA NEREŠENIH VPRAŠANJ
Medtem ko so nekatera vprašanja, ki zadevajo slovensko skupnost, že rešena ali se s težavo rešujejo, je še veliko zelo važnih zadev, ki so ostale neurejene in se jih sploh nihče ni lotil.
Nerešena so med drugim naslednja vprašanja:
enakopravnost slovenščine z italijanščino in zaposlitev odgovarjajočega števila Slovencev v vseh javnih uradih na ozemlju dežele, kjer živijo Slovenci;
pravično zastopstvo Slovencev v vseh upravnih organih in komisijah, zlasti deželnih, kjer bodo obravnavali in urejali vprašanja, nanašajoča se na manjšino;
zaščita slovenskega narodnega ozemlja (krajev) pred potujčevanjem;
ustanavljanje slovenskih šol ter strokovnih tečajev vseh vrst in stopenj;
prilagoditev učnih programov v slovenskih vrtcih, osnovnih in srednjih šotah potrebam in posebnemu značaju slovenske narodne skupnosti;
pravica slovenskih kulturnih, vzgojnih in športnih ter dobrodelnih organizacij in ustanov do javnih prispevkov in uporabe javnih naprav, kakor je predvideno za slične italijanske organizacije in ustanove;
priznanje prvotnih slovenskih imen krajev ter postavitev dvojezičnih napisen> za kraje, kjer žive Slovenci; pravica slo\’enskih gospodarstvenikov do
enakih podpor in soudeležbe, kakor jo imajo italijanski gospodarstveniki;
modernizacija in okrepitev kmetijstva z omejitvijo ali odpravo vojaških služnosti zlasti v videmski in goriški pokrajini;
ustanovitev novih delovnih mest z jamstvom, da bodo imeli pri zaposlitvi prednost stalni prebivavci naše dežele brez diskriminacije na škodo pripadnikov narodne manjšine;
tudi pripadnikom slovenske manjšine je treba nuditi olajšave pri gradnji in dodeljevanju ljudskih hiš;
stvarna preureditev osnovnega ustroja socialnega skrbstva in zdravstvene oskrbe; dopolnitev pojma »žalitev države« v vključitvijo žalitve imena jezika in kulture narodnih manjšin.
ZAKLJUČEK
Upam, da bodo zahteve slovenske manjšine, ki je govorniki na prvi svečani seji deželnega sveta sploh niso omenili, naletele na razumevanje pri italijansko govorečih sodržavljanih, saj gre za nekatere pravice, ki so bile Slovencem na Tržaškem ozemlju priznane z Londonsko spomenico o soglasju.
Na temelju mandata, ki sem ga prejel od svojih volivcev, bom podprl vse tvorne pobude v korist našega prebivavstva, uprl pa se bom vsemu, kar bi utegnilo povzročati motnje med slovensko ter italijansko govorečimi državljani ali bi utegnilo škodovati slovenski manjšini.
Če bodo pravične in neodvzemljive pravice naše narodne skupnosti uresničene, vam lahko zagotovim, da slovenska manjšina ne bo »področje trenja, ampak most, ki bo lajšal v raznih oblikah izražajoče se življenje med različnimi izročili in omikami«.
iiiiiililiililiiliiillllliiiiiililiniiiiiiiiiliiiiiiiiiiniiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiililtilililllliiiiillliiiiiiiMiiiiMiiliiillllllliiiliiliiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiillliiiiiiiiiii
Kino - resnica
Znano je, da išče kino vedno novih formul, novih idej, zato da se lahko še nadalje ohrani, da lahko vzbuja vedno novo zanimanje, da se o njem lahko vedno govori in vsakikrat na nov način. Vsaka doba prinese svojo modo, svojo posebnost, svojo priljubljeno snov: po meorealizmu je bila na vrsti »nouvelle vague«, za to pa je nastopil kino^resnica (cinema veri-te). A tej vrsti kina se daje danes prevelika važnost, ki je nikakor ne zasluži.
Filmski branivci bi se morali bolj zanimati za resnico kina kot pa za kino resnice. V zgodovini kinematografije imamo mnogo ljudi, ki so stremeli predvsem za tem, da so iz kina napravili umetnost; današnji branivci te nove vrste kina pa delajo na tem, da to umetnost oropajo njene vrednosti in napravijo iz nje nosi-telja zmešanih in nejasnih idej. Filmska umetnost se zaradi teh branivcev vrača za pol -stoletja nazaj.
Veliki francoski filmski režiser Rene Glair je nekoč dejal: »Ce slepec v gledališču in gluhec v kinu zgubita velik del predstave, morata vendar ohraniti to, kar je v teh predstavah bistvenega.« Tako pojmuje Clair filmsko in gledališko umetnost. V kinu resnice se bistvo nahaja v snovi, ki jo avtorji večkrat usmerjajo politično in socialno, medtem ko je slog bolj primeren za radijski dokumentarni nastop. Tovrstni filmi se poslužujejo najraz-
ličnejših sredstev, da lahko prepričajo o svoji resnici, in to iz trgovskih, političnih in socialnih razlogov. Avtor -pokaže samo to, kar hoče pokazati; pri montaži namreč lahko odstrani vse, kar ne odgovarja njegovemu cilju.
Mnogokrat se ustvarjavci tega kina bahajo, da so snemali svoje filme, ne da bi snemane osebe to opazile. V tem primeru moramo torej reči, da je 'tako snemanje precej nepošteno. Izgovorjene besede v teh filmih pa lahko obrnejo ali vsaj spremenijo resnico. Znano je, da prizori kot taki ne lažejo; toda besede, ki te prizore spremljajo, morejo lagati in izvajati na prisotne gledavce najrazličnejše vtise.
Ki-no-resnica se oddaljuje od resničnega kina. Avtorji tega kina prezirajo namreč vse estetske novosti, vse tehnične napredke, vse umetniške pridobitve in se poslužujejo filmskega platna za svoje smotre. Poslanstvo kina je res to, da zabava in vzgaja, a držati se mora zakonov in pravil, ki napravijo iz kina samostojno umetnost.
Kakšen je zaključek na vse to? Da se kino-resniea najbolj oddaljuje od resnice in da je kino-resnica tisti kino, ki je najbolj sposoben lagati se. Seveda imamo tudi tu izjeme, a te izjeme so tako redke, da ne morejo spremeniti pravkar izrečene oznake te nove vrste kina.
Mira
»Veš, česa se najbolj bojijo jugoslovanski obmejni pregledniki?«
»Cesa?«
»Ugani!«
»Morda protirežimskega tiska?«
»Kaj še! Podobic in molitvenikov.«
»Kaj pa potem delajo z njima?« »Spravljajo jih za čas, ko bodo spet v modi.«
»In kdaj bo to?«
»Vprašaj Hruščeva, ki zmeraj kaj novega odkrije. Zadnjič je na Ogrskem proslavljal ameriški kapitalizem; če bo pa v Italijo prišel, kdo ve, če ne bo pogrun-•tal, da vera in z njo podobice tudi nekaj veljajo.«
glasili! Goriško vodstvo? Z razkrahanci je bolestno vzdihnil Boris. »Nemec v do- stala pred očmi vizija smrti in uničenja je proti nam! Kdor pa je proti, bodi iz-
SLOVENCI IN NEODVISNEŽI
Po določitvi odnosa slovenske skupnosti do italijanskih socialistov, komunistov in krščanskih demokratov preostanejo v glavnem še neodvisneži ali indipendenti-sti. Tudi oni se pri volitvah potegujejo za slovenske glasove.
Gibanje za neodvisnost je nastalo po ustanovitvi Svobodnega tržaškega ozemlja. Ko so v njem prevladale osebne koristi in nato še nekateri zunanji vplivi, se je razklalo na več skupin. Neodvisneži ali independentisti so izgubili svoj pomen po letu 1954, ko sta Italija in Jugoslavija podpisali londonski sporazum, s katerim sta de faeto odpravili Svobodno tržaško ozemlje. Pametni independentisti so sprevideli, da se ne da več nič narediti in število pripadnikov obeh struj je močno padlo. Kar je ostalo, je bilo v interesu večjih strank, ki so zadovoljne, če nekateri neodločeni volivci glasujejo raje za nepomembne independentiste kakor pa za velike nasprotne stranke.
Spočetka je bilo pri gibanju za neodvisnost Tržaškega ozemlja — ali kakor se je že imenovalo — tudi precej Slovencev. To so bili ponajveč narodno mlačni
Širite »Katoliški glas"
ali manj zavedni ljudje, ki se jim je imenitno zdelo poudarjati, da so »Tržačani«, ne pa da so Slovenci. Politično in stvarno misleči Slovenci so to gibanje zapustili, ko je postalo jasno, da ne bo moglo doseči svojega namena. Ostal je še kakšen sanjač poleg tistih, ki so pri volitvah že iz navade prekrižali znak te ali one inde-pendentistične skupine.
Glasovi, ki jih dajo slovenski volivci in-dependentistom, so dvakrat izgubljeni: prvič zato, ker slabijo slovensko skupnost in podpirajo neslovensko stvar in drugič zato, ker so oddani za propadlo stvar.
Govoriti o kakšnem programu indepen-dentistov ali o njihovi politični doslednosti, je izgubljanje besed. Med zadnjim volilnim bojem so independentisti vabili Slovence, naj glasujejo zanje, če nočejo, da jih bodo tlačili Italijani, Italijanom pa so govorili, da morajo glasovati za independentiste, če nočejo, da se bo Trieste imenoval Trst, kakor se Fiume že imenuje Rijeka. Izvedelo se je, da bi se njihova »fronta« rada v bodoče razširita na Goriško in v Furlanijo. Za propagando bi hujskali Tržačane proti Italiji in Jugoslaviji, Furlane pa proti Tržačanom, češ ne pustite, da bi bil Trst sedež dežele.
Na Tržaškem in v prihodnje še na Goriškem bi se radi voditelji te neresne in neslovenske politike zredili na račun slovenskih glasov. Na to je treba opozoriti naše rojake, ki bodo izpolnili svojo narodno in politično dolžnost le, če se prištevajo k slovenskemu taboru in glasujejo za Slovensko skupnost, katera preko svojih organov zastopa in predstavlja slovensko manjšino v Italiji.
Isto načelo velja seveda za vse ostale vsedržavne stranke, ki se morda potegujejo za slovenske glasove in jih v člankih o odnosih slovenske skupnosti do italijanskih strank nismo omenjali. Marsikdo nas je že hotel uničiti ali nam je napovedoval konec, pa se je vedno zmotil. Kakor smo se med vojno borili za svobodo in obstoj z orožjem, tako bomo zdaj nadaljevali našo pravdo z glascnmicami in bomo vselej ter ob vsaki priložnosti volili slovensko.
(a + z)
Radio Trst A
Spored od 5. julija do 11. julija 1964
Nedelja: 9.30 Zborovske skladbe Rada Simonitija. — 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Lepi janičar«. — 12.00 Slovenska nabožna pesem. — 12.15 Vera in naš čas.
— 14.30 Sedem dni v svetu. — 15.00 Zlata risanka: Anthony Richard. — 16.00 Malo znane velike ljubezni: Franc Jeza: »Ibsen in deklica na otoku«. — 18.30 Kino, včeraj in danes, pripravil Sergij Vesel.
Ponedeljek: 12.15 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: »Nesrečna boš sedem let«. — 18.30 Sodobno italijanska glasba. — 18.55 Tržaški in goriški pianisti. — 19.15 Iz Lovčevih zapiskov: Ivan Rudolf: (6) »Vidra«. — 21.00 Giuseppe Verdi: Nabucco, opera v štirih dejanjih. V odmoru: Opera, avtor in njegova doba, pripravil Gojmir Demšar.
Torek: 12.15 Ženski liki. — 18.30 Simfonična dela Richarda Straussa. — 19.00 Solisti, gostje v Trstu. — 19.15 Pripovedke o narodnih junakih: (1) »Peter Klepec«, pripravil Jožko Lu-kež. — 21.00 Radijska novela: Giuseppe Berto: »Osvojitev Lune«. — 22.50 Sodobna simfonična glasba.
Sreda: 12.15 Pogled na svet. — 18.30 Orkester v osemnajstem stoletju. — 18.55 Slovenski romantični samospevi. — 19.15 Tržaška gledališča: (1) »Gledališče San Pie-tro«. — 21.00 Simfonični koncert orkestra tržaške filharmonije.
četrtek: 11.45 Folklorni mozaik. — 12.15 Potovanje po Italiji. — 18.00 Pevski zbori Julijske Benečije in Furlanije: Zbor »Mon-tasio« iz Trsta, ki ga vodi Mario Macchi.
— 18.30 Kvartet v dvajsetem stoletju. 19.15
— Prazgodovina naše dežele: (2) »Kraške jame, spomeniki davnine«. 21.00 — »Večer z oboževavci Djune June«, radijska komedija. — 22.50 Slovenski in jugoslovanski solisti.
Petek: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi. — 12.15 žena in dom. — 18.30 Najlepše romantične simfonije. — 19.15 Jadransko morje: Gojmir Budal: (1) »Ime, izvor in razvoj jadranske kotline. — 20.30 Gospodarstvo in delo. Urednik Egidij V-r-šaj. — 21.00 Koncert operne glasbe.
Sobota: 11.45 Ameriški odmevi. — 12.15 Zavoj evavci gora: Dušan Pertot: (1) »Predhodniki planinstva«. — 14.40 Karakteristični ansambli. 15,000 »Volan«. Oddaja Piera Accoltija za avtomobiliste, s sodelovanjem Italijanskega Avtokluba. — 15.30 »Klatež«. Komedija v treh dejanjih. — 18.30 Slovenski in jugoslovanski skladatelji. Primož Ramovš: Sinfonietta. — 19.15 Počitniška srečanja, pripravil Saša Martelanc. — 20.45 Vokalni kvintet, ki ga vodi Humbert Ma-molo.
ZA DOBRO VOLJO
Na obmejnem prehodu
37.
KINIH
I
“Slovenci simo veliki otroci!« se je oglasi Boris, nepoboljšljiv narodnjak, ki je fašizmom moral požreti marsikaj S^enkega zaradi svoje narodne zavesti. kNe vodi nas razum, temveč čustvo,« je Vlagal. »Ne presojamo z -glavo, -ne vred-^tiino iin tehtamo, v čustvenem zanosu razvnemamo i-n že izbruhnemo kot 'J&ijoniki in še zaletimo se z glavo ob zid. ^ neba je ete -dni zaplapolala narodna *avest, domišljali smo si, da nam bo za-^stovalo, kakor Izraelcem- po Jeriho, Ugnati bojni krik, pa se bo v prah sesula ^Upaiorjeva oblast, dežela bo osvobojena, °rica izbojevana.«
“Tako je!« mu je vzpodbudno pritrdil ‘Ulilo. »Veliki otroci smo, sanjači z odetimi očmi! Ma narodno stru-no bodo zankali, pa bo tri četrtine naših ljudi z Ostalo četrtino vtaknejo v mišjo J^njo. Le kdo bo ljudem oči odpiral? Uhovniki? Usta vam bodo zaprli! Kralj eter in (londonska jugoslovanska vlada? 5 dezerterje z bojnega polja jih bodo pro-
in diskreditirana jih bodo pitali! In če bo kdo -pozival k previdnosti in čakanju, bo proglašen za belogardista in zakrinkanega nemškega agenta.«
»Sanjači že, -a poštenjaki!« je povzel Boris. »Nikoli ne bomo pozabili, -do so bili duhovniki in katoliški javni delavci -tisti, ki so -nam zvesto stali ob strani v -dobi najhujšega fašističnega zatiranja. Nikomur ne bo uspelo, da bi nam iztrgal zaupanje v te naše vodnike, pa naj jih še -tako blatijo!«
»Bodočnost -bo pokazala!« je skeptično majal z glavo Danilo. »Komunisti so vrgli iskro upora, -razplamtela se je v požar, ki ga nihče več ne bo mogel ukrotiti. Zgodovina uči, da v viharnih časih prevlada silovitejši in najsilnejši, Naši bodo premišljevali in čakali, oni pa bodo udarjali in breobzirno napadali; naši sc ne bodo drznili zahtevati žrtev od ljudstva, oni -pa bodo šli preko trupel in -pogorišč na oblast!«
»Rekel si, naj bomo razsodni i-n stvarni,« mu je segel v besedo Marjan. »Pa pozabljaš, da so v deželi Nemci. Tudi z njimi moramo računati!«
»Zato pa bomo med dvojnim ognjem!«
lini, partizan v hribovju. Nemec nam bo hodil v goste podnevi, partizani ponoči. Pripravimo se ne krvave dni. Kar je bilo, je le medla predigra v strašno tragedijo!«
Ob tej trpki ugotovitvi je vsem beseda zastala. Zavladal je težak molk. Možgane smo napenjali, da hi se vmiisiili v trdo -stvarnost in doumeli, kaj nas čaka, da bi vsaj zaslutili, kaj mam hrani prihodnost in našli izhodov i-n rešilnih poti.
»Menim, da smo trčili na jedro problema,« je čez čas dejal Konstantin. »Iskra svetovnega požara je zajela Vipavsko. Tudi pri nas se bodo razdivjali vojni plameni, -le da se bodo vojnim grozotam pridružile še strahote socialne revolucije. Zrno bomo med dvema mlinskima kamnoma, trhla ladjica, -lupina v vrtincu orjaških veletokov.«
Županovi zaključki so bili logična, jasni, razvidni. Ni 'bilo kaj oporekati. Še nižje smo sklonili glave in z mislijo vrtali v bodočnost. Le kaj nam je početi?
»Kaj svetujejo v Gorici? In kaj menite vi?« me je končno vprašal Konstantin. Vztrepetal sem. Luči so zahtevali od mene, ki sem sam taval v neprodirni temi, besede življenja od mene, ki mi je še vedno
s poti iz Gorice.
»V Gorici ni še jasnosti,« sem skušal prikriti grenkobo, ki me je spet zajela ob spominu na razgovor z Alešem. »Vojna jih je tako zmedla in razpršila, da moramo trenutno računati samo nase. Kaj -mislim o položaju? Naslednje: varujmo življenja in -rešujmo duše! A če je ta naloga jasna, negotova in tvegana je njena izvedba: hoditi nam je -po noževi ostrini, zato stopajmo -previdno, da ne zagrešimo napačnih korakov. Nobenih stikov z Nemci, nobenih s komunistično partijo, zgolj narodni bodimo, Bogu in Cerkvi zvesti. Upravo vasi pa le obdržite v rokah, da boste lahko ščitili domačine in pre.prečaveli gorje.«
»Modra je vaša beseda,« je resno kimal Danilo, »le da je življenje v teh blaznih časih nopreračunljivo, vrtoglavo, noro! Nista razum in -pamet, ki kažeta poit, pač pa nuja in nasilje, ki pehata množice določenim ciljem naproti. Če sem prav razumel, ste svetovali srednjo pot, taktiko previdnega čakanja. Toda v spopadu -totalitarnih sil, kot sta nacizem in komunizem, ni mesta za sredinstvo. Komunisti so stopili v boj s klicem: »Kdor ni z nami,
t-rebljen!« Pot, ki jo bomo morali nujno ubirati, ni v naši izberi, ni v naši oblasti...«
»Tedaj nam pomagaj Bog!« sem vzkliknil. »Možje, verni ste, a bodite sveti. Vpijmo k nebu, odprlo se bo. Sodomi in Gomori bi bil Bog prizanesel, da je bilo le deset pravičnikov. Ne bo nas zapustil.«
»Saj ne boste hudi, gospod župnik, za odkrito pripombo,« me je vprašujoče gledal Danilo. »Samo vesel bom tvoje iskrenosti,« sem ga bodril. In že je povzel: »Trdo na zrni j i smo stali in stvarno pretresali nastali položaj, a nenadno ste me prekinili in se z zemilje dvignili v nebo: nerešene ste pustili konkretne zadeve in se zatekli v svet nadnarave. Ni li ta nenadni miselni skok iz rezke resničnosti v področje božje dejavnosti le nekak pobeg pred lastno odgovornostjo? Ni li vaš poziv na čudežni božji poseg nekak umik iz žive stvarnosti in dejansko priznanje lastne nezmožnosti? Bog ne -razsipa s čudeži, želi, da si sami iščemo izhoda iz zagat. Pomagaj si in Bog ti bo pomagal!«
Bistra je bila pripomba, kot težka obsodba je zvenela. Res je, da nas zaupanje v božjo pomoč nikakor ne oprosti od lastnega prizadevanja. Ko pa smo izčrpali vse
»ng
□ RIŠKE
NOVICE
Seja občinskega odbora
Goriški občinski odbor se je sestal dne 24. junija. Župan dr. Gallarotti je poročal o obnovljenih stikih za reševanje skupnih obmejnih vprašanj in o ureditvi stanovanjskega vprašanja beguncev, župan in prefekt sta preložila to zadevo ministru Tavianiju. ko je pred kratkim obiskal naše mesto. Taviand je obljubil nakazilo 50 milijonov lir.
Določili so nadalje potrebne vsote za gradbena dela in sicer za popravilo bivše bolnišnice Rdeča hiša, ki bo služila za zavod »Dante Alighieri«, za protiprašno oblogo Ascolijeve ulice in za manjša dela v Ločniku.
Nagrajeni za zvestobo delu
Goriška Trgovska zbornica je podelila »odlikovanja za zvestobo delu in za gospodarski napredek«. Kot vladni zastopnik je bil navzoč pri svečanosti podtajnik za obrambo senator Pellizzo. Med 28 nagrajenci je tudi nekaj Slovencev. Odlikovan je bil I.van Polh za nepretrgano službovanje od leta 1921 dalje pri živilskem podjetju Isal-Alimenitari; Izidor Polenčič s Plešivega, ki vzorno vodi svoje posestvo že od leta 1936; tovarnar pohištva Ivo Prinčič iz Krmiina, ki je dvignil svoje podjetje iz obrtne delavnice do velike tovarne, in železarski podjetnik Henrik Vouk, ki je vpeljal v svojo tovarno pri pevmskem mostu marsikatere tehnične in socialne izboljšave v prid delavcem. Vsem odlikovanim gospodarstvenikom čestita tudi slovenska javnost!
»Jakob Ruda« v Katoliškem domu
Na vabilo SKAD-a iz Gorice so v nedeljo gostovali v Katoliškem domu dijaki znanstvenega liceja iz Trsta s Cankarjevo dramo »Jakob Ruda«, ki so jo v režiji prof. Jožeta Peterlina naštudirali za zaključno šolsko prireditev. Tržaški gostje so to Cankarjevo prvo dramsko delo odigrali z veliko prepričljivostjo in zelo do-življeno podali težke vloge. Pravilno je, da so izbrali prav delo našega največjega pisatelja in tako posredovali občinstvu lepoto njegovega jezika in duha.
Tombola na Travniku
Na praznik sv. Petra in Pavla je bila že tradicionalna tombola na goriškem Travniku. Udeležilo se je je izredno veliko ljudstva, mnogo tudi z onstran meje. Sreča se je ta večer nasmehnila Ugu Beltramu iz Kaprive in Alojziju Budalu iz Podgore, ki sta zadela kvatemo; cinkvino je zadela priletna ženica Matilda Klanjšček iz Cerovega v jugoslovanskih Brdih, tombolo pa sta zadela Giuseppe Carfiu in Pietro Pividoni iz Gorice. Drugo tombolo pa je odnesel Ottone Toso iz Pordenona. Vsi so del dobitka pustili za zavod »Le-nassi«.
Pevma
V soboto 27. t. m. smo pri nas imeli kar dve poroki. Najprej sta si pred oltarjem obljubila večno zvestobo Danila Šuligoj im Rudolf Pintar. Nevesta je bila zvesta članica domačega cerkvenega pevskega zbora in pevskega zbora »Lojze Bratuž« v Gorici, ženin pa je iz znane družine Pintar iz Podsabotina. Poročni obred je opravil nevestin stric č. g. Šuligoj.
Takoj nato je bila druga poroka. Tokrat sta pred oltarjem stopila na skupno življenjsko pot Ana Levpušček im Franc Valentinčič. Ženin je na Goriškem znan kot dirigent raznih zborov, nevesta pa je tudi vedno bila zvesta pevka domačega cerkvenega zbora in večletna tajnica SKPD »Jože Abram« v Povrni.
Obema paroma želimo na skupni poti mnogo sreče in božjega blagoslova!
Izredna slovesnost nove maše v Šentlenarski dolini
V Oblicah v Šentlenarski dolini je bila na praznik sv. Petra in Pavla izredna slovesnost nove maše, ki je privabila v prijazno vasico veliko število ljudstva iz vse Benečije im tudi drugih krajev Brd in Goriške. V obnovljeni župni cerkvi je pel novo mašo Rino Markič, sin številne in globokoverne Markičeve družine, ki je med šestimi sestrami edini brat. Oče je dolgo vrsto let delal v belgijskih rudnikih, da je s tako težko prisluženim denarjem vzdrževal številno družino in predvsem sinovo študiranje.
Nova maša se je pričela ob 11. uri. V novomašniškem sprevodu je bila zastopana vsa duhovščina Beneške Slovenije in tudi iz drugih krajev. Pozdravno pesem je no-vomašniku zapel pevski zbor iz Števerja-na pod vodstvom Hermana Srebrniča. Med sveto daritvijo je isti zbor pel triglasno latinsko mašo Gina Visona. Slavnostni pridigar je bil Valentin Birtič, župnik iz Dreke. Sledil je običajni ofer. Popoldne so bile slovesne večernice, nato pa se je še pozno v noč razlegala vesela pesem pevcev in svatov, ki so bili vsi bogato pogoščeni.
Lepa slovesnost je razgibala vso šemtle-narsko dolino in pustila v vseh najglobje vtise.
RZASKE
NOVICE
Kitajski novomašnik
Tržaška Marijina družba je preživela v nedeljo 28. junija lep in pomemben dan. V svoji sredi je imela kitajskega novo-mašmika Janeza Lin, ki ga je zadnja štiri teta pomagala vzdrževati v študiju.
S privoljenjem svojih predstojnikov, salezijancev v Turinu, se je odzval njenemu povabilu, prišel 27. junija v Trst in imel naslednji dan v dvorani Marijinega doma ob šestih zjutraj sveto mašo ob obilni udeležbi družbenic. Po sveti maši je podelil, za to priliko prihranjen novomašni-ški blagoslov.
V kongregaciji je vladalo pravo novo-mašniško razpoloženje: dvorana bogato o-krašena in razsvetljena; poleg družbenih zastav je visel krasno izdelan trak iz pristne kitajske svile s kitajskimi črkami, ki so ga poslali s Kitajske v zahvalo za misijonsko delo že davno umrlega misijonarja p. Baptista Turka. Novomašnika, ki je že ob posvečenju 9. februarja prejel družbeni dar: albo in bel mašni plašč, ki sta mu ga izročili zastopnici Družbe, prisotni pri posvečenju, je čakal tu še misijonski križ, alba, rokat in od neimenovane darovan krasno izdelan zlat kelih. Ganljivo je bilo prejeti iz novomašniko-vih rok sveto obhajilo. Nobene razlike med narodnostjo in poltjo... vsi smo čutili, da je to duhovnik Gospodov, sin svete Cerkve — naš brat.
Pri popoldanski akademiji so bili navzoči poleg voditelja msgr. Omersa in č. g. dr. Prešerna, še č. g. Štuhec, č. g. Šavalj in dva blagoslovca. Msgr. Omersa, ki je vsa štiri teta pri vsaki skupni pobožnosti molil za kitajskega bogoslovca, je ta dan videl kronan uspeh te misijonske pobude.
Dve družbeniei, ena v slovenskem, druga v italijanskem jeziku, sta novomašniku izrazili naše veselje, da ga vidimo sredi mod nami, srečne, da je dosegel svoj cilj.
Za njima je novomašnika pozdravil naj-
prej v slovenskem, nato v italijanskem jeziku dr. Prešeren, ki mu je želel, da bi z vnemo izpolnjeval svojo duhovniško službo kamorkoli ga bo božja Previdnost postavila, in mu obljubil, da ga bo še nadalje z molitvijo podpirala v njegovi službi Marijina družba.
Za njim pa nas je presenetil č. g. novomašnik, ki je, dasi s težavo, v slovenščini prebral svojo iskreno zahvalo za vse prejete dobrote, nato pa v italijanščini na kratko orisal svojo življenjsko pot do mašndškega posvečenja. Iz njegovih besed smo čutili, da čuti globoko hvaležnost do Boga, kateremu pripisuje ves razvoj svoje življenjske poti, 'in iskreno hvaležnost do vseh tistih, ki so mu pomagali priti do oltarja.
Posebno lepa je bila misel, naj v plačilo za molitve in žrtve, ki jih je bil deležen od strani Marijine družbe, Bog nakloni naši domovini novih duhovniških poklicev. Lepe so tudi besede na spominski podobici s kitajsko Marijo z Jezu-ščkom, ki jih je sam sestavil; glase se: »Gospod, po mojem duhovništvu blagoslovi in poplačaj vse, ki so z molitvijo in žrtvijo pripravili in darovali Cerkvi tvoje duhovnike.«
Da, č. g. novomašnik, Janez Liu, Bog naj blagoslovi vse tiste, ki sodelujejo pri tako plemenitem delu, in naj izpolni Vašo željo, da bi tako apostolsko delo budilo v naši domovini novih duhovniških poklicev. Vse jutranje in popoldansko slavje je povezoval z lepimi, primernimi pesmimi družbeni pevski zbor. Popoldanska a-kademija se je zaključila s prisrčnim evharističnim prizorčkom.
Proces Zonno zaključen
Po enomesečni razpravi pred poroto v Gorici se je v petek, 27. junija zaključil proces proti Vittoriu Zonnu iz Taranta, obtoženemu, da je 1. novembra 1960 umorli kaplarja Alda Castaldija in ga vrgel v Sočo čez pevmski most. Branil ga je ugledni neapeljski penalist prof. De Marsica, kateremu se je posrečilo, da je svojega obvarovanca osvobodil. Sodniki so namreč Zonna oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Prebil je v zaporu 43 mesecev.
  m  ..............................................................................................................          mn....
Sv. Ivan
Devetdesetletnico svojega rojstva je obhajal naš zvesti bravec, znani Jože Fer-letič, ki se je rodil 28. junija 1874. v Dolu in prebiva od leta 1895. v Trstu. Po po-
človeške možnosti, smemo zaupati v božjo pomoč. Zato sem mu odgovoril:
»Hvala ti, Danilo, za pripombo. Zdaj lažje izjasnim svojo misel. Jasno sem povedal, kaj nam je storiti, a rekel si, da pot, ki nam je usojena, ni v naši oblasti.
V čigavi pa je? V nemški? V partizanski?
V božji je! A če naj nas reši božja desnica, si moramo predvsem zagotoviti božjo naklonjenost.«
»Tako je!« je z odobravanjem vzkliknil Marjan. »Iz nebes si izprosimo varstva in rešitve! Postavili so me za političnega tajnika. Pa moja politika je pot božjih postav.« Premolknil je, se obrnil k županu in mu rekel: »Konstantin! Sleherni dan si pri sveti maši in pri sv, obhajilu: od danes dalje bova v dveh! Vestno, budno bomo delali, nadvse pa bomo molili!«
»Marjan, Bog vas blagoslovi!« sem mu ginjeno zaklical.
Vsi štirje možaki so bili vzgledni očetje, preprosti, a bistri in naravno zelo nadarjeni. Njih beseda je v Zarečju mnogo odtehtala, upravičeno so veljali za stebre
narodne zavesti in krščanskega življenja. Vsi so jih cenili in vredni so bili vsega zaupanja. Smatral sem za primerno, da jih opozorim na nevarnosti, ki so pretile, in jih tako posvetim v skrivnosti in tegobe onih dni.
»Ne smem vam dalje skrivati bojazni, ki tare primorsko duhovščino,« sem dejal. »Dogodki v svetu pričajo, da zori korenit preokret vsega političnega, družabnega in moralnega reda. Vse kaže, da bo prišlo do ostrega preloma s preteklostjo in do temeljitega pretresa vsega javnega življenja. Grozi resna nevarnost, da se prelom zamalioi v splošen prevrat, ki postane lahko usoden, za vse naše duhovno bogastvo in za fizični obstoj našega ljudstva. Slovenski duhovniki se zato resno bojimo, da se dežela spremeni v bojno polje in da nastopijo tudi na Primorskem trenja, razkoli in bratomorno klanje. Bojimo se tudi, da se ljudstvo moralno skvari in izneveri sebi in Bogu. Slovenski narod pa bi nikoli ne zapadel pokvarjenosti in nezvestobi, če bi sredi njega stali verni možje kot nerazrušnd stebri
klicu je kamnar, pozneje je postal železničar in je vršil to službo od leta 1905. do 1933. in je bil po prvi vojni premeščen v Toskano. Kot upokojenec živi spet med nami. Vedno na.m je bil zgled v zvestobi do Boga in Cerkve, v marjivosti in varčnosti. Voščimo mu, da bi v dobrem zdravju učakal tudi stoletnico svojega življenja.
Praznik rojstva sv. Janeza Krstnika smo praznovali po navadi s službo v stari cerkvi. Letos je bila še ta prijetna sprememba, da smo po novem škofijskem sporedu praznovali celodnevno češčenje na vigilijo praznika. V nedeljo pa smo imeli ob osmi uri slovesno sv. mašo in ob deveti uri slovesno procesijo.
Sv. Križ
t Anton Bogateč
V nedeljo 28. junija je previden s sv. zakramenti zatisnil svoje trudne oči naš naj starejši vaščan — skoro 94 letni Anton Bogateč, po domače Kovačev.
Rojen 8. septembra v daljnem letu 1870, se je pokojnik po dopolnjeni šolski obveznosti, z veseljem posvetil očetovemu poklicu in postal kovaški mojster. To svojo obrt je pokojnik z izredno pridnostjo in poklicno sposobnostjo izvrševal dolga leta do pozne starosti. — Bil je marljiv
krščanske vere in nravnosti, kot svetli vzon mlajšim rodovom, kot živi krščanski pričevavcd.«
»Gospod župnik!« je tedaj nenadno vstal pokonci Konstantin, obraz mu je zažarel in oči so se mu svetile v izrednem blesku. »Nekaj pravičnikov, pravite,« je s slovesnim glasom poudarjal besedo za besedo, »bi utegnilo odvrniti božjo jezo, in nekaj krščanskih pričevavcev, ki bi bili svotli vzori novim pokolenjem, bi moglo ohraniti ljudstvo v zvestobi sebi 'in Bogu. To hočemo postati ml! A bojim se, da so grehi in hudobije, ki jih je storil tudi slovenski človek, že izzvali božjo jezo. V tem primeru ostane ena sama rešilna pot, pot nadomestnih žrtev. Nadomestne žrtve, čiste in brezmadežne, bi morda le odplačale dolgove za brate in potolažile božjo jezo. Bi Bog sprejel nadomestnih žrtev? Če jih sprejme, gospod župnik, evo me!«
»Konstantin!« sem kriknil in se rezko dvignil. »Konstantin! Pa če vas Bog pograbi za besedo? Oče številne družine ste! To bi bilo strašno!«
(se nadaljuje)
Ijenjem zapustil nam in poznejšim rodovom, naj mu bo dobri Bog bogat plačnik, njegovi soprogi, sinu, hčeram in ostalim sorodnikom po izrekamo prijatelji in znanci občuteno sožalje.
Kaj bo z vrtovi pod Rovtami?
Prejšnji petek so na seji tržaškega občinskega sveta glasovali o zahtevi dr. Simčiča in nekaterih drugih svetovavcev, naj tržaški občinski odbor vloži rekurz proti sklepu ministra Pieraccinija, ki je razveljavil prvotno odločitev tržaškega občinskega sveta ter je področje vrtov pod Rovtami vnovič vključil v načrt za prisilno razlastitev. Stranke, ki tvorijo občinski odbor in seveda tudi desničarske stranke, 'so glasovale proti rekurzu in se izgovarjale na neko spremembo regulacijskega načrta. Ne čudimo se, če so proti rekurzu glasovali italijanski svetovavci, med njimi tudi liberalci, ki so vedno proti urbanističnemu načrtu, a so ga v tem primeru podprli, ker gre za razlastitev slovenske zemlje. Čudimo se, kako je mogel glasovati proti rekurzu g. Dušan Hreščak, izvoljen na listi Italijanske socialistične stranke. Rekurz je večina zavrnila in zdaj bo treba iskati druge možnosti za pomoč prizadetim ljudem pod Rovtami.
ZA DOBRO VOLJO
gospodar in skrben oče svojim devetim otrokom, ki jih je z besedo in zgledom vzgojil v katoliško in narodno zavedne Slovence. Pet jih je šlo že pred njim v večnost, za njim pa žalujejo poteg zveste in dobre krščanske žene gospe Uršule, še sin Pepi in tri hčere.
Kljub svojemu napornemu vsakdanjemu delu je pokojni Anton vselej našel čas tudi za drugo izvenpoklicno delo. Izredno je ljubil slovensko nabožno in narodno pesem, zato je že kot 12-tetni deček sodeloval pri domačem cerkvenem pevskem zboru in ostal njegov zvest in požrtvovalen član preko pol stoletja.
Slovenska pesem ga je bodrila in mu vlivala veselja in poguma skozi dolgo življenjsko pot, da je ostal vseskozi zvest Bogu in svojemu narodu. Kot zaveden Slovenec je dolga leta sodeloval pri slovenskem društvu »Straža«. Kot izvežban pevec-baritonist je večkrat nastopil s solo-točkamd tako v cerkvi kot v okviru pevskih nastopov, ki jih je od časa do časa prirejalo že omenjeno prosvetno društvo, dokler ga fašizem ni nasilno razpustil. Razmere, ki jih je med slovenskim ljudstvom zlasti v teh krajih ustvarila po zadnji svetovni vojni slovenskemu mišljenju in čustvovanju popolnoma tuja in sovražna komunistična ideologija, so pokojnika zelo bolele, zato je kot veren mož in značajen nepodkupljiv Slovenec vztrajno sledil poti, ki jo našemu človeku v teh zmedenih časih jasno in pogumno kaže Katoliški glas, čigar zvest naročnik in bravec je ostal pokojni do svoje smrti.
Svojega verskega in narodnega prepričanja ni pokojni Anton Kovačev' nikdar in pred nikomer skrival.
Pokojnika pa sta posebej odlikovala globoka vernost in posvečevanje Gospodovih dni: do zadnje bolezni, ki ga je pred petimi meseci priklenila na posteljo, je vsako nedeljo pobožno prisostvoval ne samo sv. maši, ampak tudi popoldanski službi božji.
Za dragocen zgled, ki ga je dragi pokojnik s svojim zglednim krščanskim živ-
Sodba sna
Nadebudni pisatelj je prinesel Bernardu Shawu svoje delo in ga prosil za oceno. Shaw se je prošnji vdal, se pogreznil v naslonjač in sladko zaspal, medtem ko je mladi pisatelj čital svoje delo. Ko pa so je slednjemu zdelo le preveč, je pisatelja zbudil in mu rekel:
»Gospod, obljubili ste, da boste izrekli svojo sodbo...«
»Dragi moj fant,« je odgovoril Shavv. »tudi spanje je že sodba.«
•
K zdravniku pride mož, ki ga že precej časa boli noga. Zdravnik ga preišče.
»Za božjo voljo, saj imate počeno kost Zakaj pa niste prišli že prej?«
»Da, gospod doktor! Toda vedno, ko sem tožil, da nekaj ni v redu z menoj in mojo nogo, me je žena prepričevala, da moram nehati s kajenjem.«
•
McPherson iz Aberdeena nima nobenih skrbi, čeprav je ženin rojstni dan pred vrati.
»No, ali že veš, kaj boš kupil svoji ženi,8 ga vpraša Jack McJimmy.
»Vem,« žari McPherson, »drugo leto dobi par uhanov.«
»Dobro, dobro. Toda za letošnji rojstni dan?« ga vpraša prijatelj.
»Letos ji bom pustil zvrtati luknje v ušesa.«
•
»Kako mi lahko dokažete, da je bil obtoženec pijan?«
»čisto enostavno, gospod zdravnik,« odvrne miličnik, »ko naj bi pri kontroli potrdil svoj priimek in ime, je najprej prosil za ogledalo. Ko smo mu ga dali, se je dolgo ogledoval, naposled pa pritrdili
»Da, to sem jaz.«
O BV ESTILA
—*
RADIJSKA POSTAJA v Kolnu Nemčija oddaja v slovenskem jeziku vsak toreh in četrtek od 16.20- 16.40 in vsako sredo in petek od 14.05 - 14.20 na kratkih valovih 31 in 49 metrov.
PRVI PETEK bo ob 8. uri zvečer sveta maša pri Sv. Ivanu v Gorici, na predvečer od 8.-9. pa ura češčenja za duhovniški naraščaj.
VPISOVANJE v I. razred slovenske nižje srednje šole v Gorici se nepreklicno z£1 ključi dne 25. julija t. 1.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpe®' trgovski L 30, osmrtnice L 50, več o® davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močfti* Tiska tiskarna Budin v Gorici
ZAHVALA
Globoko ganjeni nad izrazi sočutja ob smrti našega nepozabnega očeta, deda in tasta
Viktorja Tomšiča
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in Z8J*J molili.
Trst, 22. junija 1964
Žalujoči sinovi Viko, Joško in Karel ter hčeri Vida in Majda in ostalo sorodstv°