»Knjigo so pripravili priznani strokovnjaki s področja javnega zdravja in bolezni odvisnosti in na enem mestu z več zornih kotov obravnava nadvse pereč problem Slovenije. Knjiga je izvrstna tako po znanstveni kot tudi po strokovni strani in upam, da bo našla širok krog bralcev.« izr. prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, VENIJI Psihiatrična klinika Ljubljana O »Knjiga prinaša na enem mestu zbran obširen prikaz stanja na področju alkohola v Sloveniji, ki smo ga v našem prostoru že pogrešali. Knjiga je pomemben doprinos k prepoznavanju alkohola kot pomembnega javnozdravstvenega problema v slovenskem prostoru in ponuja predloge ukrepov za zmanjševanje škode, povezane z alkoholom, z ocenjeno učinkovitostjo.« OHOL V SL mag. Marjetka Hovnik Keršmanc, viš. pred., Zavod za zdravstveno varstvo Kranj ALK »Zaradi velikega pomena posledic pitja alkohola se v zadnjih letih krepi teža znanstvenih dokazov s tega področja. Dobre javnozdravstvene politike temeljijo na dokazih, enako kot na dokazih temelji klinično zdravljenje. Prepričan sem, da bo tudi pričujoča knjiga pomembno prispevala h kulturi oblikovanja na dokazih temelječih javnozdravstvenih ukrepov in politik tako na področju alkohola kot tudi širše.« Marijan Ivanuša, vodja Urada Svetovne zdravstvene organizacije, Slovenija TRENDI V NAČINU PITJA, ZDRAVSTVENE POSLEDICE ŠKODLJIVEGA PITJA, MNENJA AKTERJEV IN PREDLOGI UKREPOV ZA UČINKOVITEJŠO ALKOHOLNO POLITIKO ALKOHOL V SLOVENIJI ALKOHOL V SLOVENIJI 1 TRENDI V NAČINU PITJA, ZDRAVSTVENE POSLEDICE ŠKODLJIVEGA PITJA, MNENJA AKTERJEV IN PREDLOGI UKREPOV ZA UČINKOVITEJŠO ALKOHOLNO POLITIKO urednice dr. Maja Zorko, Tadeja Hočevar, mag. Alenka Tančič Grum, Vesna Kerstin Petrič, dr. Sandra Radoš Krnel, mag. Mercedes Lovrečič, dr. Barbara Lovrečič recenzenti izr. prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, mag. Marjetka Hovnik Keršmanc, viš. pred., Marijan Ivanuša Ljubljana, 2014 2 ALKOHOL V SLOVENIJI AVTORJI POGLAVIJ 3 TRENDI V NAČINU PITJA, ZDRAVSTVENE POSLEDICE ŠKODLJIVEGA PITJA, MNENJA AKTERJEV IN PREDLOGI UKREPOV ZA UČINKOVITEJŠO ALKOHOLNO POLITIKO Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije* Urednice: Maja Zorko, Tadeja Hočevar, Alenka Tančič Grum, Vesna Kerstin Petrič, Sandra mag. Maja Bajt, univ.dipl. psih. Radoš Krnel, Mercedes Lovrečič, Barbara Lovrečič Tadeja Hočevar, univ.dipl. kom. dr. Helena Jeriček Klanšček, prof. sloven. jezika in dipl. pr., viš. pred. Recenzenti: izr. prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, mag. Marjetka Hovnik Keršmanc, dr. Barbara Lovrečič, dr. med., spec. soc. med. in spec. jav. zdrav. viš. pred., Marijan Ivanuša dr. Sandra Radoš Krnel, dr. med. Oblikovanje: Primož Roškar, Matjaž Vrhkar, Andreja Frič mag. Alenka Tančič Grum, univ.dipl. psih. dr. Maja Zorko, univ.dipl. psih., viš. pred. Izdajatelj: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, Ljubljana Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in Zdravstveni dom Izola Tisk: Tiskarna Kočevski tisk d.d., Kočevje mag. Mercedes Lovrečič, dr. med., spec. psih. Naklada: 700 izvodov, 2. natis Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije Nataša Blažko, univ.dipl. soc. Kraj in leto izdaje: Ljubljana, 2014 Vesna Kerstin Petrič, dr. med. Brezplačen izvod. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor Za vsebino posameznega poglavja je odgovoren njegov avtor. Sanja Vuzem, dr. med. Ponatis knjige je financiralo Ministrstvo za zdravje. Dveletna pogodba (2014–2015) o sodelovanju med Svetovno zdravstveno organizacijo * Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenija se je s 1. 1. 2014 preoblikoval in in Ministrstvom za zdravje Republike Slovenije kot prioriteto navaja delo na področju preimenoval v Nacionalni inštitut za javno zdravje priprave alkoholnih politik usklajenih z Evropskim akcijskim načrtom za zmanjševanje škodljive rabe alkohola 2012–2020. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 613.81(497.4)(082) 351.761.1(497.4)(082) Zaščita dokumenta ALKOHOL v Sloveniji : trendi v načinu pitja, zdravstvene posledice škodljivega pitja, mnenja akterjev in predlogi ukrepov za učinkovitejšo alkoholno politiko / urednice Maja Zorko ... [et al.]. © 2014 NIJZ - 2. natis. - Ljubljana : Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2014 Vse pravice pridržane. Reprodukcija po delih ali v celoti na kakršenkoli način in v ISBN 978-961-6911-19-1 1. Zorko, Maja, 7.5.1979- kateremkoli mediju ni dovoljena brez pisnega dovoljenja avtorja. Kršitve se sankcionirajo 275359488 v skladu z avtorsko pravno in kazensko zakonodajo. 4 ZAHVALE KAZALO 5 Za podporo pri pripravi knjige se zahvaljujemo Mojci Gobec, generalni direktorici Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije, in sodelavcem z Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije - Mariji Magajne, vršilki dolžnosti PREDGOVOR ���������������������������������������������������������������������������������������������������������� 8 direktorice, Heleni Jeriček Klanšček, vodji Oddelka za krepitev zdravja, Adi Hočevar KNJIGI NA POT ����������������������������������������������������������������������������������������������������� 10 Grom, vodji Oddelka za analize zdravja, ter metodologoma Nataši Delfar in Alešu Korošcu. Za podporo pri nastajanju knjige se zahvaljujemo tudi Marijanu Ivanuši, RECENZIJE ������������������������������������������������������������������������������������������������������������ 12 vodji Urada Svetovne zdravstvene organizacije, Slovenija. Radi bi se zahvalili tudi Petru POVZETEK ������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 18 Andersonu, Benu Baumbergu in Thomasu Baborju, ki so nam dovolili objaviti dele svojega raziskovanja. Hvala tudi vsem sodelujočim avtorjem in recenzentom. SUMMARY ������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 21 1. RAZVOJ ALKOHOLNE POLITIKE ������������������������������������������������������������������������ 26 Vesna Kerstin Petrič 1.1 Evropa: prva po porabi alkohola in škodi ter prva v ukrepanju���������������� 26 1.2 Razvoj sodobne alkoholne politike v Sloveniji ����������������������������������������� 27 1.3 Izzivi za prihodnost ������������������������������������������������������������������������������� 31 1.4 Literatura ��������������������������������������������������������������������������������������������� 33 2. TVEGANA IN ŠKODLJIVA RABA ALKOHOLA PREDSTAVLJATA VELIK ZDRAVSTVENI PROBLEM �������������������������������������������������������������������������� 38 Barbara Lovrečič, Mercedes Lovrečič 2.1 Stanje glede porabe alkohola med odraslimi in spremembe v obdobju 2000–2010 ������������������������������������������������������� 40 2.2 Pivske navade med odraslimi in spremembe v obdobju 2000-2010 ����������������������������������������������������������������������������� 42 2.3 Ključne ugotovitve ��������������������������������������������������������������������������������� 52 2.4 Literatura ��������������������������������������������������������������������������������������������� 54 3. OCENA ZDRAVSTVENIH POSLEDIC TVEGANEGA IN ŠKODLJIVEGA PITJA ALKOHOLA V SLOVENIJI V OBDOBJU 2000–2010 ����������������������������������������������������������������������������������������58 Mercedes Lovrečič, Barbara Lovrečič 3.1 Umrljivost zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov v Sloveniji v obdobju 2000–2010 ���������������������������������������������� 61 3.2 Hospitalizacije zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov v Sloveniji v obdobju 2000–2010 ������������������������������ 64 3.3 Razlike v umrljivosti in hospitalizacijah tudi med regijami v Sloveniji ������������������������������������������������������������������������������� 69 3.4 Umrljivost zaradi kronične bolezni jeter in jetrne ciroze je v Sloveniji in v vseh slovenskih regijah višja od povprečja držav članic EU ��������������������������������������������������������������������� 70 6 3.5 Pasti interpretacije podatkov o umrljivosti in hospitalizacijah 6.2.9 Preprečevanje negativnih posledic pitja in zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov�������������������������������������� 71 zastrupitve z alkoholom ���������������������������������������������������������������������� 151 7 3.6 Ključne ugotovitve ��������������������������������������������������������������������������������� 73 6.2.10 Spremljanje in nadzor ������������������������������������������������������������������������� 153 3.7 Literatura ��������������������������������������������������������������������������������������������� 75 6.3 Ključne ugotovitve ������������������������������������������������������������������������������� 155 4. ALKOHOL IN SLOVENSKI MLADOSTNIKI V OBDOBJU 6.4 Literatura ������������������������������������������������������������������������������������������� 156 2002–2010 ������������������������������������������������������������������������������������������������������ 80 7. PREGLED UČINKOVITOSTI UKREPANJA ����������������������������������������������������������� 162 Maja Zorko, Tadeja Hočevar, Alenka Tančič Grum, Maja Bajt, Helena Jeriček Klanšček Maja Zorko, Maja Bajt, Tadeja Hočevar, Nataša Blažko, Vesna Kerstin Petrič, Sanja Vuzem 4.1 Kakšno je stanje pitja alkohola med mladostniki in 7.1 Preglednica učinkovitosti ukrepanja ����������������������������������������������������� 163 kako se je spreminjalo v obdobju 2002–2010 ��������������������������������������� 81 7.2 Literatura ������������������������������������������������������������������������������������������� 173 4.2 Neenakosti v pitju alkohola med mladostniki ����������������������������������������� 94 4.3 Dostopnost alkohola, stališča do alkohola in SEZNAM SLIK �������������������������������������������������������������������������������������������������� 176 nekatera mnenja mladih ���������������������������������������������������������������������� 96 SEZNAM PREGLEDNIC ������������������������������������������������������������������������������������ 179 4.4 Ključne ugotovitve ������������������������������������������������������������������������������� 100 SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC �������������������������������������������������������������������� 180 4.5 Literatura ������������������������������������������������������������������������������������������� 101 STVARNO KAZALO ����������������������������������������������������������������������������������������� 182 5. MNENJE KLJUČNIH AKTERJEV O UKREPIH, IZVAJANJU IN VODENJU ALKOHOLNE POLITIKE V SLOVENIJI������������������������������������������������ 106 Sandra Radoš Krnel 5.1 Vpliv in pomembnost različnih ukrepov na zmanjševanje škode zaradi alkohola ������������������������������������������������������������������������ 107 5.2 Izvajanje ukrepov alkoholne politike ���������������������������������������������������� 116 5.3 Vodenje alkoholne politike ������������������������������������������������������������������ 125 5.4 Ključne ugotovitve ������������������������������������������������������������������������������ 127 5.5 Literatura ������������������������������������������������������������������������������������������� 129 6. PREDLOGI UKREPOV �������������������������������������������������������������������������������������� 134 Vesna Kerstin Petrič 6.1 Učinkovitost in cenovna učinkovitost ukrepanja ������������������������������������ 134 6.2 Predlogi ukrepov za Slovenijo �������������������������������������������������������������� 136 6.2.1 Vodenje, ozaveščanje in zavezanost k ukrepanju ���������������������������������� 137 6.2.2 Ukrepi v zdravstvu ������������������������������������������������������������������������������ 139 6.2.3 Ukrepi v lokalni skupnosti in na delovnem mestu ���������������������������������� 141 6.2.4 Ukrepi na področju vožnje pod vplivom alkohola ��������������������������������� 142 6.2.5 Cene alkohola ����������������������������������������������������������������������������������� 145 6.2.6 Dostopnost alkohola �������������������������������������������������������������������������� 146 6.2.7 Tržno komuniciranje alkoholnih pijač ��������������������������������������������������� 147 6.2.8 Zmanjšanje javnozdravstvenih posledic nezakonitega in neformalno pridelanega alkohola ������������������������������������������������������� 149 8 PREDGOVOR si ter nacionalne in regijske konference za izmenjavo dobrih praks in informacij, katerih pobudnik je Ministrstvo za zdravje. Sprejete so bile spremembe Zakona o varnosti in 9 zdravju pri delu, ki zavezujejo delodajalca, da ukrepa v primeru rabe alkohola na V Evropi popijemo dvakrat več alkohola kot v drugih delih sveta. Visoka poraba alkohola, delovnem mestu. V devetih slovenskih mestih so se odzvale lokalne skupnosti in sprejele predvsem pa njegova tvegana in škodljiva raba, se odražajo v velikem zdravstvenem, učinkovit ukrep prepovedi pitja in opijanja na javnih mestih v okviru občinskih odlokov o socialnem in ekonomskem bremenu za posameznika, njegove bližnje in za družbo. Z javnem redu in miru. Ministrstvo za zdravje je v preteklem letu vzpostavilo tudi proces za alkoholom je v Evropski uniji (EU) povezano kar 120.000 prezgodnjih smrti (pred 65. pripravo regijskih akcijskih načrtov, s katerimi naj bi pri izvajanju alkoholne politike bolje letom) na leto, ki bi jih bilo mogoče preprečiti. Zaradi alkohola prezgodaj umre eden od povezali ključne akterje na lokalni ravni. sedmih moških in ena od trinajstih žensk. Še posebej skrb vzbujajoče je, da je tvegana Eno od ključnih področij alkoholne politike je vsekakor spremljanje stanja in trendov in škodljiva raba alkohola še vedno najpomembnejši vzrok za smrt pri mladih med 15. porabe alkohola in pivskih navad, posledic škodljivega in tveganega pitja ter sprejemljivosti in 29. letom. in učinkov sprejetih in izvajanih ukrepov in politik. Zato pozdravljamo knjigo o stanju na Visoka poraba alkohola in s tem povezana škoda je velik javnozdravstveni problem tudi področju alkohola v Sloveniji, ki vključuje tako dragocene podatke in informacije kot v Sloveniji. Ob tradicionalno permisivnem pogledu na pitje in opijanje v našem okolju pri tudi predloge za ukrepanje. Knjiga, ki je pred vami, pomembno prispeva k razumevanju mladih na odnos do alkohola predvsem vplivajo tudi lahka dostopnost, spremenjen način problema in zato k bolj ciljanemu ukrepanju. Nadaljnji napredek na področju alkoholne življenja, globalizacija in agresivno tržno komuniciranje proizvajalcev in prodajalcev politike lahko pričakujemo zgolj, če si bomo postavili jasne cilje in načrtovali ukrepe, ki alkoholnih pijač. Mladi pri nas začnejo piti vedno bolj zgodaj in se v povprečju pogosteje bodo upoštevali prepoznane potrebe in bodo dokazano učinkoviti. opijajo kot v ostalih državah EU. Čeprav se nam poraba alkohola na prebivalca zadnjih 20 let zmanjšuje, so skrb vzbujajoči podatki, da smo še vedno visoko nad EU povprečjem glede alkoholne bolezni jeter in da so med regijami še vedno velike razlike v tveganju za smrt zaradi alkohola. Prebivalci vzhodne in jugovzhodne Slovenije imajo na primer skoraj dvakrat večje tveganje, da bodo umrli zaradi alkoholu neposredno pripisljivih Tomaž Gantar vzrokov. Minister za zdravje Svetovna zdravstvena organizacija in Evropska komisija sta v zadnjih letih sprejeli pomembne strateške dokumente in priporočila, izvajanje alkoholne politike pa ostaja odgovornost države. Ključna je pripravljenost politike in družbe, da se s tem problemom sooči na način, ki je v prid zdravju in blaginji vseh, navkljub posameznim ekonomskim interesom. Vlaganje v preprečevanje tvegane in škodljive rabe alkohola je naložba v prihodnost, saj odpravljanje posledic družbo stane bistveno več kot ukrepi, s katerimi lahko škodo preprečimo. Napredek lahko pričakujemo samo ob celovitem pristopu, ki vključuje čim več dokazano učinkovitih ukrepov in aktivnosti ter povezuje različne akterje in resorje. V zadnjih letih nam je v Sloveniji uspelo narediti nekaj pomembnih korakov v smeri celovite alkoholne politike. Z uveljavitvijo sprememb prometne zakonodaje, ki po novem vključuje tudi zdravstvene ukrepe, smo zmanjšali število prometnih nezgod, v katerih je udeležen alkohol. Z uvedbo referenčnih ambulant smo povečali kapacitete za preventivno obravnavo tistih, ki tvegano in škodljivo pijejo, in hkrati izšolali vse zdravnike v primarnem zdravstvu za svetovanje glede tvegane in škodljive rabe alkohola. Izboljšalo se je tudi sodelovanje stroke in nevladnih organizacij pri preprečevanju opijanja na množičnih prireditvah, kot so maturantska četvorka in smučarski skoki v Planici. K boljšemu povezovanju vseh ključnih akterjev so pripomogle spletna stran www.infomosa. 10 KNJIGI NA POT npr. kajenje, raba prepovedanih drog. Vsekakor mnogo izzivov za naslednjo knjigo, ki jo na IVZ že načrtujemo. 11 Tvegano in škodljivo pitje alkohola sta globalna javnozdravstvena problema, saj za njunimi posledicami letno umre več milijonov ljudi, med katerimi je več sto tisoč mladih. Poleg mnogih prezgodaj izgubljenih življenj pa se posledice kažejo tudi v številnih Marija Magajne, boleznih, poškodbah in nasilju. Posledic alkohola pa ne nosi le posameznik, ampak tudi v.d. direktorice Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije njegovi bližnji in družba kot celota. Ta dognanja, ki so temeljila na proučevanju bremena bolezni, so vodila medicinske in druge strokovnjake ter organizacije civilne družbe, da so pripravili predloge za skupno ukrepanje, ki so se končno odrazili v pripravah alkoholnih politik, ki celovito urejajo sistem ukrepov za zmanjšanje bremena bolezni in stanj, povezanih s tveganim in škodljivim pitjem alkohola. Tudi Slovenija v teh pristopih ni zaostajala in se z nekaterimi aktivnostmi, kot je npr. Zakon o omejevanju porabe alkoholnih pijač, postavlja ob bok najbolj naprednim državam, ki so s celovitimi ukrepi pristopile k omejevanju škode zaradi alkohola. Pri oblikovanju in udejanjanju celovite alkoholne politike je potrebno sodelovanje različnih deležnikov. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ) ima v tem procesu pomembno vlogo, saj sodeluje pri nastajanju in izvedbi programov promocije zdravja, primarne in sekundarne preventive ter drugih programov, ki krepijo varovalne dejavnike ali pa zmanjšujejo že nastalo škodo zaradi alkohola. Predvsem pa IVZ s podatki o problematiki tveganega in škodljivega pitja (stanje, trendi, neenakosti) in o posledicah škodljivega pitja (umrljivost, hospitalizacije ipd.) med prebivalci Slovenije in med posebej ogroženimi skupinami prebivalstva oblikuje ključne informacije, ki so potrebne za oblikovanje teh programov. Pričujoča knjiga predstavlja pomemben doprinos k razumevanju problematike, saj na enem mestu vključuje podatke o pitju in zdravstvenih posledicah alkohola, pregled preventivno-promocijskih programov, mnenja ključnih akterjev alkoholne politike o ukrepih alkoholne politike ter o izvajanju in vodenju alkoholne politike v Sloveniji, in poda tudi pregled ukrepov alkoholne politike z oceno njihove učinkovitosti. Na koncu pa izpostavlja tudi predloge za prednostno oblikovanje ukrepov v Sloveniji. Zavedamo se, da ta knjiga ne more postreči z odgovori na vsa vprašanja, ki se postavljajo v zvezi s tveganim in škodljivim pitjem alkohola. Zato za prihodnje delo strokovnjakov s tega področja ostaja nekaj pomembnih izzivov. Knjiga obravnava le zdravstvene posledice škodljivega pitja alkohola, zato bo treba raziskati še druge. V knjigi je sicer podana ocena zdravstvenih posledic tveganega in škodljivega pitja alkohola, a bo za razumevanje celovitosti problematike treba pripraviti izračun bremena bolezni. Za oblikovanje enotnih promocijskih in preventivnih programov bodo potrebni podatki o povezavah tveganega in škodljivega pitja alkohola z drugimi tveganimi vedenji, kot sta 12 RECENZIJE Knjiga predstavlja rezultate raziskave med deležniki alkoholne politike (stroka, vladne službe, nevladne organizacije, alkoholna industrija) o mnenjih glede vpliva različnih 13 ukrepov na zmanjševanje škode zaradi alkohola, izvajanja in vodenja alkoholne politike. izr. prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, Psihiatrična klinika Ljubljana Sledi poglavje s predlogi ukrepov, ki so nadvse pregledno urejeni v preglednico in Knjigo Alkohol v Sloveniji – trendi v načinu pitja, zdravstvene posledice škodljivega pitja, so razdeljeni na posamezne sklope. Pri vsakem ukrepu je opredeljena učinkovitost, mnenja akterjev in predlogi ukrepov za učinkovitejšo alkoholno politiko so pripravili stroškovna učinkovitost in stanje ukrepa v Sloveniji. Pri vsakem posameznem ukrepu priznani strokovnjaki s področja javnega zdravja in bolezni odvisnosti in na enem mestu je z obarvanostjo polja prikazano, do katere mere je učinkovitost oziroma stroškovna z več zornih kotov obravnava nadvse pereč problem Slovenije. Zavedati se moramo učinkovitost podprta z raziskavami. dejstva, da imamo na eni strani skrajno toleranten odnos do pitja alkohola, na drugi strani Knjiga je izvrstna tako po znanstveni kot tudi po strokovni strani in upam, da bo našla pa so težave zaradi pretiranega pitja oziroma odvisnosti od alkohola globoko zanikane, širok krog bralcev. bagatelizirane ali pa skrajno neprimerno stigmatizirane ter prežete z vrsto mitov, neresnic ali polresnic. Soočanje s problematiko alkohola je zato za posameznike, njihove družine, delovno okolje ter bivalno okolje zelo zapleteno in oteženo. Enako se tudi odločevalci na regionalni in nacionalni ravni soočajo s povsem enakimi težavami. Obstaja vrsta mag. Marjetka Hovnik Keršmanc, viš. pred., Zavod za zdravstveno varstvo Kranj načinov, s katerimi se lahko upremo zanikanju, bagateliziranju, stigmatiziranju in mitom. Ko je alkohol po naključju pred več kot 700 leti pred našim štetjem odkril arabski kemik Eden od načinov je stalno spremljanje stanja in objavljanje verodostojnih podatkov o v upanju, da je odkril eliksir življenja, še ni slutil posledic svojega odkritja za človeštvo. posledicah pitja alkohola in o uspehih različnih preventivnih programov in politik. Podatki Brezbarvno tekočino, ki je pričarala prijetno počutje, je poimenoval al kohl (fina, plemenita morajo biti stalno dostopni zainteresiranim javnostim. Zato je ta knjiga, ki prinaša vrsto snov). Toda že v času svojega življenja je lahko spoznal, da je to nevarna tekočina, podatkov, odločevalcem in javnostim lahko v veliko pomoč. ki uničuje ljudi in njihovo zdravje ter prinaša bedo, trpljenje in bolezen. Kljub temu je Knjiga je razdeljena na poglavja, ki sistematično opredelijo problematiko glede alkohola danes alkohol najbolj razširjena droga. Pitje alkohola je pogost spremljevalec različnih pri odrasli populaciji in posebej pri mladostnikih. Sledi poglavje o alkoholni politiki in dogodkov, tako na osebni kot na družbeni ravni. Evropa je največja porabnica alkohola predlogi ukrepov. in hkrati tudi regija Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), ki je najbolj obremenjena s posledicami tveganega in škodljivega pitja alkohola. Pitje alkohola močno prispeva Zaskrbljujoče je, da poraba alkohola v Sloveniji znaša med 10,3 in 13,5 litra čistega k neenakostim v zdravju prebivalcev in je prepoznano kot eden vodilnih dejavnikov alkohola na odraslega prebivalca na leto, tako da se Slovenija po skupni (registrirani tveganja za breme bolezni in prezgodnjo umrljivost. A pri tem je pomembno vedeti, da in neregistrirani) porabi alkohola na prebivalca uvršča na peto mesto med državami na področju alkohola obstajajo učinkoviti ukrepi in politike za zmanjševanje škode. članicami EU. Ugodno je, da v Sloveniji beležimo trend naraščanja števila abstinentov in padanja deleža čezmernih pivcev ter trend padanja visoko tveganega opijanja. Umrljivost Knjiga Alkohol v Sloveniji – trendi v načinu pitja, zdravstvene posledice škodljivega pitja, zaradi kronične bolezni jeter in jetrne ciroze je v Sloveniji in v vseh slovenskih regijah višja mnenja akterjev in predlogi ukrepov za učinkovitejšo alkoholno politiko prinaša na enem od povprečja držav članic EU. Velike razlike so med posameznimi statističnimi regijami. mestu zbran obširen prikaz stanja na področju alkohola v Sloveniji, ki smo ga v našem Slovenski mladostniki so po deležih tistih, ki tedensko pijejo pivo, vino in žgane pijače, prostoru že pogrešali. nad mednarodnim povprečjem. Več kot četrtina slovenskih 15-letnikov pije alkoholne V uvodnem poglavju je predstavljen razvoj alkoholne politike v Evropi in v Sloveniji. Kot pijače vsaj enkrat tedensko, kar je nad mednarodnim povprečjem, izstopajo fantje. pomemben mejnik v razvoju sodobne alkoholne politike v Sloveniji je avtorica izpostavila Možnosti za ukrepanje je veliko, saj je znano, da način preživljanja (prostega) časa sprejem Zakona o omejevanju porabe alkoholnih pijač (ZOPA) v letu 2003 ter v pomembno vpliva na pitje alkoholnih pijač. nadaljevanju predstavila še druge pomembne aktivnosti, dogodke in dosežke na področju Posebej zaskrbljujoče je, da so stališča mladih glede pitja alkoholnih pijač precej preprečevanja in zmanjševanja škode zaradi alkohola ter izzive za prihodnost. V drugem tolerantna. poglavju avtorici opozarjata na toleranten odnos slovenske družbe do alkohola, slabo ozaveščenost tako javnosti kot politike glede problematike, kar se posledično odraža na porabi alkohola in pivskem vedenju prebivalcev. Poraba alkohola na prebivalca je eden glavnih kazalnikov za spremljanje obsežnosti porabe alkohola v populaciji in verjetnih 14 trendov z alkoholom povezanih posledic. Avtorici prikazujeta in interpretirata spremembe vključevala oceno vpliva in pomembnost različnih ukrepov za zmanjševanje škode porabe alkohola v obdobju 2000–2010 in poudarjata, da prikazani podatki odražajo zaradi alkohola, izvajanja ukrepov alkoholne politike v Sloveniji v petih letih po sprejetju 15 le registrirano porabo alkohola ter opozarjata tudi na obsežno neregistrirano porabo Zakona o omejevanju porabe alkohola (ZOPA) ter vodenja alkoholne politike. Oceno alkohola iz domače proizvodnje, čezmejnega vnosa in tihotapljenja. Porabo alkohola so podale štiri skupine akterjev: država, stroka, nevladne organizacije in alkoholna v Sloveniji primerjata s porabo v drugih državah EU. Pri oceni pivskih navad odraslih industrija. Prikazane in komentirane so razlike v mnenjih med akterji. Sledi poglavje prebivalcev sta avtorici izhajali iz epidemioloških podatkov, pridobljenih iz populacijskih s predlogi ukrepov, v katerem je avtorica izpostavila poziv SZO državam članicam k raziskav v Sloveniji (Z zdravjem povezan vedenjski slog 2001, 2004, 2008 ter Anketa o izvajanju celovite alkoholne politike za zmanjšanje zdravstvene, socialne in ekonomske zdravju in zdravstvenem varstvu 2007) ter pri interpretaciji rezultatov opozorili na omejitve škode zaradi tvegane in škodljive rabe alkohola in predlog desetih specifičnih področij posameznih raziskav. Pogostost in načine pitja sta povezali z demografskimi (spol, ukrepanja. Kot poudarja SZO, morajo ukrepi alkoholne politike temeljiti na znanstvenih starost), socialno-ekonomskimi (izobrazba, družbeni položaj, bivalno okolje) in drugimi dokazih o učinkovitosti in cenovni učinkovitosti. V okviru posameznih specifičnih področij dejavniki (geografsko območje, zdravstvena regija). Na osnovi rezultatov v EU opravljene ukrepanja so predstavljene prednostne naloge za Slovenijo. Poglavje je avtorica sklenila ankete o odnosu odraslih državljanov EU do pitja alkoholnih pijač, ki vključujejo tudi s ključnimi ugotovitvami za Slovenijo, v okviru katerih je opozorila na odsotnost celovite Slovenijo (Eurobarometer 2006, 2009), sta Slovenijo glede pivskih navad, poznavanja strategije in akcijskega načrta, omejene kadrovske kapacitete, premajhno povezanost pravne ureditve, ki se nanaša na vožnjo in alkohol ter prepoznavanja škodljivih učinkov izvajalcev, pomen spremljanja rabe alkohola, njenih posledic in izvajanja alkoholne alkohola na zdravje, umestili v širši evropski kontekst. V tretjem poglavju sta avtorici na politike ter nujnost vzpostavitve sistema vrednotenja programov in ukrepov alkoholne osnovi umrljivosti in bolnišničnih zdravljenj (hospitalizacij) zaradi alkoholu neposredno politike. Knjigo zaključuje pregled učinkovitosti ukrepanja, v katerem so avtorice na pripisljivih vzrokov podali oceno zdravstvenih posledic tveganega in škodljivega pitja osnovi podatkov iz literature v preglednici predstavile področja ukrepov ter znotraj njih alkohola v obdobju 2000–2010 in pri interpretaciji trendov razpravljali o možnih ocenjeno učinkovitost posameznega ukrepa in njegovo stanje v Sloveniji. vplivih. Vir podatkov so bile uradne statistične zbirke podatkov, ki jih upravlja Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (baza umrlih in BOLOB). Bralca pa sta avtorici Knjigo je izdal Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, obsega 142 strani ter opozorili na to, da so v Sloveniji zdravstvene posledice pitja alkohola večje, kot jih lahko ima 39 slik in 6 preglednic. Avtorice, ki so sodelovale pri pripravi knjige, dobro poznajo uradno zaznavamo in spremljamo. Zdravstvene posledice tveganega in škodljivega pitja področje alkohola, prihajajo pa z Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije, alkohola, ki prispevajo k neenakostim v zdravju, so prikazane po spolu, starosti, regiji Ministrstva za zdravje Republike Slovenije in Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor. bivališča, indeksu razvoja. Na osnovi primerljivih podatkov glede posledic tveganega Knjiga je pomemben doprinos k prepoznavanju alkohola kot pomembnega in škodljivega pitja alkohola je podana primerjava Slovenije z drugimi državami javnozdravstvenega problema v slovenskem prostoru in ponuja predloge ukrepov članicami EU. Avtorice so v četrtem poglavju posebej obravnavale stanje in trende v pitju za zmanjševanje škode, povezane z alkoholom, z ocenjeno učinkovitostjo. Ker pa je alkohola med slovenskimi mladostniki v obdobju 2002–2010. Pri tem so se opirale na alkoholna problematika zelo raznovrstna in obsežna, ob zdravstvenih posledicah mednarodno raziskavo Z zdravjem povezan vedenjski slog v osnovni šoli – HBSC (ki se tveganega in škodljivega pitja alkohola, na katere se je knjiga omejila, pogrešam v Sloveniji izvaja od leta 2002 vsaka štiri leta in proučuje pitje alkohola med slovenskimi posledice v prometu, na področju javnega reda in miru, na socialnem področju, v 11-, 13- in 15-letniki) in Evropsko raziskavo o alkoholu in preostalih drogah med šolsko kazenskem sodstvu, posledice zaradi zmanjšane ali izgubljene delovne produktivnosti mladino – ESPAD (ki se v Sloveniji izvaja od leta 1995 dalje vsaka štiri leta med 15- in splošno oceno bremena, ki ga družbi prinaša alkohol. To naj bo izziv za novo knjigo. in 16-letniki). Prikazane so razlike v pitju alkoholnih pijač med spoloma, starostnimi skupinami mladostnikov in primerjava z vrstniki iz drugih držav, ki so sodelovale v Knjiga Alkohol v Sloveniji – trendi v načinu pitja, zdravstvene posledice škodljivega pitja, raziskavah. Neenakosti v pitju alkohola med mladostniki so avtorice ocenile glede na mnenja akterjev in predlogi ukrepov za učinkovitejšo alkoholno politiko bo lahko služila izbrane kazalnike neenakosti (subjektivno blagostanje družine, materialna premožnost kot pomembno gradivo strokovnjakom in drugim akterjem, ki delujejo oziroma bi morali družine, zaposlitveni status staršev, tip družine, učni uspeh, šolski program). Prikazale in delovati na področju preprečevanja in zmanjševanja škode zaradi alkohola. Predvsem komentirale so tudi nekatere dejavnike tveganja za pitje alkoholnih pijač med mladimi pa si želim, da bi našla pot do vseh tistih, ki lahko kakorkoli prispevajo k temu, da bi in razloge za pitje. Nekatere značilnosti alkoholne problematike med slovenskimi Slovenija pričela drseti po lestvici obremenjenosti zaradi alkohola navzdol in se uvrstila mladostniki (dostopnost alkohola, stališča do alkohola, mnenja glede alkoholne politike, med evropske države, ki so manj obremenjene s posledicami tveganega in škodljivega viri informacij o alkoholu) so avtorice dopolnile s podatki iz kvalitativnih in kvantitativnih pitja alkohola. slovenskih raziskav, ki to tematiko obravnavajo. V petem poglavju je avtorica povzela ugotovitve raziskave, ki je bila opravljena v Sloveniji v letih 2008 in 2009 in je 16 Marijan Ivanuša, vodja Urada Svetovne zdravstvene organizacije, Slovenija Zaradi velikega pomena posledic pitja alkohola, se v zadnjih letih krepi teža znanstvenih dokazov s tega področja. Šesto poglavje sintetično poda to ključno informacijo 17 Knjiga Alkohol v Sloveniji končno na enem mestu strukturirano združuje pregled ključnih o posameznih ukrepih. Tako publikacija postane neprecenljiv pripomoček vsem epidemioloških podatkov o pitju alkoholnih pijač tako pri odraslih kot pri mladostnikih odločevalcem, ki si želijo zaustaviti alkoholno epidemijo v Sloveniji. Nenazadnje dobre ter zdravstvene posledice pitja alkoholnih pijač in širok nabor možnih ukrepov. javnozdravstvene politike temeljijo na dokazih, enako kot na dokazih temelji klinično Aktualni podatki o porabi alkohola, zdravstvenih posledicah zaradi pitja alkoholnih pijač zdravljenje. Danes si težko predstavljamo, da bi zdravnik začel zdravljenje, ne da bi ter o razširjenosti pitja med mladimi so več kot glasen poziv k izvajanju učinkovitih politik za za svojo doktrino imel na voljo celo vrsto znanstvenih dokazov. Prepričan sem, da bo zmanjševanje bremena zaradi alkohola. Poglavje o mnenjih ključnih akterjev pomembno tudi pričujoča knjiga pomembno prispevala h kulturi oblikovanja na dokazih temelječih prispeva k razumevanju dosedanjega dela na področju alkohola v Sloveniji. S svojimi javnozdravstvenih ukrepov in politik tako na področju alkohola kot tudi širše. razumljivo podanimi rezultati slovenske raziskave in pojasnili na temelju mednarodnih dognanj daje jasne usmeritve glede prihodnjih ukrepov na področju omejevanja porabe alkohola in torej preprečevanja posledic pitja alkoholnih pijač. Poglavja o tveganem in škodljivem pitju alkohola, zdravstvenih posledicah ter o alkoholu med mladostniki v Sloveniji predstavljajo pomembne epidemiološke podatke. Mestoma se zdi, da je za povprečnega bralca, tudi oblikovalca politik, teh podatkov celo preveč. Bogastvo podatkov je dragoceno in uporabno za strokovnjake; ostalim bralcem knjige pa bi ožji nabor podatkov in manjše število dobro oblikovanih zaključkov olajšal popotovanje od dokazov do ukrepov oziroma politik. Ker so epidemiološki podatki praviloma na voljo z zamikom, so spoznanja ob nekaterih specifičnih (preteklih) dogodkih izjemno uporabna za aktualne in prihodnje odločitve (npr. vpliv gospodarske krize v devetdesetih letih na pitje oziroma posledice pitja alkohola in vzporednice s trenutno krizo). Nemara bi tovrstna analiza presegala okvirje pričujoče knjige, zagotovo pa bi doprinesla k razumevanju problematike alkohola v Sloveniji in širše. Zdi se, da je za sprejemanje posameznih ukrepov ali celovitih politik vse pomembnejši tudi ekonomski vidik. Informacija o stroškovni učinkovitosti posameznih ukrepov, ki je predstavljena v tabelah s predlogi ukrepov, je izjemno dobrodošla za politične odločevalce, saj se na podlagi dokazov lahko odločijo za stroškovno bolj ali manj učinkovite ukrepe. Za začetek odločanja pa bi kot pomemben motivacijski dejavnik knjiga lahko podala informacijo o širših družbenih posledicah pitja alkohola skupaj z njihovimi stroški v Sloveniji. Skupni družbeni stroški pitja alkohola v EU so ocenjeni na 125 milijard evrov, nematerialni stroški pa kar na 270 milijard EU1� Knjiga v poglavju 7 v preglednici izjemno nazorno prikaže nabor možnih ukrepov, njihovo učinkovitost ter stanje glede izvajanja posameznega ukrepa v Sloveniji. Iz tabele sta razvidni tudi skladnost ali razhajanje glede učinkovitosti posameznega ukrepa in njegovega izvajanja v Sloveniji. 1 World Health Organization. Evidence for the effectiveness and cost-effectiveness of interventions to reduce alcohol related harm). Geneva: World Health Organization, 2009. 18 POVZETEK Med vzroki za smrt je na prvem mestu alkoholna bolezen jeter, pri hospitalizacijah pa duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola. Alkohol tudi v Sloveniji prispeva 19 k neenakostim v zdravju: bolj prizadeti so moški, prebivalci vzhodne kohezijske regije in V zadnjem desetletju je v evropskem prostoru izšlo veliko publikacij, knjig in poročil, ki so prebivalci spodnjeposavske regije. Ocenjujemo, da so posledice tveganega in škodljivega opozorile na dejstvo, da sta tvegano in škodljivo pitje alkohola velika javnozdravstvena pitja alkohola večje, kot jih lahko uradno zaznavamo in spremljamo. problema. Tovrstni viri so podali tudi na dokazih temelječe predloge za učinkovito Problem tveganega pitja alkohola je velik tudi med slovenskimi mladostniki. Več kot ukrepanje, kar je pripomoglo k razvoju evropske in slovenske alkoholne politike. V ¼ slovenskih 15-letnikov pije alkoholne pijače vsaj enkrat tedensko, kar je nad slovenskem prostoru do sedaj še nismo imeli knjige, ki bi problematiko alkohola opisala mednarodnim povprečjem. Slovenski 15-letniki so nad mednarodnim povprečjem tudi celostno. Zato želimo s knjigo, ki je pred vami, pregledno podati informacije o tem, kako po opitosti ter v prvem poskusu pitja v starosti 13 let ali manj. Raziskave kažejo, da sta se razvijali evropska in slovenska alkoholna politika, kakšno breme predstavljata se dekleta v deležu opitih približujejo fantom. Mladim je alkohol relativno enostavno v Sloveniji tvegana in škodljiva raba alkohola med odraslimi in med mladostniki ter dostopen; večja dostopnost alkohola doma, pitje staršev in slab starševski nadzor pa so kakšen je odnos ključnih akterjev do alkoholne politike. Knjigo sklenemo s pregledom dejavniki tveganja za pitje alkoholnih pijač. Stališča mladih glede pitja alkoholnih pijač učinkovitih ukrepov in s stanjem posameznih ukrepov v Sloveniji. Knjiga je namenjena so precej tolerantna, pri čemer so mladi do učinkovitosti alkoholne zakonodaje skeptični. vsem, ki delujejo na področju alkoholne problematike in tudi širše – vsem, ki se ukvarjajo z zdravjem posameznika in populacije. Pri načrtovanju, oblikovanju, vodenju in izvajanju alkoholne politike sodelujejo številni akterji, ki imajo različna mnenja glede pomembnosti in vpliva različnih ukrepov alkoholne V nadaljevanju predstavljamo nekaj ključnih ugotovitev knjige. politike. Analiza mnenj akterjev nam omogoča pripravo predloga ukrepov alkoholne Zaradi novih spoznanj o posledicah škodljivega pitja in učinkovitih načinih ukrepanja politike, ki bo upošteval, na katerih področjih alkoholne politike je soglasje o izvajanju alkoholna politika v Evropi vse bolj pridobiva na pomenu. V zadnjih letih sta se mobilizirali posameznih ukrepov največje in na katerih področjih so največja nasprotovanja. stroka in civilna družba, posledično se je odzvala tudi politika (strategije, konference, Slovenski udeleženci raziskave so v primerjavi z akterji na nivoju EU višje ocenjevali vpliv medsektorsko in mednarodno povezovanje akterjev). V omenjene mednarodne procese in pomembnost ukrepov, povezanih z informiranjem in izobraževanjem, nižje pa vpliv se ves čas aktivno vključuje tudi Slovenija – izvajati so se začele raziskave, sledile so in pomembnost ukrepov, povezanih z zakonodajo. Po mnenju akterjev so bile v največji spremembe zakonodaje ter nacionalne in regijske konference o alkoholni problematiki, meri izvajane aktivnosti s področja vožnje pod vplivom alkohola. Vodenje alkoholne ki so povezovale akterje in postavljale prioritete in izzive za alkoholno politiko v Sloveniji. politike pa so udeleženci ocenili kot neučinkovito. Registrirana poraba alkohola se je v obdobju 2000–2010 v Sloveniji gibala med 10,3 Za boljše rezultate potrebujemo v Sloveniji celovito alkoholno politiko, ki bo vključevala in 13,5 litra čistega alkohola na odraslega prebivalca na leto. Po podatkih Svetovne dokazano učinkovite ukrepe in bolje povezala stroko in nevladne organizacije pri zdravstvene organizacije (SZO) se Slovenija po skupni (registrirana in neregistrirana) njihovem izvajanju. Celovita alkoholna politika vključuje ukrepe na vseh področjih porabi alkohola na prebivalca uvršča na peto mesto med državami članicami Evropske tvegane in škodljive rabe alkohola, od tvegane in škodljive rabe pri posamezniku ter unije (EU). Beležimo trend naraščanja abstinentov in padanja čezmernih pivcev ter trend posameznih skupinah prebivalstva v vseh starostnih obdobjih do tvegane in škodljive padanja visoko tveganega opijanja. Moški tako v EU kot v Sloveniji pijejo alkoholne pijače rabe v različnih življenjskih okoljih in v različnih okoliščinah. Upošteva družbeni kontekst pogosteje in v večjih količinah v primerjavi z ženskami. Prebivalci iz vzhodne Slovenije (ekonomske, socialne, kulturne in druge značilnosti), izkorišča vse družbene potenciale in v večjem deležu čezmerno pijejo alkohol in se visoko tvegano opijajo kot prebivalci iz vključuje vse ključne partnerje v družbi, vključno s civilno družbo in lokalno skupnostjo. zahodne Slovenije. Najbolj cenovno učinkoviti ukrepi, ki jih predlaga Svetovna zdravstvena organizacija, so ukrepi za omejevanje vožnje pod vplivom alkohola, ukrepi omejevanja dostopnosti Delež alkoholu pripisljivih smrti in izgubljenih zdravih let življenja je največji v evropski alkohola z davki in omejevanjem dostopnosti v smislu starostnih omejitev za nakup in regiji SZO (največja poraba alkohola na prebivalca na svetu). Primerljivi podatki Slovenijo omejitev glede časa in lokacije prodaje, ukrep kratkega svetovanja tveganim pivcem v uvrščajo v vrh držav članic EU tudi po posledicah škodljivega pitja alkohola; nad povprečje primarnem zdravstvu ter ukrepi, ki omejujejo oglaševanje alkohola. Ob teh ukrepih držav članic EU se uvrščajo vse slovenske regije. V Sloveniji zaradi alkoholu neposredno Slovenija potrebuje strategijo oziroma akcijski načrt z jasnimi cilji ter prednostnimi pripisljivih vzrokov na področju umrljivosti opažamo naraščajoči trend, umrljivost nalogami za izvajanje alkoholne politike, ki mora zagotavljati potrebno infrastrukturo v narašča na račun umrljivosti zaradi alkoholne ciroze jeter. Na področju hospitalizacij podporo izvajanju z ustreznimi kadrovskimi in finančnimi viri ter sistemom upravljanja in je zaznati padajoči trend, a v zadnjih letih so hospitalizirani zdravstveno bolj prizadeti. spremljanja napredka. 20 Upamo, da bo pričujoča knjiga pripomogla k razvoju slovenske alkoholne politike, in si SUMMARY želimo, da bi prispevala k bolj kritičnemu odnosu vseh nas do alkohola. Le tako bomo 21 stopili korak dlje na poti reševanja alkoholne problematike in izboljševanja zdravja prebivalcev Slovenije. Many publications, books and reports have been published in Europe over the last decade emphasising hazardous and harmful alcohol consumption as a major public health problem. These sources also provided the evidence-base for effective action that contributed to the development of European and Slovenian alcohol policy. Until now, no book has been published in Slovenia that would represent the alcohol issue holistically. Therefore, the purpose of this book is to provide − in a transparent manner − information on the development of European and Slovenian alcohol policy, the burden of hazardous and harmful alcohol consumption among adults and adolescents in Slovenia and the stakeholders’ opinion on various measures of alcohol policy in Slovenia. Finally, this book also provides a review of effective measures and the status of individual measures introduced in Slovenia. It is intended for anyone working in the area of alcohol problems and beyond − to all those dealing with individual and population health. Here are some of the key findings of this book. Alcohol policy in Europe is increasingly gaining importance due to the new findings about the consequences of harmful alcohol consumption as well as due to the evidence on effective intervention. In recent years, experts and civil society have been mobilized and consequently politics responded (strategies, conferences, cross-sectional and international networking). Slovenia has been actively involved in these international processes all along − researches were followed by changes to legislation and various national and regional conferences on alcohol issues that connected experts and established priorities and challenges for alcohol policy in Slovenia. Between 2000 and 2010, the recorded pure alcohol consumption in litres per capita (age 15+) in Slovenia ranged from 10.3 to 13.5. According to the World Health Organization (WHO), Slovenia ranks fifth among the EU Member States in joint (recorded and unrecorded) per capita pure alcohol consumption. There is an upward trend of abstainers and a decrease in hazardous drinkers as well as a decrease in heavy episodic drinking. In both the EU and Slovenia, men drink alcohol more frequently and in greater quantities than women. Eastern Slovenia is clearly more exposed to a larger proportion of hazardous drinking and heavy episodic drinking than western Slovenia. The proportion of deaths attributable to alcohol and years of healthy life lost are the highest in the WHO European Region (the highest pure alcohol consumption per capita in the world). Comparable data for Slovenia about the consequences of harmful alcohol consumption places Slovenia at the top among the EU Member States; all Slovenian regions rank above the EU Member States average. In Slovenia, an upward trend is recorded in alcohol-attributable mortality; the mortality rate is increasing due to alcohol- induced liver cirrhosis. A downward trend is recorded in the area of hospitalizations, but 22 in recent years the health of hospitalized people is more affected than before. Alcoholic of alcohol policy, which should provide the necessary infrastructure in terms of relevant liver disease ranks first among all causes of death, whereas among those hospitalized, human and financial resources as well as support in the areas of system management 23 mental and behavioural disorders due to alcohol prevail. Alcohol in Slovenia contributes and progress monitoring. to inequalities in health: men, residents of the eastern cohesion region and residents of the Spodnjeposavska region are most affected. It is estimated that the effects of hazardous Hopefully this book will contribute to the development of Slovenian alcohol policy and and harmful alcohol consumption are much greater than we can officially register and help to develop a more critical attitude towards alcohol in us all. This way, we will take a monitor. step further down the road towards solving alcohol issues and improve the health of the Slovenian population. Hazardous alcohol consumption also represents a considerable problem among Slovenian adolescents. More than ¼ of Slovenian 15-year-olds drink alcohol at least once a week, which is above the international average. Slovenian 15-year-olds also rank above the international average in terms of being drunk at least twice in their lifetime and in having had a first drinking attempt at the age of 13 years or younger. Research shows that in the proportion of drunkenness girls are nearing boys. For young people, alcohol is relatively easily accessible; risk factors for drinking alcoholic beverages are increased availability of alcohol at home, parents’ unhealthy drinking habits and poor parental control. The views of young people regarding alcohol consumption are quite tolerant, and at the same time they are sceptical about the effectiveness of alcohol legislation. A number of stakeholders with various opinions on the importance and impact of alcohol policy measures are involved in the planning, management and implementation of alcohol policy. Analysis of these various opinions enables the preparation of action plans that would take into account in which areas consensus has been reached and in which of them the divergences are most striking. Compared to other players at the EU level, Slovenian participants have assessed the impact and importance of information and education-related measures higher than legislation-related measures. According to the stakeholders’ opinion, most of the activities were carried out in the sphere of drunk-driving countermeasures. Participants evaluated alcohol policy management as ineffective. For achieving better results, Slovenia needs a comprehensive alcohol policy that will include evidently effective measures and better connect experts and non-governmental organizations in their efforts. A comprehensive alcohol policy includes measures in all areas of harmful and hazardous alcohol consumption, from harmful and hazardous individual consumption and consumption of particular groups of the population of all ages to harmful consumption in various environments and under various circumstances. It takes into account the social context (economic, social, cultural and other characteristics), utilizes all the social potential and involves all key partners in society, including civil society and the local communities. The most cost-effective interventions proposed by the World Health Organization are: (I) drink-driving countermeasures, (II) restricting alcohol availability through taxes, limiting accessibility in terms of age restrictions for buying and restrictions on sales, time and location, (III) brief intervention with at-risk drinkers, accompanied by (IV) restrictions in marketing. Besides these measures, Slovenia needs a strategy or rather an action plan with clear objectives and priorities for the implementation 24 RAZVOJ ALKOHOLNE POLITIKE 25 Vesna Kerstin Petrič 1 26 1. RAZVOJ ALKOHOLNE POLITIKE Evropske skupnosti. Ključni cilji strategije so bili predvsem: zaščita mladih, otrok in nerojenega otroka; zmanjšanje poškodb in smrti zaradi z alkoholom povezanih nezgod; 27 preprečevanje škode, povezane z alkoholom, pri odraslih in zmanjšanje negativnih Alkoholna politika v Evropi in tudi globalno vse bolj pridobiva na pomenu. To lahko učinkov na delavnem mestu; izobraževanje, vzgoja in dvig ozaveščenosti o učinkih tvegane pripišemo vrsti raziskav in poročil o bremenu bolezni ter socialne in ekonomske škode in škodljive rabe alkohola in o ustreznih vzorcih pitja; razvoj in vzdrževanje skupne baze zaradi tvegane in škodljive rabe alkohola, ki so bila objavljena v zadnjem desetletju (1, dokazov na ravni EU. Za boljše povezovanje v okviru EU in izmenjavo informacij in 2). Nova spoznanja so vplivala, da sta se na tem področju predvsem v Evropi, ki nosi dobrih praks so bile vsaki dve leti organizirane konference o alkoholni politiki (Varšava večji delež omenjenega bremena, mobilizirali stroka in civilna družba in posledično se je 2004, Helsinki 2006, Barcelona 2008, Bruselj 2010 in Stockholm 2012). Nov zagon so odzvala tudi politika. dobile tudi mreže strokovnih in nevladnih organizacij, kar je pospešilo tako nastajanje in izvajanje različnih programov kot politično mobilizacijo za podporo alkoholni politiki. Tak razvoj dogodkov v Evropi je vplival na procese na globalni ravni. Leta 2010 je bila 1.1 EVROPA: PRVA PO PORABI ALKOHOLA IN ŠKODI TER PRVA V UKREPANJU v Ženevi sprejeta Globalna strategija SZO o zmanjševanju škode, ki nastane zaradi tvegane in škodljive rabe alkohola (8). Za izvajanje Globalne strategije v Evropski regiji je bil sprejet Evropski akcijski načrt SZO za obdobje od 2012 do 2020 (9), ki naj bi V evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) sta poraba čistega alkohola evropskim državam pomagal pri uresničevanju alkoholne politike in bil hkrati tudi na prebivalca in breme bolezni, povezanih z alkoholom, še enkrat večja od povprečja podlaga za spremljanje napredka na tem področju. Pripravljena je bila vrsta analiz o v svetu. Alkoholu lahko pripišemo kar 8 odstotkov vsega bremena bolezni, kar je v učinkovitosti in cenovni učinkovitosti posameznih ukrepov, na podlagi katerih se bo lahko letu 2003 znašalo za Evropsko unijo (EU) 125.000 milijard evrov oziroma 1,3 odstotka politika lažje odločala pri postavljanju prioritet (6, 10–13). SZO in EK sta v sodelovanju bruto domačega proizvoda, vključno z 59 milijardami evrov izgube zaradi zmanjšane vzpostavili Evropski informacijski sitem na področju tvegane in škodljive rabe alkohola, produktivnosti kot posledice odsotnosti z dela, nezaposlenosti in izgube delovnih dni katerega rezultat so poročila o alkoholu, ki vključujejo podatke tako o rabi alkohola in s zaradi prezgodnje smrti (2). tem povezani škodi kot tudi o ukrepanju na tem področju (14–16). SZO Urad za Evropo je leta 1992 pripravil prvi akcijski načrt za področje alkohola. V Parizu je bila leta 1995 sprejeta Evropska listina o alkoholu (3), ki je opozarjala na pravico ljudi do zaščite pred negativnimi posledicami rabe alkohola in pozivala države k ukrepanju. 1.2 RAZVOJ SODOBNE ALKOHOLNE POLITIKE V SLOVENIJI Eden pomembnejših mejnikov političnega procesa v Evropi je Ministrsko zasedanje SZO o alkoholu in mladih v Stockholmu leta 2001, na katerem so bili mladostniki izpostavljeni kot ena najbolj ranljivih skupin. Na zasedanju je bila sprejeta Deklaracija o mladih in V omenjene mednarodne procese se je ves čas aktivno vključevala tudi Slovenija. Po alkoholu (4), ki je pozivala k ukrepanju mednarodne inštitucije in države članice SZO. konferenci v Stockholmu smo leta 2003 sprejeli Zakon o omejevanju porabe alkoholnih Kot posledica deklaracije so bila v Evropi sprejeta priporočila in številne nacionalne pijač (ZOPA) (17), ki je bistveno prispeval k omejevanju dostopnosti do alkoholnih pijač, zakonodaje za preprečevanje pitja alkohola med otroki in mladostniki. Na ravni še posebej za mlade. Žal nam takrat ni uspelo ohraniti prepovedi oglaševanja alkoholnih Sveta EU je bilo, na primer, junija 2001 sprejeto Priporočilo glede uživanja alkohola pijač iz prejšnje države in je to samo deloma omejeno z Zakonom o zdravstveni ustreznosti pri mladih, še posebej otrocih in mladostnikih (5), ki Evropsko komisijo (EK) in države živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v sik z živili (ZZUZIS) (18). članice EU poziva k raziskovanju različnih vidikov uživanja alkohola med mladostniki in Republika Slovenija je bila v času predsedovanja EU leta 2008 skupaj s Španijo k razvijanju, izvajanju in vrednotenju aktivnosti krepitve zdravja in preprečevanja bolezni, organizator 3. Evropske konference o alkoholni politiki v Barceloni, katere ključna ki so namenjene otrokom, mladostnikom, njihovim staršem, učiteljem in skrbnikom. tema je bila izgradnja mednarodnih kapacitet in kapacitet na ravni države za izvajanje Rezultat zasedanja v Stockholmu so bili tudi junija 2001 in ponovno junija 2004 sprejeti alkoholne politike (19). Pobudo konference o vzpostavljanju forumov, ki bi omogočali sklepi Sveta EU, v katerih se Evropski komisiji nalaga, da čim prej sprejme ukrepe in strokovno razpravo o alkoholni politiki, smo posvojili tudi v Sloveniji in novembra strategije za zmanjšanje škode zaradi alkohola (6). V letu 2006 je bila tako sprejeta 2012 na Bledu organizirali že II. nacionalno konferenco o alkoholni politiki, ki je bila Strategija za pomoč državam članicam EU pri zmanjševanju škode zaradi alkohola (7), nekakšen »dogodek po dogodku« po Evropski konferenci oktobra 2012 v Stockholmu. v številne preventivne in raziskovalne projekte pa je bilo vloženih tudi veliko sredstev Prva nacionalna konferenca je potekala kot odmev na Evropsko konferenco v Bruslju 28 novembra 2010 na Brdu pri Kranju. V sklepih do sedaj izvedenih nacionalnih konferenc tveganega in škodljivega pitja alkohola. Ta pregled kaže, da je bilo med letoma 1990 so bili poudarjeni: nujnost zagotavljanja podatkov, informacij in analiz; mobilizacija in 2013 v Sloveniji izvajanih 55 preventivno-promocijskih programov, kampanj in akcij 29 skupnosti za alkoholno politiko; razvoj kapacitet in povezovanje med vsemi ključnimi (slika 1.1). akterji predvsem v zdravstvu, socialnem varstvu in med nevladnimi organizacijami; nujnost sprejema celovite politike na tem področju v državi (20, 21). V zagovorništvo, razvoj in izvajanje alkoholne politike se je v preteklih letih vključila vrsta nevladnih organizacij, ki v sodelovanju z vladnimi inštitucijami delujejo predvsem na področjih zmanjševanja pitja alkohola med otroki in mladostniki, zmanjševanja škodljivega in tveganega pitja alkohola nasploh, preprečevanja vožnje pod vplivom alkohola in zmanjševanja škode. Slovenija (Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije) je v letih 2007 do 2010 vodila evropski projekt o izgradnji kapacitet za izvajanje alkoholne politike (22), ki ga je sofinancirala Evropska komisija. Eden od pomembnejših rezultatov tega projekta za Slovenijo je bila izgradnja naših lastnih kapacitet, saj so se vrata do znanja in evropskih partnerjev široko odprla več mladim strokovnjakom in nevladnim organizacijam. Tako je že leta 2009 nevladni inštitut Utrip prevzel vodenje projekta Evropske skupnosti (»Club Health«), v katerem so se razvijala orodja za delo z mladimi, ki prosti čas zvečer in ponoči preživljajo v klubih in pogosto tvegano in škodljivo pijejo (23). Mladim slovenskim aktivistom je uspel naskok na vodstvo Evropske mreža mladih za alkoholno politiko (angl. APYN – Alcohol Policy Youth Network) (24), kjer imamo Slovenci predsednika te organizacije, uspešno pa smo se vključili tudi v vrsto drugih mednarodnih projektov, ki jih sofinancira Evropska skupnost. V okviru Sveta za alkoholno politiko smo se v Sloveniji uspešno usklajevali glede varnosti v cestnem prometu in v letu 2011 ob restriktivnih ukrepih uspeli uvesti tudi alternativne oblike obravnave vožnje pod vplivom alkohola, kot so svetovanje pri izbranem zdravniku in terapevtske delavnice (ZPrCP) (25, 26). Enotna sporočila vseh ključnih akterjev (promet, policija, pravosodje, zdravstvo, nevladne organizacije) o nesprejemljivosti vožnje pod vplivom alkohola in velika medijska podpora sta že v prvem letu izvajanja nove zakonodaje pokazala odlične rezultate. Zmanjšalo se je tako število naključno odkritih Vir: Zorko M, Hočevar T, Kamin T. (2013). Pridobljeno 29. 6. 2013 s spletne alkoholiziranih voznikov kot število žrtev nezgod z udeležbo alkohola (27). Spremembe strani: http://www.infomosa.si/doc/casovnica.pdf zakonodaje so vplivale tudi na večje potrebe po zagotavljanju svetovanja o tveganem Slika 1.1: Časovni trak (začetek, konec oziroma trajanje) preventivno- in škodljivem pitju alkohola pri izbranem zdravniku, na kar je zdravstvo odgovorilo s -promocijskih programov, akcij in kampanj s področja alkoholne pro- sprejetimi smernicam za zgodnje odkrivanje tveganega in škodljivega pitja in ukrepanje blematike v Sloveniji ter z usposabljanjem vseh zdravnikov v primarnem zdravstvenem varstvu za to storitev na podlagi že prej v mednarodnem projektu pripravljenih priročnikov (28, 29). Kot enega bolj pomembnih rezultatov lahko štejemo tudi vzpostavitev spletnega portala MOSA – Mobilizacija skupnosti za odgovornejši odnos do alkohola (www.infomosa.si) (30), ki vsem zainteresiranim omogoča pridobivanje informacij o dogajanju na področju alkoholne politike doma in v tujini ter predstavitev lastnih aktivnosti in mnenj. V okviru MOSE je bil narejen pregled preventivno-promocijskih programov, akcij in kampanj, ki so se v Sloveniji izvajale ali se še izvajajo z namenom preprečevanja 30 Porast programov je viden po letu 2006, trenutno pa se izvaja 36 programov (slika 1.2). 1.3 IZZIVI ZA PRIHODNOST Večina jih je namenjena mladostnikom in vključuje seznanjanje o škodljivih posledicah 31 tveganega pitja alkohola in o varni vožnji. Kljub opisanemu napredku pa tvegana in škodljiva raba alkohola v Sloveniji ostajata eden ključnih javnozdravstvenih problemov. Ob tem pogosto tudi v stroki še vedno nismo presegli prepričanja, da problem alkohola lahko rešimo tako, da spremenimo družino, mlade ali kulturo pitja. SZO v svoji Strategiji za alkoholno politiko v Evropski regiji iz leta 2006 (48) poudarja, da so eden največjih izzivov alkoholne politike simbolizem in pozitivni aspekti, povezani z alkoholom. Po drugi strani gre za dobrino, ki je predmet ekonomskih in fiskalnih interesov, kar predstavlja dodatno oviro za uveljavljanje ukrepov, kot sta zmanjšanje dostopnosti in prepoved oglaševanja, ki učinkovito vplivata na zmanjševanje porabe in škode. Za spremenjen odnos do alkohola in s tem zmanjšanje z alkoholom povezane škode bo zato nujno dokazano učinkovite ukrepe povezati v celovito alkoholno politiko. Sprejeti bomo morali pogumne politične odločitve in, kot je zapisano v Strategiji SZO za alkoholno politiko v Evropski regiji, »oblikovati javnozdravstvene politike za zmanjševanje škode zaradi alkohola na podlagi interesov zdravja, brez vmešavanja interesov trga«. Vir: Zorko M, Hočevar T, Kamin T. (2013). Pridobljeno 29. 6. 2013 s spletne strani: Odgovornost države je, da svojim državljanom zagotovi največjo možno raven varovanja http://www.infomosa.si/doc/casovnica.pdf pred z alkoholom povezano škodo, četudi na račun posameznih ekonomskih interesov. Slika 1.2: Število preventivno promocijskih programov, akcij in kampanj s področja problematike alkohola po posameznih letih Globalna strategija SZO za zmanjševanje škodljive rabe alkohola (8) med ključne izzive za uspešno uveljavljanje alkoholne politike prišteva predvsem globalizacijo trgov; V zadnjih desetih letih je bila v podporo alkoholni politiki v Sloveniji opravljena tudi vrsta vključevanje in podporo drugih resorjev; prepoznavanje alkoholne politike kot ene raziskav o tvegani in škodljivi rabi alkohola v odrasli populaciji in posebej med mladimi, ključnih prioritet na politični ravni; usklajevanje različnih interesov (zaposlovanje, fiskalni o dejavnikih tveganja in tistih dejavnikih, ki mlade varujejo pred prezgodnjo iniciacijo v prilivi); upoštevanje neenakosti v zdravju, ki so povezane z alkoholom; zagotavljanje tvegano vedenje, povezano z alkoholom, ter tudi o mnenjih in odnosu različnih ključnih prilagojenih ukrepov, ki upoštevajo različne okoliščine; in vzpostavitev ustrezne akterjev alkoholne politike (31–47)2� informacijske podpore. Nekaj specifičnih izzivov za alkoholno politiko v Sloveniji so na I. in II. nacionalni konferenci o alkoholni politiki prepoznali tudi slovenski strokovnjaki in predstavniki nevladnih organizacij, in sicer: – zagotavljanje rednega spremljanja in poročanja o tvegani in škodljivi rabi alkohola, njenih posledicah in o učinkovitosti ukrepanja, – boljše povezovanje vseh ključnih akterjev pri načrtovanju, zagovorništvu in izvajanju celovite alkoholne politike, – zagotavljanje motivacije, usposobljenosti in ustreznih pogojev za delo zdravstvenih delavcev, da bodo lahko čim bolje uresničevali svoji vlogi izvajalcev in zagovornikov alkoholne politike, – sprejem nacionalnega in regijskih akcijskih načrtov za zmanjševanje tvegane in škodljive rabe alkohola, ki bodo temeljili na dokazano učinkovitih ukrepih ter 2 Pregled raziskav je dostopen na http://www.infomosa.si/baze_podatkov/raziskave/seznam.html. 32 spodbujali k sodelovanju države, stroke in civilne družbe, tako na nacionalni kot 1.4 LITERATURA lokalni ravni, 33 – poenotenje kriterijev oziroma sprejem smernic za prepoznavanje dobrih praks 1� Rehm J, Mathers C, Popova S, Thavorncharoensap M, Teerawattananon Y, Patra J. Global burden of disease and in kakovostnih programov za preprečevanje tvegane in škodljive rabe alkohola, injury and economic cost attributable to alcohol use and alcohol use disorders. The Lancet 2009; 373(9682): 2223-33. – zagotavljanje dovolj sredstev za programe prepoznavanja in obravnave tveganega in škodljivega pitja alkohola in vzpostavitev formalne povezave 2� Anderson P, Baumberg B. Alcohol in Europe: A public health perspective. London: Institute of Alcohol Studies, 2006� tako med institucijami znotraj sistema kot tudi z institucijami drugih strok na nacionalni in lokalni ravni, 3� Svetovna zdravstvena organizacija. European Charter on Alcohol. Paris: WHO/Europe, 1995. Pridobljeno 15. 6. 2013 s spletne strani: http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0008/79406/EUR_ICP_ALDT_94_03_ – boljša izkoriščenost različnih profilov za izvajanje preventivnih pregledov s CN01.pdf. svetovanjem v zdravstvu, predvsem višjih medicinskih sester in patronažne 4. Svetovna zdravstvena organizacija. Declaration on Young People and Alcohol. Copenhagen: WHO/Europe, službe, ter vzpostavitev novih interdisciplinarnih modelov in mrež za bolj 2001. Pridobljeno 29. 05. 2013 s spletne strani: http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0011/88589/ učinkovito obravnavo tveganih in škodljivih pivcev (povezovanje socialnega in E73074.pdf. zdravstvenega sistema), 5. Evropska komisija. Council Recommendation (2001/458/EC of 5 June 2001) on the drinking of alcohol by young – vzpostavitev celovitih in dolgoročnih programov pomoči za z alkoholom people in particular children and adolescents), Brussels: European Commission, 2001. Pridobljeno 15.6. 2013 s spletne strani: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2001:161:0038:0041:EN:PDF. zasvojene posameznike in njihove svojce, ki bodo dostopni tudi specifičnim skupinam prebivalcev (npr. starejšim, mladim) ter 6� Evropska komisija. Council Conclusions (2001/C 175/01 of 5 June 2001) on a Community strategy to reduce alcohol-related harm. Brussels: European Commission, 2001. Pridobljeno 15. 6. 2013 s spletne strani: http:// – zagotovitev ekonomske ocene bremena, ki ga za družbo in posameznika eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2001:175:0001:0002:EN:PDF. predstavlja tvegana in škodljiva raba alkohola, ter novejših podatkov o tvegani 7� Evropska komisija. Communication from the Commission to the Council, the European Parliament, the European in škodljivi rabi alkohola v različnih skupinah prebivalstva (npr. ženske, mladi, Economic and Social Committee and the Committee of the Regions an EU strategy to support Member States starejši) s predlogi specifičnih ukrepov. in reducing alcohol related harm. Brussels: European Commission, 2006. Pridobljeno 15. 06. 2013 s spletne strani: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2006:0625:FIN:EN:PDF. Ob izzivih se kot pomembna priložnost kaže predvsem povečevanje baze znanja v podporo na dokazih utemeljenem odločanju in vedno večja povezanost raziskovalcev, 8� Svetovna zdravstvena organizacija. Global strategy to reduce the harmful use of alcohol. Geneva: WHO, 2010. Pridobljeno 30. 04. 2013 s spletne strani: http://www.who.int/substance_abuse/msbalcstragegy.pdf. strokovnjakov in nevladnih organizacij v mednarodnem prostoru in v Sloveniji. 9. Svetovna zdravstvena organizacija. European action plan to reduce the harmful use of alcohol 2012-2020. Copenhagen: WHO, 2012. 10� Babor TF, Ceatano R, Casswell S, Edwards G, Giesbrecht N, Graham K, et al. Alcohol: No Ordinary Commodity: Research and Public Policy. Oxford: Oxford University Press, 2003. 11� Babor TF, Ceatano R, Casswell S, Edwards G, Giesbrecht N, Graham K, et al. Alcohol: No Ordinary Commodity. Research and Public Policy. Oxford: Oxford University Press, 2010. 12� Svetovna zdravstvena organizacija. Evidence for the effectiveness and cost-effectiveness of interventions to reduce alcohol related harm. Copenhagen: WHO, 2009. 13� Svetovna zdravstvena organizacija. Handbook for action to reduce alcohol related harm. Copenhagen: WHO, 2009. 14. Svetovna zdravstvena organizacija. European status report on alcohol and health. Copenhagen: WHO, 2010. Pridobljeno 28. 4. 2013 s spletne strani: http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0004/128065/ e94533.pdf. 15. Svetovna zdravstvena organizacija. Alcohol in the European Union. Copenhagen: SZO, 2012. 16� Svetovna zdravstvena organizacija. Status report on alcohol and health in 35 European countries. Copenhagen: WHO/Europe, 2013. 34 17� Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA). Uradni list RS, št. 15/2003. 35. Bajt M, Zorko M. Uživanje alkoholnih pijač med mladostniki – izsledki fokusnih skupin. Pridobljeno 11. 3. 2012 s spletne strani: http://www.zdravjevsoli.si/attachments/article/173/fokusne%20porocilo_alkohol.pdf. 35 18� Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (ZZUZIS-A). Uradni list RS, št. 42/2002. 36� Boben – Bardutzky D, Boben D, Čebašek – Travnik Z, Levačič M, Sorko N, Zorko M. Odraščanje: z ali brez alkohola?: rezultati raziskave med slovenskimi osnovnošolci. Ljubljana: Društvo Žarek upanja, 2009. 19. 3. evropska konferenca o alkoholni politiki. Barcelona, 2008. Pridobljeno 28. 06. 2013 s spletne strani: http:// www.dss3a.com/btg/. 37� Kovše K, Hočevar T. Pitje alkoholnih pijač. In: Jeriček Klanšček H, Roškar S, Koprivnikar H, Pucelj V, Bajt M, Zupanič T, editors. Neenakosti v zdravju in z zdravjem povezanih vedenjih slovenskih mladostnikov. Ljubljana: 20� I. nacionalna konferenca o alkoholni politiki. Brdo pri Kranju, 2010. Pridobljeno 28. 06. 2013 s spletne strani: Inštitut za varovanje zdravja RS, 2011: 216-27. http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja/javno_zdravje/sektor_za_krepitev_zdravja_in_zdrav_zivljenjski_ slog/alkohol/prva_nacionalna_konferenca_o_alkoholni_politiki/. 38� Jeriček Klanšček H, Roškar S, Koprivnikar H, Pucelj V, Bajt M, Zupanič T. Neenakosti v zdravju in z zdravjem povezanih vedenjih slovenskih mladostnikov. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 2011. 21� II. nacionalna konferenca o alkoholni politiki. Bled, 2012. Pridobljeno 28. 06. 2013 s spletne strani: http:// www.mz.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article//6560/. 39. Zorko, M in Bajt M. Trendi v pitju alkohola. In: Jeriček Klanšček H, Koprivnikar H, Zupanič T, Pucelj V, Bajt M. Spremembe v vedenjih povezanih z zdravjem mladostnikov v Sloveniji v obdobju 2002–2010. Ljubljana: Inštitut 22� Building capacity for alcohol policy project 2008–2011. Pridobljeno 28. 06. 2013 s spletne strani: http://www. za varovanje zdravja RS, 2012. eurocare.org/eu_projects/building_capacity. 40. Kolšek, M. Pogostost pitja in pivske navade osnovnošolcev v Sloveniji. Doktorska disertacija. Ljubljana: 23� Club health project 2009–2012. Pridobljeno 28. 06. 2013 s spletne strani: http://club-health.eu/about/ Medicinska fakulteta, 2000. 24. APYN – Mreža mladih za alkoholno politiko (angl. The Alcohol policy youth network). Pridobljeno 28. 06. 2013 41. Boben – Bardutzky D, Boben D, Čebašek – Travnik Z, Levačič M, Sorko N, Zorko M. Pot v odraslost – z ali brez s spletne strani: http://www.apyn.org/. alkohola?: rezultati raziskave o odnosu srednješolcev do alkohola. Ljubljana: Društvo Žarek upanja, 2010. 25. Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP). Uradni list RS, št. 109/2010. 42. Jeriček Klanšček H, Lavtar D, Pokrajac T. HBSC Slovenija 2006. Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 2007. 26� Petrič VK. Obravnava tveganega in škodljivega pitja ter odvisnosti od alkohola v zdravstvu v kontekstu celovite alkoholne politike. 5. dnevi prekrškovnega prava – DPP 2010; 5: 36 – 47. 43. Zalta A, Kralj A, Zurc J, Lenarčič B, Medarič Z, Simčič B. Mladi in alkohol v Sloveniji. Koper: Univerza na Primorskem Znanstveno-raziskovalno središče Koper, 2008. Pridobljeno 20. 11. 2012 s spletne strani 27� Agencija za varnost v prometu. Pridobljeno 28. 06. 2013 s spletne strani: http://www.avp-rs.si/images/ http://www.zrs.upr.si/media/uploads/files/Mladi%20in%20alkohol%20v%20Sloveniji.pdf. dokumenti/SARK/statistika/analiza_varnosti_CP.pdf. 44. Stergar E, Pucelj V, Scagnetti N. Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino – 28� Anderson P, Gual A, Colom J. Alcohol and primary health care: clinical guidelines on identification and brief Slovenija 2003. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 2005. interventions. Barcelona: Department of health of the Government of Catalonia, 2005. Slovenski prevod: Kolšek M, editor. Alkohol in osnovno zdravstvo – Klinične smernice za zgodnje odkrivanje tveganega in škodljivega 45. Stergar E. Razširjenost uživanja alkoholnih pijač med srednješolci. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, pitja in kratki ukrepi. Ljubljana: Medicinska fakulteta, 2006. 2001� 29. Gual A, Anderson P, Segura L, Colom J. Alcohol and primary health care: training programme on identification 46. Artnik B, Bajt M, Bilban M, Borovničar A, Brguljan J, Djomba JK et al. Zdravje in vedenjski slog prebivalcev and brief interventions. Slovenski prevod: Kolšek M, editor. Alkohol in osnovno zdravstvo – Priročnik za Slovenije: trendi v raziskavah CINDI 2001-2004-2008. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 2012. poučevanje odkrivanja ter ukrepanja ob tveganem in škodljivem pitju alkohola. Ljubljana: Medicinska fakulteta, 2006� 47. Zaletel – Kragelj L, Fras Z, Maučec Zakotnik J, editors. Tvegana vedenja, povezana z zdravjem in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije: rezultati raziskave Dejavniki tveganja za nenalezljive 30� Mobilizacija skupnosti za odgovornejši odnos do alkohola (MOSA). Pridobljeno 1. 7. 2013 s spletne strani: bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije (z zdravjem povezan vedenjski slog). Ljubljana: CINDI Slovenija, www.infomosa.si. 2004. 31� Ramovš J, Ramovš K. Pitje mladih: raziskava o pitju alkohola med mladimi v luči antropoloških spoznanj o 48. Svetovna zdravstvena organizacija. Framework for alcohol policy in the WHO European Region. Copenhagen: omamah in zasvojenostih. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka, 2007. WHO, 2006. 32� Ramovš J, Ramovš K. Varovalni dejavniki pred škodljivim pitjem mladih. Končno poročilo raziskovalnega projekta Varovalni dejavniki pred zlorabo alkohola med mladimi. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka, 2011. 33� Boben D, Sorko N. Sodobni pristopi s področja motivacije posameznikov za krepitev zdravega življenjskega sloga: analiza nekaterih ključnih dejavnikov pitja alkohola odraslih prebivalcev Slovenije. Ljubljana: Društvo Žarek upanja, 2013. 34. Radoš Krnel S. Management interesnega vidika alkoholne politike v Republiki Sloveniji. Doktorska disertacija. Koper: Fakulteta za management, 2012. 36 TVEGANA IN ŠKODLJIVA RABA 37 ALKOHOLA PREDSTAVLJATA VELIK ZDRAVSTVENI PROBLEM Barbara Lovrečič Mercedes Lovrečič 2 38 2. TVEGANA IN ŠKODLJIVA RABA ALKOHOLA PREDSTAVLJATA Diseases Intervention – CINDI) (izvedena v letih 2001, 2004 in 20085 in je zajemala prebivalce Slovenije, stare 25–64 let oziroma v letu 2008 25–74 let) ter Anketa o zdravju 39 VELIK ZDRAVSTVENI PROBLEM in zdravstvenem varstvu (angl. European Health Interview Survey – EHIS) (izvedena leta 2007 in je zajemala prebivalce Slovenije, stare 15 let in več). S tema populacijskima raziskavama lahko pridobimo podatke za izračun kazalnikov, ki nam omogočajo vpogled V Sloveniji prevladuje toleranten odnos do alkohola, saj je vinorodna dežela z dolgoletnim v pivske navade odraslih, in sicer delež: abstinentov, manj tveganih oziroma zmernih izročilom pridelovanja piva in žganja, okolje in družbena klima sta pitju alkoholnih pijač pivcev, čezmernih pivcev in prebivalcev, ki se visoko tvegano opijajo (1). naklonjena in ga spodbujata, dostopnost (predvsem cenovna) alkoholnih pijač je velika, ozaveščenost javnosti in politike o tej problematiki pa je slaba in v povojih, kar vse Poleg v Sloveniji opravljenih epidemioloških populacijskih raziskav so nam na voljo tudi posledično vpliva na veliko količino popitih alkoholnih pijač v Sloveniji (1, 2). izsledki v EU opravljenih anket o odnosu odraslih državljanov EU do pitja alkoholnih pijač, ki vključujejo tudi Slovenijo (Eurobarometer 20036 (6), 2006 (7), 2009 (8)). Ti Izsledki raziskav kažejo, da sta čezmerno pitje alkohola in visoko tvegano opijanje v nam omogočajo vpogled v pivske navade; oceno prevalence pitja alkoholnih pijač, Sloveniji pomembna javnozdravstvena problema (3). Po podatkih Svetovne zdravstvene spremljanje trenutnega in občasnega pitja alkohola ter trende in primerjave z drugimi organizacije (SZO) se Slovenija uvršča med sedem držav z najmanjšim deležem moških EU državami. na svetu, ki v zadnjem letu niso pili alkohola (4). Podobno so leta 1999 ugotovili, da je večina polnoletnih prebivalcev Slovenije pila alkoholne pijače. Takih, ki v zadnjem letu Namen poglavja je s pomočjo epidemioloških podatkov prikazati pivske navade odraslih niso pili alkoholnih pijač, je bilo 15,1 % (9,6 % moških in 19,4 % žensk) in le 5 % je bilo prebivalcev Slovenije v obdobju 2000–2010. S pomočjo podatkov IVZ7 prikazujemo popolnih abstinentov (še nikoli v življenju niso popili niti kozarca alkoholne pijače) (5). stanje in spremembe (trende) na področju porabe alkohola in pivskih navad odraslih Okoli 11 % odraslih prebivalcev je bilo verjetno že odvisnih od alkohola, in sicer vsak peti prebivalcev Slovenije v obdobju 2000–2010, pri čemer je izpostavljeno tudi količinsko odrasli moški in vsaka petindvajseta odrasla ženska. Med njimi so izstopale osebe brez pitje alkohola v enoletnem obdobju (v gramih). Zaradi različne vsebnosti alkohola v izobrazbe in osebe, ki se uvrščajo v čisto spodnji družbeni razred (5). Bolezensko stanje različnih alkoholnih pijačah popiti alkohol merimo v gramih ali v standardnih enotah. V odvisnih od alkohola negativno vpliva nanje in na njihove svojce: prizadene njihovo Evropi ena standardna enota8 vsebuje 10 g alkohola (10). Za boljše razumevanje obsega zdravstveno in socioekonomsko stanje, negativno vpliva na družinsko in družbeno okolje. problema so predstavljeni tudi izsledki opravljenih anket o odnosu odraslih državljanov Upoštevajoč, da sindrom odvisnosti od alkohola (SOA) prizadene tako posameznike kot EU do pitja alkoholnih pijač, ocene prevalence pitja alkoholnih pijač, spremljanje tudi njihove svojce ter širšo družbo, je delež Slovencev, prizadetih zaradi te problematike, trenutnega in občasnega pitja alkohola ter primerjava Slovenije z EU oziroma drugimi bistveno večji. državami. V Sloveniji imamo v obdobju 2000–2010 na voljo nekaj lastnih epidemioloških raziskav o pitju alkohola med odraslimi prebivalci. Poleg tega lahko s pomočjo podatkov o porabi alkohola na prebivalca posredno ocenjujemo tvegano3 in škodljivo4 pitje alkohola, saj je poraba alkohola na prebivalca, starega 15 let in več, eden od glavnih kazalnikov za spremljanje obsežnosti porabe alkohola v populaciji in verjetnih trendov z alkoholom povezanih posledic (1). Pomembne informacije o pivskih navadah, o povezanosti pogostosti in načina pitja s socialno-demografskimi in drugimi dejavniki pridobivamo v Sloveniji s pomočjo populacijskih raziskav (1). V obdobju 2000–2010 sta bili v Sloveniji izvedeni dve epidemiološki populacijski raziskavi s podatki o pivskem vedenju odraslih, in sicer Z zdravjem povezan življenjski slog (angl. Countrywide Integrated – Noncommunicable 5 Podatkov za leto 2012 v času priprave knjige še ni na voljo, zato napoved trenda po letu 2008 ni možna. 6 Raziskava EU v letu 2003 je bila opravljena le v 15 državah takrat članicah EU, zato v nadaljevanju navajamo le tiste izsledke, ki so med različnimi obdobji primerljivi, nam omogočajo vpogled v spremembe ali vključujejo tudi prebivalce Slovenije. 3 Tvegano pitje alkoholnih pijač predstavlja način pitja alkohola s tveganjem, da bo sčasoma pripeljalo do zdravstvenih ali drugih 7 Registrirana poraba alkohola, CINDI, EHIS. posledic (3). 8 Za alkoholne pijače, ki jih najpogosteje pijemo v Sloveniji, je ena standardna enota (10 g čistega alkohola): 250 ml piva s 5 4 Škodljivo pitje alkoholnih pijač predstavlja način pitja alkohola, ki je že pripeljal do zdravstvenih ali drugih posledic, vendar še ni % alkohola, 250 ml sadjevca (mošt, jabolčnik) s 5 % alkohola, 100 ml vina z 12 % alkohola, 50 ml likerja s 25 % alkohola izražen SOA (3). oziroma 30 ml žgane pijače s 40 % alkohola (9). 40 2.1 STANJE GLEDE PORABE ALKOHOLA MED ODRASLIMI IN SPREMEMBE V Slovenija se po skupni (registrirani in neregistrirani) porabi alkohola na prebivalca uvršča OBDOBJU 2000–2010 na peto mesto med državami članicami EU 41 EU predstavlja regijo, kjer se popije največ alkohola na svetu, in sicer v povprečju 11 Podatki odražajo registrirano porabo alkohola litrov čistega alkohola na odraslo osebo (staro 15 let in več) na leto, kar predstavlja 2,5- krat več, kot je ostalo svetovno povprečje (13). Najvišje vrednosti porabe alkohola na Pri interpretaciji podatkov o porabi alkohola je potrebna določena previdnost. Podatki odraslega prebivalca v Evropi so bile dosežene sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja, odražajo registrirano porabo alkohola, ki pa ne vključuje domače proizvodnje, takratna poraba je bila ocenjena na 15 litrov na odraslo osebo na leto. Raven porabe čezmejnega vnosa in tihotapljenja, skratka neregistrirane porabe alkohola (pri vinu s alkohola v obdobju 1960–1980 je v srednji in severni Evropi naraščala, v južni Evropi podatki delno zajamemo tudi neregistrirano porabo). Zato je poraba alkohola dejansko (državah pridelovalkah vina) pa je dosledno padala. V zadnjih štiridesetih letih smo bili večja, kot kažejo podatki o registrirani porabi (1, 11). Pri interpretaciji podatkov o porabi priča izenačevanju glede porabe alkohola med državami starimi članicami EU (za EU- alkohola moramo upoštevati tudi, da podatki o registrirani porabi ne odražajo nujno 15 znaša 11,5 l) in novimi članicami EU (za EU-10 znaša 10,5 l), tako je povprečna samo popitega alkohola, vsi kupljeni alkoholni izdelki se namreč ne popijejo nujno poraba alkohola v novih članicah glede na pretekle podatke trenutno najbližje tisti v v istem letu (velja npr. za kvalitetna vina; nekateri prodajalci lahko naredijo zalogo starih članicah, čeprav med samimi državami ostajajo precejšnje razlike (13). alkoholnih pijač pred povišanjem davkov) (1). Tudi pri interpretaciji trendov porabe alkohola moramo biti previdni, saj trenda registrirane in neregistrirane porabe alkohola Malo manj kot polovica vsega popitega alkohola v letu 2002 se je popila s pivom (44 nista nujno vzporedna oziroma sta lahko v določenih okoliščinah celo nasprotna (npr. pri %), sledila sta vino (34 %) in žganje (23 %). Znotraj starih članic EU (EU-15) se v zadnjih ukrepu, ki zmanjša dostopnost alkohola iz registrirane proizvodnje, hkrati pa ne zagotovi štiridesetih letih pojavlja harmonizacija z vidnim izenačevanjem, in sicer v severnih in ustreznega nadzora neregistrirane, se lahko prva sicer zmanjša, vendar se na njen račun osrednjih delih EU večinoma pijejo pivo, medtem ko v južni Evropi pijejo večinoma vino poveča slednja) (1, 11). (13). Registrirana poraba alkohola se v Sloveniji giblje med 10,3 in 13,5 litra čistega alkohola Čeprav je neregistrirana poraba alkohola težko izmerljiva, se ocenjuje, da sta ilegalna na odraslega prebivalca na leto; največ se popije piva, sledijo vino in žgane pijače pridelava in čezmejni vnos alkohola najvišja v vzhodni Evropi (še posebej v baltskih državah, Bolgariji, na Poljskem in v Sloveniji), kjer dosega 5 litrov na odraslega prebivalca V Sloveniji je v obdobju od leta 2000 do leta 2010 znašala registrirana9 letna poraba na leto (13). Upoštevajoč vse vrste porabe alkohola, podatki za leto 2002 kažejo, da je alkohola med 10,3 in 13,5 litra čistega alkohola na odraslega prebivalca (starega 15 v povprečju odrasli prebivalec EU popil 13 litrov alkohola na leto, pri čemer EU-10 let in več); beležimo trend nihanja registrirane letne porabe alkohola; povprečen odrasel prekašajo EU-15 za dodatna 2 litra na osebo na leto (13). Slovenec je v tem obdobju količinsko popil največ piva10, sledili so vino11 in žgane pijače12 (1, 11). Slovenija se po skupni (registrirani in neregistrirani) porabi alkohola na prebivalca uvršča na peto mesto med državami članicami EU, in sicer za Češko, Madžarsko, Estonijo in Poleg registrirane porabe alkohola predstavlja v Sloveniji veliko težavo tudi obsežna Romunijo (4). S podatki o registrirani porabi alkohola na prebivalca sicer ne dobimo neregistrirana poraba alkohola iz domače proizvodnje (1). Po podatkih SZO se Slovenija informacij o tem, kakšen je vzorec pitja v populaciji (npr. ali se alkohol v veliki meri pije v po skupni registrirani in neregistrirani porabi alkohola na prebivalca uvršča na peto večjih količinah ob posameznih priložnostih – kot opijanje ali je poraba bolj enakomerno mesto med državami članicami EU, in sicer za Češko, Madžarsko, Estonijo in Romunijo porazdeljena čez leto) (1, 11), vendar lahko s pomočjo podatkov o porabi alkohola na (4). Ocenjena raven neregistrirane porabe alkohola v Sloveniji je bila tako po novejših prebivalca posredno ocenjujemo tvegano in škodljivo pitje alkohola (1). izračunih (2005) med 5 in 7 litri na prebivalca, po nekoliko starejših (1994) pa celo med 7 in 8 litri (2, 12). 9 Podatke o registrirani porabi alkohola na prebivalca v Sloveniji izračunavamo iz podatkov o proizvodnji (industrijski in kmetijski), uvozu, izvozu in zalogah alkoholnih pijač. Porabo alkohola izražamo v litrih čistega alkohola na prebivalca, zato je treba litre posamezne pijače pretvoriti v litre čistega alkohola (1). 10 Leta 2010: 91,8 litra piva ali 44,5 % registrirane porabe alkohola; najvišji delež registrirane porabe alkohola je znašal 68,6 % leta 2003, najnižji pa 36,5 % leta 2004. 11 Leta 2010: 44,0 litrov vina ali 46,9 % registrirane porabe alkohola; najvišji delež registrirane porabe alkohola je znašal 54,6 % leta 2004, najnižji pa 34,6 % leta 2003. 12 Leta 2010: 2,2 litra žgane pijače ali 8,6 % registrirane porabe alkohola; najvišji delež registrirane porabe alkohola je znašal 10,1 % leta 2005, najnižji pa 2,7 % leta 2000. 42 2.2 PIVSKE NAVADE MED ODRASLIMI IN SPREMEMBE V OBDOBJU 2000- 43 2010 Z anketami pridobivamo subjektivne ocene o pivskih navadah S pomočjo anket pridobivamo podatke, ki temeljijo na subjektivnih ocenah sodelujočih anketirancev; objektivnih metod, s katerimi bi merili pivske navade, še ni na razpolago. Primerljivost podatkov, pridobljenih s pomočjo različnih anket, je pogosto ovirana ali nemogoča zaradi razlik v metodologiji, načinu ali obdobju anketiranja, časovnem intervalu, izbranem vzorcu ..., zato je pri interpretaciji potrebna previdnost. Pri ocenjevanju pivskih navad (javnomnenjske ankete) je treba upoštevati tudi različne vzorce pitja alkoholnih pijač, lokacijo pitja alkohola (npr. dom, gostinski lokali ...), čas pitja (obroki, vikendi ...), kontekst pitja (posebne priložnosti, obroki ...). Za klinično oziroma diagnostično odkrivanje in potrjevanje škodljivega in tveganega pitja alkohola ter SOA so zato poleg ustrezne tehnike pogovora in uporabe vprašalnikov Slika 2.1: Porazdelitev stopnje pitja alkoholnih pijač, 2001–2008, Slovenija (Vir: IVZ) (angl. The Alcohol Use Disorders Identification Test – AUDIT, CAGE) pomembne tudi laboratorijske preiskave. Tudi sama presnova etanola je hitra in skoraj popolna v primerjavi s številnimi drugimi psihoaktivnimi snovmi in ne poznamo popolnoma Tudi podrobnejši izsledki po spolu so potrdili trend naraščanja deleža abstinentov in specifičnih označevalcev padanja deleža čezmernih pivcev med moškimi in ženskami. Moški so sicer abstinirali v 13, ki bi potrjevali spremembe, povezane s pitjem alkoholnih pijač (14). Zaradi naštetega pivskih navad še ni mogoče objektivno ovrednotiti, lahko pa manjšem deležu in so bili v veliko večjem deležu čezmerni pivci kot ženske, ženske pa so ugotovimo tvegano in škodljivo pitje alkoholnih pijač in odvisnost. v primerjavi z moškimi nekoliko pogosteje pile manj tvegano (preglednica 2.1) (3). Preglednica 2.1: Porazdelitev stopnje pitja alkohola po spolu, 2001–2008, Slovenija (Vir: IVZ) Trend naraščanja abstinentov in padanja čezmernih pivcev v Sloveniji Stopnja pitja alkoholnih pijač % Porazdelitev stopnje pitja alkoholnih pijač vseh anketirancev v obdobju 2001–2008 Abstinenti Manj tvegani (zmerni) pivci Čezmerni pivci je pokazala trend naraščanja abstinentov, trend padanja čezmernih pivcev alkoholnih pijač14, delež manj tveganih (zmernih) pivcev pa je sorazmerno stabilen (slika 2.1, Spol 2001 2004 2008 trend p 2001 2004 2008 trend p 2001 2004 2008 trend p preglednica 2.1) (3). Moški 8,4 10,1 13,5 <0,001 69,3 71,7 70,4 0,252 22,3 18,2 16,0 <0,001 Ženski 19,1 22,3 24,1 <0,001 75,1 72,8 72,6 0,015 5,8 4,9 3,4 <0,001 Skupaj 13,6 16,0 18,6 <0,001 72,1 72,2 71,5 0,390 14,3 11,7 9,9 <0,001 13 V Sloveniji najbolj pogosto uporabljamo naslednje označevalce: transferin z zmanjšanim deležem ogljikovih hidratov (CDT) v serumu, gama-glutamiltransferazo (GGT) v serumu, aspartat-aminotransferazo (AST) in alanin-aminotransferazo (ALT) v serumu, povprečni volumen eritrocitov (MCV) v krvi ter glutamat dehidrogenazo (GLDH) v serumu (14). 14 Čezmerno pitje alkohola je povprečno dnevno pitje alkoholnih pijač v količinah, ki presegajo mejo manj tveganega pitja (za ženske več kot eno merico čistega alkohola dnevno oziroma 70 g čistega alkohola tedensko; za moške več kot dve merici čistega alkohola dnevno oziroma 140 g čistega alkohola tedensko (1, 3). 44 V zadnjem letu15 je vsakodnevno pilo alkohol 6,9 % Slovencev; 1,2 % moških in 1,4 % starih 15–24 let je skoraj vsakodnevno popilo 6 ali več meric pijače ob eni priložnosti 45 23,2 % anketiranih v zadnjih 12 mescih nikoli ni pilo alkoholnih pijač, med njimi več žensk (29,8 %) kot moških (16,2 %). Delež tistih, ki v zadnjih 12 mescih niso nikoli pili alkoholnih pijač, je bil večji pri starejših od 45 let (15). Največji delež v vseh starostnih skupinah so predstavljali tisti, ki so pili alkoholne pijače nekajkrat v zadnjih 12 mescih, razen v starostni skupini po 75. letu starosti, kjer je bilo največ takih, ki alkohola niso nikoli pili (15). 6,9 % anketirancev je v zadnjem letu vsakodnevno pilo alkohol, več moških (10,7 %) kot žensk (3,3 %) (15). Dnevno ali skoraj vsak dan je popilo 6 ali več meric pijače ob eni priložnosti 1,2 % moških in kar 1,4 % anketirancev v starostni skupini 15 do 24 let. Pitje 6 ali več meric alkoholne pijače ob eni priložnosti je bilo pogostejše pri mlajših starostnih skupinah (15). Slika 2.2: Pogostost visoko tveganega opijanja v zadnjem letu pri moških, 2001–2008, Moški se pogosteje visoko tvegano opijajo kot ženske Slovenija (Vir: IVZ) V opazovanem obdobju beležimo trend padanja visoko tveganega opijanja16 vsaj enkrat letno (p<0,001). Med osebami, ki so odgovorile, da se niso nikoli visoko tvegano opijale, je bil manjši delež moških kot žensk, pri vseh drugih oblikah visoko tveganega opijanja z alkoholom pa je bil delež moških v primerjavi z deležem žensk večji; pogostejše kot je bilo visoko tvegano opijanje, večji je bil delež moških v primerjavi z deležem žensk (mesečno in tedensko visoko tvegano opijanje) (sliki 2.2, 2.3) (3). V obdobju 2001–2008 se je pri moških nakazoval trend padanja deleža tistih, ki se niso nikoli visoko tvegano opijali, delež takih žensk pa je bil čedalje večji. Med tistimi, ki so se visoko tvegano opijali nekajkrat letno, se je pri moških kazal trend naraščanja v zadnjem obdobju. V skupini visoko tveganega opijanja so bili najbolj ogroženi tisti, ki so alkohol na tak način pili najpogosteje. Med tistimi, ki so se visoko tvegano opijali od 1- do 7-krat tedensko, je zaznati trend padanja pri obeh spolih (sliki 2.2, 2.3) (3). Slika 2.3: Pogostost visoko tveganega opijanja v zadnjem letu pri ženskah, 2001–2008, Slovenija (Vir: IVZ) 15 EHIS, 2007 vključuje tudi vprašanja o pivskih navadah, vendar ne vključuje zanesljivih podatkov o količini popite alkoholne pijače na dan, zato ne moremo pridobiti natančnejših podatkov in informacij o škodljivem pitju alkohola. 16 Visoko tvegano opijanje je pitje velike količine alkoholnih pijač, ki presegajo mejo manj tveganega pitja ob posamezni priložnosti ali kateri koli dan, ko so pili (za moške 6 ali več meric čistega alkohola vsaj enkrat v letu ob enkratni priložnosti in za ženske 4 merice ali več čistega alkohola vsaj enkrat v letu ob enkratni priložnosti) (1, 3). 46 Med čezmernimi pivci alkohola izstopajo moški, stari 40–54 let, s poklicno izobrazbo, iz Slika 2.5 prikazuje delež čezmernih pivcev alkohola med anketiranci (glej tudi slika srednjega in najnižjega socialno-ekonomskega sloja ter vaškega okolja 2.1, preglednica 2.1). Delež čezmernih pivcev alkohola je višji med moškimi, najvišji 47 v starostnem razredu 55–64 let, med poklicno izobraženimi, v skupini iz najnižjega Vpogled v skupino čezmernih pivcev alkohola nam za opazovano obdobje razkrije, da samoocenjenega družbenega sloja (spodnji in delavski), vaškega bivalnega okolja, so med njimi prevladovali moški (največja razlika v razmerju moški : ženske je bila v letu geografskega območja vzhodne Slovenije in zdravstvene regije Novo mesto. 2008, in sicer 5,2 v škodo moških). Najpogosteje so bili čezmerni pivci stari 40–54 let (slika 2.4) (3). Delež čezmernih pivcev alkohola se je v opazovanem obdobju značilno znižal v vseh starostnih in izobrazbenih skupinah. Glede na samoocenjeni družbeni sloj se je delež Med čezmernimi pivci so prevladovali tisti s čezmernih pivcev alkohola značilno znižal v čisto spodnjem in delavskem ter srednjem poklicno izobrazbo, iz najnižjega (spodnji sloju in v vseh skupinah bivalnega okolja. Trend zniževanja deleža čezmernih pivcev in delavski) oziroma srednjega sloja, alkohola je prisoten v vseh treh geografskih območjih in skoraj v vseh zdravstvenih glede na bivalno okolje iz vaškega okolja, regijah (izjema Koper in Ravne) (slika 2.5) (16). glede na geografsko regijo pa iz vzhodne Slovenije (slika 2.4) (3). Slika 2.5: Delež populacije, ki čezmerno pije alkoholne pijače glede na demografske (spol, starost), social- no-ekonomske (izobrazba, samoocenjeni družbeni sloj, bivalno okolje) in geografske (geografsko območje, zdravstvena regija) značilnosti anketirancev, 2001–2008, Slovenija (Vir: IVZ) Slika 2.4: Demografska (spol, starost), socialno- -ekonomska (izobrazba, samoocenjeni družbeni sloj, bivalno okolje) in geografska (geografsko območje) razporeditev oseb, ki čezmerno pijejo alkoholne pijače, 2001–2008, Slovenija (Vir: IVZ) 48 Med tistimi z visoko tveganim opijanjem v različnih bivalnih okoljih podoben, najvišji delež je sicer v vaškem (trend padanja), a so izstopali moški, stari 25–39 let, v mestnem in primestnem okolju delež takih pivcev ne upada. Delež visoko tveganega 49 s poklicno oziroma srednjo šolo, iz opijanja je najvišji v geografskem območju vzhodne Slovenije. srednjega sloja in vaškega okolja Delež tistih, ki se visoko tvegano opijajo, se je v opazovanem obdobju značilno znižal V skupini ljudi, ki so se visoko tvegano v starostnih skupinah 40–54 in 55–64 let in izobrazbeni skupini z osnovnošolsko opijali, je bilo skoraj dvakrat več moških izobrazbo ali manj. Glede na samoocenjeni družbeni sloj se je delež tistih, ki se visoko kot žensk. Glede na starostne skupine tvegano opijajo, značilno znižal v čisto spodnjem in delavskem ter srednjem sloju ter v je odstotek visoko tveganega opijanja vaškem bivalnem okolju. Delež pivcev, ki se visoko tvegano opijajo, se je značilno znižal upadal s starostjo: najpogosteje so se v zdravstvenih regijah Murska Sobota in Maribor. Trend zniževanja deleža tistih, ki se tvegano opijali med 25. in 39. letom visoko tvegano opijajo, je prisoten v geografskem območju (slika 2.7) (16). starosti, v starostnem obdobju od 55 do 64 let pa je bil odstotek najnižji (slika 2.6) (3). Najpogosteje so imeli ljudje, ki so se visoko tvegano opijali, poklicno izobrazbo (trend padanja) oziroma srednjo šolo (trend naraščanja). Glede na spol in izobrazbo hkrati se je pokazalo, da so imeli moški, ki so se visoko tvegano opijali, najpogosteje poklicno šolo, ženske pa srednjo šolo. Med tistimi, ki so se visoko tvegano opijali, so prevladovali tisti iz srednjega družbenega sloja, vaškega bivalnega okolja in vzhodne Slovenije (slika 2.6) (3). Slika 2.7 prikazuje delež anketirancev, ki se visoko tvegano opijajo. Delež populacije, ki se visoko tvegano opija, je višji med moškimi, najvišji v starostnem razredu 25–39 let, med poklicno oziroma srednješolsko izobraženimi. Slika 2.7: Delež populacije, ki se visoko tvegano opija, glede na demografske (spol, starost), socialno-ekonom- Glede na družbeni sloj anketirancev ske (izobrazba, samoocenjeni družbeni sloj, bivalno okolje) in geografske (geografsko območje, zdravstvena se je pokazalo, da je odstotek takega regija) značilnosti anketirancev, 2001–2008, Slovenija (Vir: IVZ) vedenja v vseh slojih podoben, vendar v čisto spodnjem in delavskem ter srednjem sloju delež pada, v višjem srednjem in zgornjem pa narašča. Slika 2.6: Demografska (spol, starost), socialno-eko- nomska (izobrazba, samoocenjeni družbeni sloj, bival- Podobno velja za skupine bivalnega no okolje) in geografska (geografsko območje) razpo- okolja, kjer je odstotek takega vedenja reditev oseb, ki se visoko tvegano opijajo, 2001–2008, Slovenija (Vir: IVZ) 50 Slovenski prebivalci vzhodne kohezijske regije v večjem deležu pijejo alkohol čezmerno Pogostost in način pitja alkohola se spreminjata s starostjo. Medtem ko starejši ne pijejo in se visoko tvegano opijajo več kot 2 alkoholni pijači ob eni priložnosti, mlajši pogosteje pijejo 3 ali več alkoholnih 51 pijač ob eni priložnosti (46 % starih 15–24 let v letu 2009 in 44 % v letu 2006) (8). V EU Glede na zemljepisno območje odstotek čezmernega pitja alkohola in visoko tveganega četrtina starejših od 55 let pije vsakodnevno (vs. 3 % starih 15–24 let), četrtina najmlajših opijanja narašča od zahoda proti vzhodu Slovenije (3). (15–24 let) pije 5 ali več alkoholnih pijač enkrat tedensko (vs. 11 % pri starih 55 let in več). Količina popitega alkohola je najvišja v najmlajšem starostnem razredu: od 15 Prebivalci vzhodne Slovenije imajo 1,39-krat večje relativno tveganje17 za čezmerno pitje do 24 let. Količina popitih pijač ob eni priložnosti uvršča mlade med skupine z večjim in 1,12-krat večje relativno tveganje za visoko tvegano opijanje kot prebivalci zahodne tveganjem, povezanih z verižnim popivanjem (angl. binge drinking) (8). Slovenije (1). Moški so bolj nagnjeni k pogostejšemu pitju alkohola v primerjavi z ženskami, 19 % (18 % v Pivske navade v državah članicah EU: EUROBAROMETER (2006, 2009) 2006) moških pije alkohol vsakodnevno v primerjavi z 8 % (9 % v 2006) žensk (8). Več jih Anketirance, ki so sodelovali v raziskavi Eurobarometer, so povprašali glede pitja katere tudi pije večje količine alkohola ob eni priložnosti v primerjavi z ženskami (34 % moških koli alkoholne pijače v zadnjih 12 mescih. V letu 2009 je tri četrtine (76 %, med Slovenci popije 3 alkoholne pijače ali več v primerjavi z 20 % žensk). Tudi delež tistih, ki popijejo 82 %) vseh anketiranih državljanov EU za zadnjih 12 mescev potrdilo pitje alkoholnih 5 ali več alkoholnih pijač enkrat tedensko ali pogosteje, je višji med moškimi (36 % v pijač, 24 % jih je odgovorilo, da so v tem obdobju abstinirali. Primerjava s podobno primerjavi z 19 %) (8). anketo, opravljeno leta 2006, je pokazala, da je delež nespremenjen oziroma so le Med ženskami je tudi več abstinentov in tistih, ki pijejo zgolj občasno. V zadnjih 12 minimalne razlike glede prevalence pitja alkohola in abstinence (75 % vs. 25 %) (7). mescih je v EU kot celoti abstiniralo 32 % žensk v primerjavi s 16 % moških; 83 % (v 2006 Podatki za Slovenijo so pokazali, da je abstiniralo 18 % anketiranih prebivalcev v Sloveniji 82 %) žensk v primerjavi z 92 % (2006 in 2009) moških pa je pilo alkohol v zadnjih 30 leta 2009, kar je nekoliko manj kot leta 2006 (20,6 %) in v obeh primerih manj od dneh. 44 % žensk poroča, da nikoli ne spije 5 ali več alkoholnih pijač ob eni priložnosti evropskega povprečja (7, 8). v primerjavi z 26 % moških (8). Med tistimi Evropejci, ki so pili alkohol v zadnjih 12 mescih, 3 izmed 10 oseb niso nikoli Raziskava Eurobarometer je tudi pokazala, da državljani EU slabo poznajo pravne pile 5 pijač ob eni priložnosti (34 % vs. 31 % leta 2006), po drugi strani pa so tudi 3 ureditve, ki se nanašajo npr. na vožnjo in alkohol v njihovih državah. Zgolj 27 % izmed 10 oseb potrdile pitje 5 ali več pijač enkrat tedensko (17 % vs 15 % leta 2006) ali anketiranih državljanov EU je pravilno odgovorilo glede zakonske omejitve koncentracije večkrat tedensko (12 %) (7, 8). Primerjava podatkov iz leta 2009 in 2006 kaže, da se alkohola v krvi pri voznikih. Več kot tretjina (36 %) je odgovorila napačno, skoraj enak vzorci pitja alkoholnih pijač spreminjajo. delež (37 %) pa je bilo takih, ki so odgovorili z ne vem. Slovenci so večinoma odgovorili Izsledki kažejo, da je delež državljanov EU, ki pijejo alkohol le občasno oziroma pravilno (61 %), četrtina je odgovorila napačno (25 %), desetina je odgovorila z ne vem priložnostno, relativno nizek (12 % anketirancev, ki je potrdilo pitje alkohola, ga ni pilo v (13 %). Kljub nizkemu deležu pravilnih odgovorov glede zakonske omejitve koncentracije zadnjih 30 dneh) (8). Med tistimi, ki so potrdili pitje alkohola v zadnjih 30 dneh, je 1 od alkohola v krvi voznikov je večina državljanov EU (61 %; med Slovenci pa 52 %) menila, 3 potrdil pitje 5 pijač ali več ob eni priložnosti najmanj enkrat tedensko, najpogosteje so da sta ena ali dve alkoholni pijači (v 2 urah) pred vožnjo preveč (8). bili stari med 15 in 24 let (8). Gledano globalno državljani EU prepoznavajo, da ima alkohol škodljive učinke na Skoraj polovica (49 % leta 2009 in 48 % leta 2006) državljanov EU je poročala o pitju zdravje. Skoraj vsi anketirani državljani EU (97 %, med Slovenci le 77 %) verjamejo, alkohola 1–3-krat tedensko (med Slovenci 46 %), medtem ko v nekaterih državah da alkohol pripomore k boleznim jeter, samo dva od treh (67 %, med Slovenci 68 %) anketirani poročajo o vsakodnevnem pitju, npr. Portugalska (43 % v letu 2009, 47 % v pa poznata tveganje za raka. Strinjajo se tudi, da alkohol vodi v nezaželene socialne letu 2006), Italija (25 % v letu 2009, 26 % v letu 2006) (8). posledice, kot npr. ulično nasilje (96 %, med Slovenci 98 %), težave v zakonskem stanu (94 %, med Slovenci 99 %), izgubo produktivnosti na delovnem mestu (94 %, med Globalno gledano se s primerjavo podatkov (2003, 2006 in 2009) za EU nakazuje Slovenci 98 %) in slabši učni uspeh pri šolanju (94 %, med Slovenci 98 %) (8). blag upad pogostosti vsakodnevnega pitja v EU (6–8). Podatki po posameznih državah pa razkrivajo, da je vsakodnevno pitje alkohola v obdobju 2006–2009 v Sloveniji in v Romuniji poraslo z 9 % na 13 % (7, 8). 17 Razmerje med ogroženostjo določenega posameznika in ogroženostjo skupine iste starosti brez dejavnika tveganja. 52 2.3 KLJUČNE UGOTOVITVE V Sloveniji beležimo trend naraščanja abstinentov in padanja čezmernih pivcev ter trend padanja visoko tveganega opijanja. 53 EU se z 11 litri čistega alkohola na odraslo osebo na leto uvršča na prvo Med čezmernimi pivci alkohola izstopajo: moški, stari 40–54 let, s poklicno mesto po porabi alkohola na svetu; največ se v EU popije piva, sledi vino izobrazbo, najnižjega socialno-ekonomskega in delavskega sloja, iz in žgane pijače. vaškega okolja. Skupna (registrirana in neregistrirana) poraba alkohola v EU znaša 13 Med tistimi z visoko tveganim opijanjem izstopajo: moški, stari 25–39 let, s litrov alkohola na odraslega prebivalca na leto (med novimi članicami EU poklicno oziroma srednjo šolo, srednjega sloja, iz vaškega okolja. je poraba še za 2 litra višja). Slovenski prebivalci vzhodne kohezijske regije v večjem deležu pijejo alkohol Registrirana poraba alkohola je v Sloveniji med letoma 2000 in 2010 čezmerno in se visoko tvegano opijajo. znašala med 10,3 in 13,5 litra čistega alkohola na odraslega prebivalca na leto; največ se je popilo piva, sledilo je vino in žgane pijače. V zadnjem letu je vsakodnevno pilo alkohol 6,9 % Slovencev; 1,2 % moških in 1,4 % starih 15–24 let je skoraj vsakodnevno popilo 6 ali več meric pijače Slovenija se po skupni (registrirani in neregistrirani) porabi alkohola na ob eni priložnosti. prebivalca uvršča na peto mesto med državami članicami EU. Prevalenca pitja alkohola v EU (v zadnjih 12 mescih): 76 % jih je pilo alkohol, 24 % jih je abstiniralo; med Slovenci jih je 82 % pilo alkohol in 18 % abstiniralo. Spremljanje trenutnega pitja alkohola v EU (v zadnjih 30 dneh): 88 % ali 9 od 10 oseb, ki uživajo alkohol, je pilo alkohol v zadnjem mescu, med Slovenci 89 %. Pogostost pitja alkohola v EU (v zadnjih 30 dneh): 3/4 jih je pilo vsaj 1-krat tedensko, polovica 1–3-krat tedensko, 14 % vsakodnevno; med Slovenci jih je vsakodnevno pilo 13 % (delež je narastel za 4 %). Več kot 2/3 pivcev alkohola v EU je popilo do dve alkoholni pijači ob eni priložnosti, med Slovenci 3/4; 10 % Evropejcev je popilo 5 ali več alkoholnih pijač ob eni priložnosti, med Slovenci je bilo takih 7 %. V EU četrtina starejših od 55 let pije vsakodnevno (vs. 3 % starih 15–24 let), četrtina najmlajših (15–24 let) pije 5 ali več alkoholnih pijač enkrat tedensko (vs. 11 % pri starih 55 let in več). Moški v EU pijejo alkoholne pijače pogosteje in v večjih količinah v primerjavi z ženskami. Državljani EU prepoznavajo škodljive učinke na zdravje ter nezaželene socialne posledice, Slovenci pa so bolj kot za zdravstvene posledice občutljivi za nezaželene socialne posledice. 54 2.4 LITERATURA 55 1� Kovše K. Poročilo o izračunavanju kazalnikov za prikaz bremena tveganega in škodljivega pitja alkohola v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 2011. 2� Albreht T. Alkohol kot eden ključnih javnozdravstvenih problemov – od zavedanja o njegovi pomembnosti do pravih poti rešitve. Zdrav Vestn 2011; 80: 227–9. 3� Lovrečič M, Lovrečič B, Tomšič S. Alkohol. In: Maučec Zakotnik J, Tomšič S, Kofol Bric T, Korošec A, Zaletel Kragelj L, editors. Zdravje in vedenjski slog prebivalcev Slovenije. Trendi v raziskavah CINDI 2001–2004–2008. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS; 2012. 4. World Health Organization. Global Information System on Alcohol and Health. Geneva: World Health Organization, 2010. Pridobljeno 15. 10. 2012 s spletne strani: http://apps.who.int/ghodata/?theme=GISAH. 5. Hovnik – Keršmanc M, Čebašek – Travnik Z, Trdič J. Pivsko vedenje odraslih prebivalcev Slovenije leta 1999 (Rezultati raziskave). Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 2000. 6� European Opinion Research Group EEIG. Health, Food and Alcohol and Safety. Special Eurobarometer 186, Wave 59.0. Brussels: European Commission; 2003. Pridobljeno 15. 10. 2012 s spletne strani: http://ec.europa. eu/public_opinion/archives/ebs/ebs_186_en.pdf. 7� TNS Opinion & Social. Attitudes Towards Alcohol. Special Eurobarometer 272b, Wave 66.2. Brussels: European Commission; 2007. Pridobljeno 15. 10. 2012 s spletne strani: http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/ ebs/ebs_272b_en.pdf. 8� TNS Opinion & Social. EU citizens’ attitudes towards alcohol. Eurobarometer 72.3. Brussels: European Commission; 2010. Pridobljeno 15. 10. 2012 s spletne strani: http://ec.europa.eu/health/alcohol/docs/ ebs_331_en.pdf. 9. Kolšek M, Visnovič Poredoš A. Pivske navade uporabnikov spletne strani v Sloveniji. Zdrav Vestn 2011; 80: 676–85. 10� Turner C. How much alcohol is in a ‘standard drink’? An analysis of 125 studies. Br J Addict 1990; 85: 1171–5. 11� Kovše K. Poraba alkohola in kazalci škodljive rabe alkohola v Sloveniji v letu 2006. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 2008. 12� Harkin AM, Anderson P, Goos C. Smoking, drinking and drug taking in the European Region. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe, 1997: 57–77. 13� Anderson P & Baumberg B. Alcohol in Europe. London: Institute of Alcohol Studies; 2006. Pridobljeno 17. 10. 2012 s spletne strani: http://ec.europa.eu/healtheu/news_alcoholineurope_en.htm. 14. Kravos M, Malešič I. Bolnišnično zdravljenje odvisnih od alkohola v vzhodni Sloveniji. Zdrav Vestn 2011; 80: 258–67. 15. Kovše K, Truden Dobrin P. Epidemiološke raziskave o pivskem vedenju v Sloveniji. Pridobljeno 17. 10. 2012 s spletne strani: http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=12&pi=5&_5_id=565&_5_PageIndex=0&_5_groupId=180&_5_ newsCategory=&_5_action=ShowNewsFull&pl=12-5.0. 16� Lovrečič B, Lovrečič M. Poraba alkohola in pivske navade v obdobju 2000-2010: primerjava med EU in Slovenijo. Isis 2013; 22: 70-5. 56 OCENA ZDRAVSTVENIH POSLEDIC 57 TVEGANEGA IN ŠKODLJIVEGA PITJA ALKOHOLA V SLOVENIJI V OBDOBJU 2000–2010 Mercedes Lovrečič Barbara Lovrečič 3 58 3. OCENA ZDRAVSTVENIH POSLEDIC TVEGANEGA IN z alkoholom povezanih prezgodnjih smrti ali manjzmožnosti pa smo izgubili 32.200 zdravih let življenja (3, 12). 59 ŠKODLJIVEGA PITJA ALKOHOLA V SLOVENIJI V OBDOBJU 2000–2010 Posledice tveganega in škodljivega pitja alkohola oziroma breme alkoholu pripisljivih posledic se razlikuje glede na spol ter tudi glede na socialno-ekonomski položaj prebivalstva. Izsledki raziskav kažejo, da je alkoholu pripisljivo breme bolezni večje pri Tvegano in škodljivo pitje alkohola sta ena glavnih preprečljivih dejavnikov tveganja za moških kot pri ženskah (moški pijejo alkohol pogosteje in v večjih količinah, ženske pa kronične bolezni, poškodbe in nasilje, saj povzročata odvisnost in več kot 60 različnih so bolj občutljive na posledice pitja alkohola) (3, 13-16). bolezni ter poškodb. Na svetu je pitje alkohola tretji najpomembnejši dejavnik tveganja za obolevnost in manjzmožnost ter osmi za umrljivost (1-3). Breme alkoholu pripisljivih posledic pogosto izhaja tudi iz socialno-ekonomskih neenakosti, po drugi strani pa tvegana in škodljiva raba alkohola lahko dodatno prispeva Alkoholu pripisljivo breme bolezni je povezano tako s količino popitega alkohola (čezmerno k neenakostim v zdravju in na socialno-ekonomskem področju (3). Razlike v posledicah pitje alkohola), kot tudi z vzorcem pitja (visoko tvegano opijanje) (3, 4). Ljudje, ki tvegano tveganega in škodljivega pitja alkohola so pogostejše med pripadniki nižjega socialno- in škodljivo pijejo alkohol, so sčasoma lahko prizadeti zaradi socialno-ekonomskih ekonomskega sloja, kar je še bolj razvidno v manj razvitih ekonomijah (3, 17-24) in (npr. izgube službe, ločitve, vpliva na družinsko življenje, bolniške odsotnosti, invalidske tudi v Sloveniji imajo prebivalci iz vzhodne kohezijske regije iz tistih občin, ki imajo nižji upokojitve) in/ali zdravstvenih posledic (2, 3). Posledice škodljivega pitja alkohola so socialno-ekonomski standard, večje tveganje za smrt in hospitalizacijo zaradi alkoholu različne bolezni (npr. sindrom odvisnosti od alkohola (SOA), jetrna ciroza, rak ustne neposredno pripisljivih vzrokov (3). votline, žrela, grla, požiralnika, jeter, debelega črevesa in danke ter dojk), visoko tvegano opijanje pa je v večji meri povezano s kratkoročnimi posledicami (npr. poškodbe) (3, 6-8). Namen poglavja je s pomočjo epidemioloških podatkov prikazati breme z alkoholom Posledice tveganega in škodljivega pitja alkohola zaradi nastalih stroškov in posledic v povezanih zdravstvenih posledic v Sloveniji v obdobju 2000–2010. V poglavju podajamo prometu, socialnem varstvu, zdravstvu in sodstvu ter zaradi zmanjšane ali izgubljene analizo zdravstvenih posledic tveganega in škodljivega pitja alkohola v Sloveniji, ki je delovne produktivnosti (bolezen ali smrt) tako nosi celotna družba (2, 3). prikazana s pomočjo analize umrljivosti in hospitalizacij zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov (bolezni in zastrupitve, ki nastanejo izključno zaradi pitja alkohola) Za nekatere bolezni je pitje alkohola poglavitni vzrok in so zato alkoholu neposredno v Sloveniji v obdobju 2000–2010. V prvem podpoglavju (3.1) prikazujemo stanje in ali stoodstotno pripisljive, poleg slednjih pa so številne bolezni in poškodbe alkoholu trende na področju umrljivosti zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov, v drugem pripisljive le v določenem deležu (npr. prometne nezgode ali druge poškodbe, pri katerih podpoglavju (3.2) sledijo stanje in trendi na področju hospitalizacij zaradi alkoholu je alkohol le eden od vzrokov). Udeležbe alkohola v teh primerih v uradnih bazah neposredno pripisljivih vzrokov, v naslednjih podpoglavjih (3.3–3.5) pa prikazujemo še podatkov v večini primerov ne spremljajo (3). nekatere značilnosti problematike umrljivosti in hospitalizacij zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov. Delež alkoholu pripisljivih smrti in izgubljenih zdravih let življenja je največji na svetu v evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), ki ima hkrati tudi največjo V Sloveniji zdravstvene posledice tveganega in škodljivega uživanja alkohola spremljamo porabo alkohola na prebivalca na svetu (3, 4). Slovenija se nad EU povprečje uvršča predvsem z uradnimi statističnimi zbirkami podatkov, ki jih upravlja Inštitut za varovanje tako po porabi alkohola kot tudi po starostno standardizirani stopnji umrljivosti zaradi zdravja Republike Slovenije: »Zdravniška poročila o umrlih osebah« (Baza umrlih) in izbranih alkoholu pripisljivih vzrokov (3, 10, 11). Po umrljivosti in po številu izgubljenih »Evidenca bolezni, poškodb in zastrupitev, ki zahtevajo zdravljenje v bolnišnici« (BOLOB), zdravih let življenja na 100.000 prebivalcev zaradi ciroze jeter, ki je v veliki meri posledica kjer so zajeti vsi umrli prebivalci Slovenije oziroma prebivalci, hospitalizirani v eni od tveganega in škodljivega pitja alkohola, se uvrščamo na tretje mesto, takoj za Madžarsko slovenskih bolnišnic v opazovanem obdobju. V analizi alkoholu neposredno pripisljivih in Romunijo (3, 12). vzrokov smo združili diagnoze Desete revizije Mednarodne klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene (MKB-10), ki so neposredno Ocenjuje se, da smo v letu 2004 alkoholu lahko pripisali 3,8 % vseh smrti (6,3 % (stoodstotno) pripisljive alkoholu (preglednica 3.1) (3, 9, 25). pri moških in 1,1 % pri ženskah) in 4,6 % vseh izgubljenih zdravih let življenja zaradi prezgodnje umrljivosti in zmanjšane telesne zmožnosti (7,6 % pri moških in 1,4 % pri ženskah), alkoholu pripisljivo breme bolezni pa je bilo večje med mlajšimi starostnimi skupinami (3,4). Primerljivi podatki za leto 2002 so pokazali, da je bil v Sloveniji alkohol vzrok za 6,5 % vseh smrti in za 11,4 % vseh izgubljenih zdravih let življenja, zaradi 60 Preglednica 3.1: Alkoholu neposredno pripisljivi vzroki (diagnoze MKB-10) (3, 9, 25) 3.1 UMRLJIVOST ZARADI ALKOHOLU NEPOSREDNO PRIPISLJIVIH VZROKOV 61 V SLOVENIJI V OBDOBJU 2000–2010 MKB-10 koda diagnoza F10.0–F10.9 duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola Število umrlih zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov narašča G31.2 degeneracija živčevja zaradi alkohola G62.1 alkoholna polinevropatija V Sloveniji je zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov v letih 2000–2010 na leto v G72.1 alkoholna miopatija povprečju umrlo 650 oseb (oziroma 32,2 oseb na 100.000 prebivalcev – groba stopnja umrljivosti18), v obdobju 2005–2010 (ko je trend umrljivosti izrazito naraščal) v povprečju I42.6 alkoholna kardiomiopatija skoraj 100 oseb več ali 749 oseb na leto (oziroma 36,8 oseb na 100.000 prebivalcev), v K29.2 alkoholni gastritis zadnjih treh letih (2008–2010 je bila umrljivost najvišja) pa še dodatno 100 oseb več ali K70.0–K70.9 alkoholna bolezen jeter 849 oseb na leto (oziroma 41,3 oseb na 100.000 prebivalcev) (slika 3.1) (9). K86.0 kronični alkoholni pankreatitis O35.4 oskrba matere zaradi poškodbe plodu zaradi alkohola P04.3 plod in novorojenček, prizadet zaradi materinega uživanja alkohola Q86.0 fetalni alkoholni sindrom R78.0 prisotnost alkohola v krvi T51.0, T51.1, T51.9 toksični učinki alkohola X45, X65, Y15 izpostavljenost alkoholu in zastrupitev z njim Slika 3.1: Stopnja standardizirane umrljivosti19 in groba stopnja umrljivosti na 100.000 prebivalcev zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov smrti, Slovenija 2000–2010 (Vir: Baza umrlih, IVZ) 18 Groba stopnja umrljivosti je podatek o številu umrlih, preračunana na 100.000 oseb opazovane populacije. 19 Starostno standardizirana stopnja (SSS) je teoretična stopnja, pri kateri predpostavimo, da je starostna struktura opazovane populacije taka kot v standardni populaciji – pove nam torej, kakšna bi bila groba stopnja v opazovani populaciji, če bi bila starostna struktura te populacije enaka, kot je v standardni populaciji. 62 Med umrlimi zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov v letih 2000–2010 so prevladovali moški (razmerje moški : ženske je vseskozi okrog 3 : 120), mlajši od 65 let. 63 Približno 2/3 jih je umrlo pred 65. letom starosti (največ, 70,4 %, leta 2004 in najmanj, 59,7 %, leta 2010). Kot najpogostejši vzrok smrti zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov je izstopala alkoholna bolezen jeter (najmanj, 57,5 %, leta 2000 in največ, 75,3 %, leta 2007), sledile so smrti zaradi duševnih in vedenjskih motenj zaradi uživanja alkohola (najmanj, 13,6 %, leta 2007 in največ, 33,7 %, leta 2000). Oba najpogostejša vzroka smrti (alkoholna bolezen jeter ter duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola) sta skupaj predstavljala skoraj vse smrti zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov v Sloveniji (najmanj, 85,1 %, leta 2001 in največ, 93,6 %, leta 2004) (sliki 3.2, 3.3) (9). Slika 3.3: Groba stopnja umrljivosti na 100.000 prebivalcev zaradi alkoholu neposred- no pripisljivih vzrokov smrti (vsi vzroki), zaradi alkoholne bolezni jeter (K70.0–70.9) ter zaradi duševnih in vedenjskih motenj zaradi uživanja alkohola (F10.0–F10.9), Slovenija 2000–2010 (Vir: Baza umrlih, IVZ) Stopnja umrljivosti (tako groba kot standardizirana) zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov je naraščala predvsem v obdobju 2005–2010 (slika 3.1), in sicer pri obeh spolih (slika 3.2). Trend umrljivosti zaradi vseh alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov je bil zelo podoben trendu umrljivosti zaradi alkoholne bolezni jeter21, saj je ta najpogostejši alkoholu neposredno pripisljiv vzrok smrti (slika 3.4) (9). K umrljivosti zaradi alkoholne bolezni jeter je največ (okoli 90 %) prispevala alkoholna ciroza jeter, zato je bil tudi desetletni trend umrljivosti zaradi teh dveh diagnoz zelo podoben. Stopnja umrljivosti zaradi drugega najpogostejšega alkoholu neposredno pripisljivega vzroka smrti, duševnih in vedenjskih motenj zaradi pitja alkohola22, pa v Slika 3.2: Groba stopnja umrljivosti na 100.000 prebivalcev zaradi alkoholu nepos- redno pripisljivih vzrokov smrti, po spolu ter skupaj, Slovenija 2000–2010 (Vir: Baza zadnjih desetih letih ni kazal značilnega trenda (slika 3.3) (9). umrlih, IVZ) 21 Alkoholna bolezen jeter zajema naslednje diagnoze MKB-10: alkoholna zamaščenost jeter (K70.0), alkoholni hepatitis (K70.1), alkoholna fibroza in skleroza jeter (K70.2), alkoholna ciroza jeter (K70.3), alkoholna odpoved jeter (K70.4) ter alkoholna bolezen jeter neopredeljena (K70.9). 22 Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola zajemajo naslednje diagnoze MKB-10: akutna zastrupitev z alkoholom (F10.0), škodljivo uživanje alkohola (F10.1), sindrom odvisnosti od alkohola (F10.2), odtegnitveno stanje (F10.3), odtegnitveno stanje z delirijem (F10.4), psihotična motnja (F10.5), amnestični sindrom (F10.6), residualna ali pozno nastopajoča psihotična motnja (F10.7), druge duševne in vedenjske motnje (F10.8) ter neopredeljene duševne in vedenjske 20 Razmerje moški : ženske je bilo najnižje leta 2004 (2,9 : 1) ter najvišje leta 2008 (3,7 : 1). motnje (F10.9). 64 65 Slika 3.5: Stopnja standardizirane hospitalizacije (SSH) in groba stopnja hospitalizacij (GSH) na 100.000 prebivalcev zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov, po spolu, Slika 3.4: Groba stopnja umrljivosti na 100.000 prebivalcev zaradi alkoholne bolezni Slovenija 2000–2010 (Vir: BOLOB, IVZ) jeter (K70.0–70.9) po spolu in skupaj, Slovenija 2000–2010 (Vir: Baza umrlih, IVZ) Med hospitaliziranimi zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov prevladujejo moški 3.2 HOSPITALIZACIJE ZARADI ALKOHOLU NEPOSREDNO PRIPISLJIVIH in osebe, stare od 45 do 54 let. Najpogostejši diagnozi za hospitalizacijo sta duševne in VZROKOV V SLOVENIJI V OBDOBJU 2000–2010 vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola ter alkoholna bolezen jeter Moški so trikrat bolj pogosto hospitalizirani zaradi alkoholu neposredno pripisljivega Število primerov hospitalizacij zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov upada vzroka kot ženske24) (slika 3.6) (9). V letih 2000–2010 smo v Sloveniji na leto v povprečju beležili 3.876 hospitalizacij zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov (največ 4.313 leta 2000 in najmanj 3.328 leta 2005) oziroma 192,6 (največ 218 leta 2000 in najmanj 166 leta 2005) na 100.000 prebivalcev (groba stopnja hospitalizacij23), medtem ko je bila v povprečju starostno standardizirana stopnja hospitalizacij 178 (največ 205 leta 2000 in najmanj 153 leta 2005) na 100.000 odraslih prebivalcev na leto (slika 3.5). 23 Groba stopnja je podatek o številu novih primerov, preračunana na 100.000 oseb opazovane populacije. 24 Razmerje moški : ženske je bilo najnižje 2,8 : 1 leta 2003 ter najvišje 3,4 : 1 leta 2006. 66 67 Slika 3.6: Groba stopnja hospitalizacij na 100.000 prebivalcev zaradi alkoholu nepos- Slika 3.7: Groba stopnja hospitalizacij na 100.000 prebivalcev zaradi alkoholu nepos- redno pripisljivih vzrokov skupaj ter posebej za duševne in vedenjske motnje zaradi pitja redno pripisljivih vzrokov skupaj ter posebej za duševne in vedenjske motnje zaradi pitja alkohola (F10.0–F10.9) in alkoholno bolezen jeter (K70.0–K70.9), po spolu in skupaj, alkohola (F10.0–F10.9) in alkoholno bolezen jeter (K70.0–K70.9), Slovenija 2000–2010 Slovenija 2000–2010 (Vir: BOLOB, IVZ) (Vir: BOLOB, IVZ) Najpogostejši vzrok hospitalizacij zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov so bile V obdobju 2000–2004 je bilo največ hospitalizacij zaradi alkoholu neposredno pripisljivih duševne in vedenjske motnje zaradi pitja alkohola (najmanj, 62,6 %, leta 2004 in največ, vzrokov v starostnem razredu od 45 do 49 let, tako zaradi alkoholu neposredno pripisljivih 67,1 %, leta 2007), sledila je alkoholna bolezen jeter (najmanj, 26,5 %, leta 2006 in vzrokov kot tudi zaradi duševnih in vedenjskih motenj zaradi uživanja alkohola ter največ, 31,4 %, leta 2004), obe najpogostejši diagnozi skupaj pa sta predstavljali skoraj alkoholne bolezni jeter. To je veljalo za moške, ženske in oba spola skupaj. Od leta 2005 vse hospitalizacije zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov (najmanj, 92,4 %, leta je bilo največje število hospitalizacij zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov v 2000 in največ, 95,8 %, leta 2005) (slika 3.7) (9). starostnih razredih od 50 do 54 let oziroma od 45 do 49 let. Prevladovale so hospitalizacije zaradi duševnih in vedenjskih motenj zaradi uživanja alkohola, v starejšem starostnem razredu pa hospitalizacije zaradi alkoholne bolezni jeter (9). Najvišje (grobe, standardizirane) stopnje primerov hospitalizacij zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov so bile dosežene leta 2000 in so do leta 2004 postopno, v letu 2005 pa izrazito upadle, nato postopno naraščale do leta 2008 in nato ponovno upadle (slika 3.5). Nakazoval se je tudi trend zmanjševanja stopnje primerov hospitalizacij zaradi duševnih in vedenjskih motenj zaradi pitja alkohola (nanjo je najbolj vplivala stopnja hospitalizacij zaradi SOA) in stopnje hospitalizacij zaradi alkoholne bolezni jeter (nanjo je najbolj vplivala stopnja hospitalizacij zaradi alkoholne ciroze jeter) (slika 3.6). Stopnja hospitalizacij zaradi alkoholne ciroze jeter je bila v letu 2010 nižja kot leta 2000, z vmesnim povišanjem leta 2006. Stopnja hospitalizacij zaradi jetrne ciroze (poleg alkoholne ciroze je zajemala tudi nekatere druge vzroke za to bolezen) je kazala v zadnjih desetih letih trend zmanjševanja, od leta 2005 pa je relativno stabilna (9). 68 Trend grobe stopnje hospitalizacij zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov je 3.3 RAZLIKE V UMRLJIVOSTI IN HOSPITALIZACIJAH TUDI MED REGIJAMI V pri moških bistveno bolj podoben trendu v splošni populaciji kot pri ženskah. To lahko SLOVENIJI 69 pripišemo dejstvu, da je med vsemi hospitaliziranimi trikrat več moških (slike 3.7, 3.8, 3.9). Prebivalci vzhodne kohezijske25 regije (pomurska, podravska, koroška, savinjska, zasavska, spodnje-posavska, jugovzhodna Slovenija in notranjsko-kraška statistična regija) so imeli 1,7-krat večje relativno tveganje za smrt in 1,2-krat večje relativno tveganje za hospitalizacijo zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov kot prebivalci zahodne kohezijske regije (osrednjeslovenska, gorenjska, goriška in obalno-kraška statistična regija) (3). Starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov je bila najvišja v spodnje-posavski statistični regiji, kjer je bila 2,5-krat višja kot v regiji z najnižjo stopnjo (obalno-kraška regija); nad slovenskim povprečjem so bile tudi vse statistične regije vzhodne kohezijske regije, razen notranjsko-kraške (3), medtem ko je bila starostno standardizirana stopnja hospitalizacij najvišja v zasavski in spodnje-posavski statistični regiji, nad slovenskim povprečjem pa so bile še pomurska, obalno-kraška, podravska, goriška, savinjska in gorenjska regija. Stopnja umrljivosti je bila najnižja v osrednjeslovenski regiji (3, 26). Slika 3.8: Groba stopnja hospitalizacij na 100.000 prebivalcev zaradi alkoholu neposred- Slovenske statistične regije se razlikujejo tudi po deležu prezgodaj izgubljenih let življenja no pripisljivih vzrokov skupaj ter posebej za duševne in vedenjske motnje zaradi pitja alko- (smrt pred 65. letom) zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov hola (F10.0–F10.9) in alkoholno bolezen jeter (K70.0–K70.9), moški, Slovenija 2000–2010 (Vir: BOLOB, IVZ) Najvišji delež prezgodaj izgubljenih let življenja je bil v spodnje-posavski regiji, kjer lahko 15,4 % vseh prezgodaj izgubljenih let življenja neposredno pripišemo alkoholu, kar je 2,9-krat več kot v obalno-kraški regiji, kjer je bil delež prezgodaj izgubljenih let življenja najnižji (3). Posledice tveganega in škodljivega pitja alkohola so pogostejše med pripadniki nižjega socialno-ekonomskega sloja, ki so bolj ranljivi Razlike zaradi posledic tveganega in škodljivega pitja alkohola med regijami v Sloveniji bi lahko bile povezane tudi z razlikami v socialno-ekonomskem položaju, po drugi strani pa posledice tveganega in škodljivega pitja prispevajo tudi k zdrsu posameznika po socialno-ekonomski lestvici zaradi nižjega dohodka (bolniška odsotnost, nazadovanje v službi, izguba zaposlitve, invalidska upokojitev) (3). Tako v Sloveniji kot drugod po svetu so posledice tveganega in škodljivega pitja alkohola pogostejše med pripadniki nižjega socialno-ekonomskega sloja (3, 17–24), ne samo zaradi njihovih pivskih navad (pogostejše čezmerno pitje alkohola in visoko tvegano opijanje oziroma pogostejše tvegano in škodljivo pitje) (3, 16, 27), ampak tudi zaradi dejstva, da so ranljivejši za posledice tveganega in škodljivega pitja alkohola (bolj Slika 3.9: Groba stopnja hospitalizacij na 100.000 prebivalcev zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov skupaj ter posebej za duševne in vedenjske motnje zaradi pitja alkohola (F10.0–F10.9) in al- 25 Funkcionalna ozemeljska enota za izvajanje skupnih nalog občin in države, še posebej v povezavi z izvajanjem kohezijske koholno bolezen jeter (K70.0–K70.9), ženske, Slovenija 2000–2010 (Vir: BOLOB, IVZ) politike EU v Republiki Sloveniji; Slovenija je razdeljena na vzhodno in zahodno kohezijsko regijo. 70 tvegano pivsko okolje, slabše splošno socialno, prehransko in zdravstveno stanje ter 3.5 PASTI INTERPRETACIJE PODATKOV O UMRLJIVOSTI IN HOSPITALIZACIJAH življenjskih razmer (3, 20). ZARADI ALKOHOLU NEPOSREDNO PRIPISLJIVIH VZROKOV 71 Med odraslimi prebivalci Slovenije z verjetnim SOA izstopajo osebe brez izobrazbe in osebe iz najnižjega družbenega razreda (28), ki ob pojavu SOA verjetno težje in pozneje Podatki o umrljivosti zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov kažejo, da se je ta zmanjšajo pitje ali prenehajo piti kot pripadniki višjega sloja (3, 20). v Sloveniji od leta 2006 dalje izrazito povečevala, predvsem na račun izrazitega večanja V Sloveniji obstajajo jasne socialno-ekonomske razlike v umrljivosti zaradi alkoholu umrljivosti zaradi alkoholne ciroze jeter neposredno pripisljivih vzrokov, tako se starostno standardizirana stopnja umrljivosti zmanjšuje s povečevanjem koeficienta razvitosti; prebivalci občin z najmanjšim Pri interpretaciji takšnega povečanja je potrebna previdnost, saj na podatke lahko koeficientom razvitosti vplivajo različni dejavniki. Na primer, analiza podatkov o umrljivosti zaradi jetrne ciroze 26 imajo 2,1-krat večje relativno tveganje za smrt zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov kot prebivalci občin z najvišjim koeficientom razvitosti (3). je pokazala, da gre večanje umrljivosti zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov od leta 2006 pripisati predvsem natančnejšemu kodiranju osnovnih vzrokov smrti, a celotnega poviševanja stopnje umrljivosti zaradi alkoholne jetrne ciroze v zadnjih letih verjetno ne moremo pripisati zgolj temu dejavniku (26). Možno, a kljub krajšemu obdobju 3.4 UMRLJIVOST ZARADI KRONIČNE BOLEZNI JETER IN JETRNE CIROZE JE opazovanja manj verjetno, da je sprememba trenda v zadnjih letih zgolj naključna. Le z V SLOVENIJI IN V VSEH SLOVENSKIH REGIJAH VIŠJA OD POVPREČJA nadaljnjim spremljanjem bomo lahko ugotovili, ali se je stopnja primerov hospitalizacij DRŽAV ČLANIC EU zaradi jetrne ciroze med Slovenci v zadnjih letih dejansko prenehala zmanjševati in se umrljivost celo nekoliko povečuje. Glede na to, da se je v zadnjih letih stopnja umrljivosti zaradi ciroze jeter značilno povečala le pri starejših starostnih skupinah (nad 60 let), Primerljivi podatki Slovenijo uvrščajo v vrh držav članic EU tako po porabi alkohola kot ne pa pri mlajših, bi to lahko pomenilo tudi, da se je umrljivost zaradi jetrne ciroze tudi po posledicah tveganega in škodljivega pitja alkohola (3, 11, 12). Podatki SZO premaknila v starejša leta, na kar bi lahko vplivalo več dejavnikov (npr. boljše zdravljenje kažejo, da je umrljivost zaradi kronične bolezni jeter in jetrne ciroze v Sloveniji in v vseh in socialno varstvo bolnikov z jetrno cirozo lahko vplivata na podaljševanje življenja; slovenskih regijah višja od povprečja držav članic EU (3, 11). na umrljivost med bolniki z jetrno cirozo bi lahko vplivalo tudi število samomorov, ki se pogosto povezujejo s tveganim in škodljivim pitjem alkohola, in se je v zadnjem desetletju Razlike v zdravstvenih posledicah, pripisljivih alkoholu, so povezane s pivskim vedenjem v Sloveniji zmanjšalo) (3, 26). Razlike v zdravstvenih posledicah zaradi škodljivega pitja alkohola med spoloma so tako Bolnikov, ki so hospitalizirani zaradi sindroma odvisnosti od alkohola, je vedno manj, a v tujini (17–24) kot v Sloveniji povezane s pivskim vedenjem. Pri slovenskih moških je so ob sprejemu v bolnišnico zdravstveno vedno bolj prizadeti tveganje za tvegano in škodljivo pitje alkohola petkrat večje kot pri ženskah; že fantje pijejo alkohol pogosteje kot dekleta, prej tudi pričnejo piti in se prvič opijejo pri nižji V obdobju 2002–2007, kot ugotavljata avtorja Kravos in Malešič za vzhodno Slovenijo, se starosti v primerjavi z dekleti (26, 27). je število hospitalizacij v psihiatričnih ustanovah zaradi SOA zmanjševalo (zmanjševal se je tudi delež bolnikov z diagnozo SOA v primerjavi z bolniki z ostalimi duševnimi motnjami), Tudi razlike med slovenskimi regijami so vsaj delno povezane s pivskimi navadami: hkrati pa so bili sprejeti na zdravljenje bolniki, ki so bili zdravstveno vse bolj prizadeti prebivalci vzhodne kohezijske regije v večjem deležu alkohol pijejo čezmerno in se visoko in z vse hujšimi oblikami odvisnosti (30). Vzrokov za zmanjševanje števila sprejemov v tvegano opijajo (3, 29), k večjemu tveganju za zdravje pa lahko v Sloveniji prispevajo tudi psihiatrične ustanove zaradi SOA je več, a je med njimi kot najpomembnejšega verjetno drugi dejavniki (lažja dostopnost alkohola, slabša kakovost doma izdelanega alkohola z treba izpostaviti socialno-ekonomske spremembe v družbi (30). Ekonomska in finančna večjo vsebnostjo etanola, kontaminacija alkoholne pijače z metanolom ali s svincem ali kriza ter brezposelnost vplivajo, da se odvisni od alkohola zaradi grozeče izgube zaposlitve vsebnosti nekaterih alkoholov, ki jih povezujejo z višjo stopnjo alkoholne bolezni jeter) (3, težje odločajo za nekajmesečno zdravljenje (poleg psihiatrične stigmatizacije je tudi 26). V Sloveniji tudi nimamo učinkovitega nadzora nad domačo proizvodnjo in podatkov družbena toleranca za dolge hospitalizacije nizka). Na poznejšo odločitev za zdravljenje o količini in kakovosti tako proizvedenega alkohola (3, 26). verjetno vpliva tudi dejstvo, da je danes socialnih programov v podjetjih manj (30). Poleg tega k odlogu zdravljenja in večjemu deležu bolnikov s hujšimi oblikami odvisnosti 26 S koeficientom razvitosti občin, ki je razmerje med povprečno razvitostjo občin v državi in razvitostjo določene občine, ob sprejemu v bolnišnice pripomorejo tudi daljše čakalne dobe zaradi racionalizacije opredeljujemo razvitost posamezne občine kot merilo za državno sofinanciranje investicij občin. Razvitost posamezne občine izračunamo ob upoštevanju kazalnikov razvitosti občine, kazalnikov ogroženosti občine in kazalnikov razvojnih možnosti. 72 poslovanja zdravstvenih zavodov. Na zmanjšanje hospitalizacij lahko vpliva tudi večja 3.6 KLJUČNE UGOTOVITVE ponudba zunajbolnišničnega zdravljenja (30). 73 Da bi na zmanjševanje števila sprejemov v psihiatrične ustanove zaradi SOA vplivale Uživanje alkohola je eden glavnih preprečljivih dejavnikov tveganja za preventivne akcije za zmanjševanje tveganega in škodljivega pitja alkohola, je manj kronične bolezni, poškodbe in nasilje, saj povzroča odvisnost in več kot 60 verjetno. Glede na to, da so pri tistih, ki so bili hospitalizirani, ugotavljali slabše različnih bolezni ter poškodb. zdravstveno stanje, lahko sklepamo, da je šlo pri njih za večjo zlorabo alkohola in predvsem za daljše odlašanje z zdravljenjem. Večinoma so izhajali iz slabših socialnih Uživanje alkohola je v svetu tretji najpomembnejši dejavnik tveganja za razmer (nezaposlenost, strah pred izgubo službe) in ne prepoznavajo SOA kot bolezni obolevnost in manjzmožnost ter osmi za umrljivost. (30). Nasploh se vse manj odvisnih od alkohola odloča za zdravljenje v zgodnejših fazah odvisnosti in z zdravljenjem odlašajo, dokler ne postane nujno zaradi telesnih vzrokov ali Delež alkoholu pripisljivih smrti in izgubljenih zdravih let življenja je največji ekonomske ogroženosti oziroma grožnje z izgubo zaposlitve (30). v evropski regiji SZO, ki ima tudi največjo porabo alkohola na prebivalca na svetu. Sindrom odvisnosti od alkohola in druga stanja, povezana s tvegano in škodljivo rabo alkohola, so pogosto spregledana Po podatkih SZO se Slovenija po skupni porabi alkohola na prebivalca uvršča na peto mesto med državami članicami EU. Na število primerov hospitalizacij oziroma smrti zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov lahko vplivajo tudi administrativni dejavniki, kot sta neustrezno ugotavljanje Primerljivi podatki Slovenijo uvrščajo v vrh držav članic EU tudi po posledicah in beleženje alkohola kot vzroka za bolezen in smrt. Zdravstveni delavci pogosto ne tveganega in škodljivega pitja alkohola. Nad povprečje držav članic EU se prepoznajo ali ne želijo prepoznati SOA in drugih stanj zaradi alkoholu neposredno uvrščajo vse slovenske regije. pripisljivih vzrokov ter taka stanja diagnosticirajo in beležijo npr. kot psihosomatska, Nad povprečjem držav članic EU je Slovenija prav tako po starostno kot posledico stresa ali kot neopredeljena (npr. neopredeljena jetrna ciroza namesto standardizirani stopnji umrljivosti zaradi alkoholu pripisljivih vzrokov. alkoholne). Zdravniki se za z alkoholom povezano diagnozo morda ne odločijo tudi Po umrljivosti in po številu izgubljenih zdravih let življenja na 100.000 zato, da ne bi stigmatizirali bolnikov in njihove družine, zaradi nepoznavanja pivske prebivalcev zaradi ciroze jeter se Slovenija uvršča na tretje mesto; umrljivost zgodovine umrlega oziroma bolnika in zaradi pomanjkanja specifičnih laboratorijskih zaradi kronične bolezni jeter in jetrne ciroze je v Sloveniji in v vseh slovenskih testov za ugotavljanje kroničnega uživanja alkohola (3). regijah višja od povprečja držav članic EU. Podatki o hospitalizacijah in umrljivosti zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov Po ocenah je letno alkohol v svetu vzrok za 3,8 % vseh smrti in 4,6 % vseh ne odražajo dejanskih posledic tveganega in škodljivega pitja alkohola izgubljenih zdravih let življenja zaradi prezgodnje smrti in zmanjšane telesne V Sloveniji posledice tveganega in škodljivega pitja alkohola spremljamo s podatki o zmožnosti, medtem ko so ocene za Slovenijo pokazale, da je alkohol letno umrljivosti in hospitalizacijah zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov, poleg predstavljal vzrok za 6,5 % vseh smrti in za 11,4 % vseh izgubljenih zdravih slednjih pa obstajajo številne bolezni in poškodbe, ki jih alkoholu lahko pripišemo le v let življenja (izgubili smo približno 32.200 zdravih let življenja). določenem deležu (npr. prometne nezgode in druge poškodbe) in jih v uradnih bazah V Sloveniji je opazen naraščajoči trend umrljivosti zaradi alkoholu podatkov v večini primerov ne spremljamo, zato lahko upravičeno domnevamo, da so neposredno pripisljivih vzrokov v obdobju 2000–2010 (umrljivost od leta posledice tveganega in škodljivega pitja alkohola v Sloveniji večjih razsežnosti, kot jih 2006 dalje izrazito narašča predvsem na račun izrazitega večanja umrljivosti ugotavljamo z danes dostopnimi podatki (3). zaradi alkoholne ciroze jeter, pri čemer ima pomemben vpliv natančnejše kodiranje osnovnih vzrokov smrti). Zaznati je padajoči trend hospitalizacij zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov v obdobju 2000–2010, a v zadnjih letih so hospitalizirani zdravstveno bolj prizadeti. 74 Med umrlimi in hospitaliziranimi zaradi alkoholu neposredno pripisljivih 3.7 LITERATURA vzrokov so v Sloveniji v letih 2000–2010 prevladovali moški, stari manj kot 75 65 let (2/3 umrlih je bilo starih manj kot 65 let, pri hospitalizacijah pa je prevladoval starostni razred 45–49 let oziroma 50–54 let). 1� Anderson P. The monitoring of the State of the World’s drinking: what WHO has accomplished and what further needs to be done. Addiction 2005; 100: 1751–4. Med vzroki (diagnozami) za smrt in hospitalizacije zaradi alkoholu neposredno 2� World Heath Organization. Global status report on alcohol and health. Geneva: World Heath Organisation, pripisljivih vzrokov v letih 2000–2010 sta prevladovala alkoholna bolezen 2011. Pridobljeno 12. 9. 2012 s spletne strani: http://www.who.int/substance_abuse/publications/global_ jeter (na prvem mestu pri umrljivosti) ter duševne in vedenjske motnje zaradi alcohol_report/msbgsruprofiles.pdf� uživanja alkohola (na prvem mestu pri hospitalizacijah), oba vzroka skupaj 3� Kovše K, Tomšič S, Mihevc Ponikvar B, Nadrag P. Posledice tveganega in škodljivega uživanja alkohola v sta predstavljala skoraj vse primere. Sloveniji. Zdrav Vestn 2012; 8: 119–27. Alkohol tudi v Sloveniji prispeva k neenakostim v zdravju: razlike so med 4. Rehm J, Mathers C, Popova S, Thavorncharoensap M, Teerawattananon Y, Patra J. Global burden of disease and injury and economic cost attributable to alcohol use and alcohol use disorders. Lancet 2009; 373: 2223–33. spoloma, med slovenskimi regijami in med različnimi socialno-ekonomskimi sloji prebivalstva; bolj prizadeti so moški, prebivalci vzhodne kohezijske 5. World Health Organization. International Guide for Monitoring Alcohol Consumption and Related Harm. regije in prebivalci spodnjeposavske regije. Geneva: World Health Organization, 2000. 6� Rehm J, Ashley MJ, Room R, Single E, Bondy S, Ferrence R. et al. On the emerging paradigm of drinking patterns Slovenske statistične regije se razlikujejo tudi po deležu prezgodaj and their social and health consequences. Addiction 1996; 91: 1615–21. izgubljenih let življenja (izgubljena leta življenja zaradi smrti pred 65. letom starosti) zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov: najvišji delež je v 7� Bondy SJ. Overview of studies on drinking patterns and their reported consequences. Addiction 1996; 91: 1661–74. spodnjeposavski regiji, kar je 2,9-krat več vseh prezgodaj izgubljenih let življenja v primerjavi z obalno-kraško regijo, kjer je delež najnižji. 8� Puddey IB, Rakic V, Dimmitt SB, Beilin LJ. Influence of pattern of drinking on cardiovascular disease and cardiovascular risk factors–A review. Addiction 1999; 94: 649–63. V Sloveniji obstajajo jasne socialno-ekonomske razlike v umrljivosti zaradi 9. Lovrečič M, Lovrečič B. Umrljivost in hospitalizacije zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov v Sloveniji v alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov (prebivalci občin z najmanjšim obdobju od 2000 do 2010. Isis 2013; 4: 60-65. koeficientom razvitosti imajo večje relativno tveganje za smrt). 10� World Health Organization. Global Information System on Alcohol and Health. Geneva: World Health Posledice tveganega in škodljivega pitja alkohola so bile pogostejše med Organization, 2010. Pridobljeno 12. 9. 2012 s spletne strani: http://apps.who.int/ghodata/?theme=GISAH� pripadniki nižjega socialno-ekonomskega sloja, ki so bolj ranljivi. 11� World Health Organization. European Health For All database 2010. Geneva: World Health Organization, 2010. Pridobljeno 12. 9. 2012 s spletne strani: http://data.euro.who. int/hfadb/. V Sloveniji so posledice tveganega in škodljivega pitja alkohola večje, kot jih lahko uradno zaznavamo in spremljamo. 12� World Health Organization. The global burden of disease: 2004 update. Geneva: World Health Organization, 2008. Pridobljeno 12. 9. 2012 s spletne strani: http://www.who.int/healthinfo/global_burden_disease/en/� 13� Mäkelä P, Gmel G, Grittner U, Kuendig H, Kuntsche S, Bloomfield K. et al. Drinking and Gender Differences in Drinking in Europe: a Comparison of Drinking Patterns in European Countries. In: Bloomfield K, Ahlström S, Allamani A, Beck F, Helmersson Bergmark K, Csemy L. et al., editors. Gender, Culture and Alcohol Problems: A Multi-national Study. Project Final Report. Berlin: Charite Campus Benjamin Franklin, 2005. 14. Bloomfield K, Ahlström S, Allamani A, Choquet M, Cipriani F, Gmel G. et al. Alcohol consumption and alcohol problems among women in European countries. Berlin: Free University of Berlin (Institute of Medical Informatics, Biostatics and Epidemiology), 1999. Pridobljeno 13. 9. 2012 s spletne strani: http://www.medizin.fuberlin.de/ statistik/Gender&Alcohol/� 15. Ramstedt M, Hope A. The Irish drinking habits of 2002: Drinking and drinking-related harm, a European comparison. Dublin: Department of Health and Children, 2003. 16� Baumberg B, Anderson P. Alcohol in Europe–Report for European Commission. England: Institute of Alcohol Studies, 2006� 76 17� Romelsjo A, Lundberg M. The changes in the social class distribution of moderate and high alcohol consumption and of alcohol-related disabilities over time in Stockholm County and in Sweden. Addiction 1996; 91: 1307–23. 77 18� Leclerc A, Lert F, Fabien C. Differential mortality: some comparisons between England and Wales, Finland and France, based on inequality measures. International Journal of Epidemiology 1990; 19: 1001–10. 19. Makela P, Valkonen T, Martelin T. Contribution of deaths related to alcohol use to Socio-economic variation in mortality: register based follow up study. British Medical Journal 1997; 315: 211. 20� Mäkelä P. Alcohol-related mortality as a function of socio-economic status. Addiction 1999; 94: 867–86. 21� Loxely W, Toumbourou JW, Stockwell T, Haines B, Scott K, Godfrey C. et al. The prevention of substance use, risk and harm in Australia. Canberra: National Drug Research Institute and Centre for Adolescent Health, 2004. 22� Schmidt LA, Mäkelä P, Rehm J, Room R. Alcohol: equity and social determinants. In: Blas E, Kurup AS, eds. Equity, social determinants and public health programmes. Geneva: World Health Organization, 2010. 23� Bloomfield K, Gmel G, Wilsnack S. Introduction to special issue 'Gender, Culture and Alcohol Problems: a Multi- national Study'. Alcohol Alcohol Suppl. 2006; 41(1): i3–7. 24. Bloomfield K, Grittner U, Kramer S, Gmel G. Social inequalities in alcohol consumption and alcohol-related problems in the study countries of the EU concerted action 'Gender, Culture and Alcohol Problems: a Multi- national Study'. Alcohol Alcohol Suppl. 2006; 41(1): i26–36. 25. Centers for disease control and prevention. About Alcohol Related Disease Impact (ARDI). Alcohol-Related ICD Codes. Atlanta: Centers for disease control and prevention, 2004. Pridobljeno 14. 9. 2012 s spletne strani: https://apps.nccd.cdc.gov/ardi/AboutARDICrosswalk.htm� 26� Kovše K. Poročilo o izračunavanju kazalnikov za prikaz bremena tveganega in škodljivega pitja alkohola v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 2011. 27� Uživanje alkohola. In: Buzeti T, Gabrijelčič Blenkuš M, Gruntar Činč M, Ivanuša M, Pečar J, Tomšič S. et al, editors. Neenakosti v zdravju v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 2011: 39–40. 28� Hovnik-Keršmanc M, Čebašek-Travnik Z, Trdič J. Pivsko vedenje odraslih prebivalcev Slovenije leta 1999: rezultati raziskave. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS; 2000. 29. Lovrečič M, Lovrečič B, Tomšič S. Alkohol. In: Maučec Zakotnik J, Tomšič S, Kofol Bric T, Korošec A, Zaletel Kragelj L, editors. Zdravje in vedenjski slog prebivalcev Slovenije – Trendi v raziskavah CINDI 2001–2004– 2008. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 2012. 30� Kravos M, Malešič I. Bolnišnično zdravljenje odvisnih od alkohola v vzhodni Sloveniji. Zdrav Vestn 2011; 80: 258–67. 78 ALKOHOL IN SLOVENSKI 79 MLADOSTNIKI V OBDOBJU 2002–2010 Maja Zorko Tadeja Hočevar Alenka Tančič Grum Maja Bajt Helena Jeriček Klanšček 4 80 4. ALKOHOL IN SLOVENSKI MLADOSTNIKI V OBDOBJU V tretjem podpoglavju (4.3) bomo prikazali še nekatere značilnosti problematike, povezane z alkoholom med slovenskimi mladostniki, kot so dostopnost alkohola, stališča 81 2002–2010 do alkohola in nekatera mnenja mladostnikov do alkoholne problematike. Izhajali smo iz nekaterih (6, 7, 17, 18, 30, 32–36) kvalitativnih in kvantitativnih slovenskih raziskav, ki to tematiko obravnavajo. V okviru področja alkoholne problematike je treba mladostnikom posvetiti posebno pozornost, saj so za razvoj škodljivega pitja alkohola ranljivejši zaradi razvojnih sprememb, predvsem dozorevanja možganov (1, 2). Tvegano pitje alkohola namreč vpliva na spremembe v delovanju nekaterih možganskih struktur in nevrotransmiterskih 4.1 KAKŠNO JE STANJE PITJA ALKOHOLA MED MLADOSTNIKI IN KAKO SE JE sistemov, ki so vpleteni v razvoj odvisnosti (3, 4). Poleg tega je mladostništvo obdobje SPREMINJALO V OBDOBJU 2002–2010 preizkušanja in oblikovanja navad, tudi navad pitja alkohola. Posebna pozornost mladostnikom je utemeljena tudi zaradi ugotovitev, da so visoko tvegane oblike pitja med mladimi v večini evropskih držav v porastu (5) ter da kljub zakonski prepovedi Alkoholne pijače pije več kot polovica mladostnikov nakupovanja in strežbe alkohola mladoletnim v Sloveniji mladi preprosto dostopajo do alkohola in pitje alkohola dojemajo kot nekaj povsem normalnega; pomeni jim način 61 % mladostnikov v starostih 11, 13 in 15 let pije28 alkoholne pijače. S starostjo se zabave in sprostitve (6, 7). delež teh mladostnikov veča. Pri 11- in 13-letnikih je pomembno več fantov kot deklet, ki pijejo alkoholne pijače, pri 15-letnikih pa je to število pri obeh spolih enako in skupaj V tem poglavju želimo pregledati stanje, trende in neenakosti v pitju alkohola med predstavlja 85 % vseh slovenskih 15-letnikov (slika 4.1) (8). slovenskimi mladostniki. V poglavju navajamo le razlike med skupinami, ki so statistično značilne. Podoben delež (88 %) 15-letnikov je pilo alkoholne pijače v zadnjih 12 mescih, po pitju alkohola v zadnjih 30 dneh pa se slovenski 15-letniki uvrščajo nad mednarodno V prvem podpoglavju (4.1) bomo prikazali stanje na podlagi zadnjih dveh mednarodnih povprečje (9). raziskav, ki sta bili narejeni v Sloveniji na slučajnih vzorcih, to sta raziskavi iz leta 2010 (8) in 2011 (9), in trende na podlagi rezultatov ponavljanja istih dveh mednarodnih raziskav skozi več let. V drugem podpoglavju (4.2) pa bomo prikazali nekatere neenakosti v pitju alkohola med slovenskimi mladostniki. Mednarodni raziskavi, ki smo ju vključili v pregled, redno potekata v Sloveniji in temeljita na reprezentativnih slučajnih vzorcih slovenskih mladostnikov. Prva mednarodna raziskava, iz katere smo izhajali, je raziskava HBSC (angl. Health behaviour in school-aged children) – Z zdravjem povezan vedenjski slog v osnovni šoli (8). V Sloveniji se od leta 2002 izvaja vsake štiri leta (2002, 2006 in 2010) in proučuje pitje alkohola med slovenskimi 11-, 13- in 15-letniki. Raziskovalci mladostnikom zastavljajo vprašanja, ki se nanašajo na pogostost pitja alkohola in na število priložnosti, ko so bili opiti. Petnajstletnikom zastavljajo tudi vprašanja o tem, kdaj so prvič pili alkohol in kdaj so bili prvič opiti. Rezultate HBSC smo dopolnili z nekaterimi podatki druge mednarodne raziskave, tj. Evropske raziskave o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino – ESPAD (angl. European school survey project on alcohol and other drugs) (9), ki se v Sloveniji od leta 1995 izvaja vsaka štiri leta, in proučuje 15- in 16-letnike27� Slika 4.1: Deleži slovenskih mladostnikov, ki pijejo katero koli alkoholno pijačo, po sta- rosti in spolu (Vir: HBSC, 2010) 27 Nacionalni HBSC podatki o starosti mladostnikov so sledeči (povprečne starosti): leto 2002: 11.7, 13.7 in 15.8, leto 2006: 11.6, 13.5 in 15.5, leto 2010: 11.6, 13.6 in 15.6. Pri 15-letnikih gre za mladostnike, ki so v času raziskav obiskovali prvi letnik srednje šole, kar velja tudi za mladostnike, ki so sodelovali v raziskavi ESPAD. ESPAD vključuje trende od 1995 do 2011� 28 Na vprašanje, kako pogosto pijejo izbrane pijače, so mladostniki lahko izbrali enega od naslednjih odgovorov: nikoli, redko, vsak mesec, vsak teden, vsak dan. 82 Najbolj priljubljena pijača med mladostniki je pivo 83 V vseh starostnih skupinah je najbolj priljubljena pijača pivo, sledi vino. Pivo je z izjemo 11-letnih deklet, ki imajo najraje vino, najbolj priljubljena pijača tako pri fantih kot dekletih. Najmanj priljubljene alkoholne pijače pri 11-in 13-letnih fantih in dekletih so žgane, pri 15-letnikih pa mešane gazirane pijače29 (10). Spodnje slike prikazujejo deleže 11-, 13- in 15-letnih mladostnikov ne glede na starost in spol, ki pijejo pivo, vino, žgane pijače in mešane gazirane alkoholne pijače (slika 4.2). Legenda: slo – slovensko povprečje, mdn – mednarodno povprečje, MGAP – mešane gazirane alkoholne pijače Slika 4.3: Primerjava deležev slovenskih 11-, 13- in 15-letnih mladostnikov z mednaro- dnim povprečjem v tedenskem pitju alkoholnih pijač glede na vrsto alkoholne pijače in starost mladostnika (Vir: HBSC, 2010) Več kot ¼ slovenskih 15-letnikov pije alkoholne pijače vsaj enkrat tedensko, kar je nad Legenda: MGAP – mešane gazirane alkoholne pijače mednarodnim povprečjem, izstopajo fantje Slika 4.2: Deleži slovenskih 11-, 13- in 15-letnih mladostnikov, ki pijejo alkoholne pijače glede na vrsto alkoholne pijače (pivo, vino, žgane pijače in mešane gazirane Tedensko pitje alkohola s starostjo narašča, kar 27 % 15-letnikov pije alkoholne pijače alkoholne pijače) (Vir: HBSC, 2010) tedensko. Fantje pijejo alkoholne pijače tedensko v vsaki starostni skupini v večji meri kot dekleta (8). Slovenski 15-letniki po deležih tistih, ki tedensko pijejo pivo, vino in žgane pijače, nad 11- in 13-letni fantje in dekleta tedensko pijejo alkoholne pijače v manjši ali enaki meri mednarodnim30 povprečjem kot v povprečju njihovi vrstniki iz mednarodnega okolja (slika 4.4). 15-letni slovenski Slovenski 11- in 13-letniki po tedenskem pitju vina in žganih pijač ne odstopajo od fantje in dekleta pa se v tedenskem pitju alkoholnih pijač uvrščajo nad mednarodno mednarodnega povprečja, le po pitju piva so 11-letniki pod mednarodnim povprečjem, povprečje, in sicer v zgornjo ¼ držav z najvišjimi deleži tistih, ki tedensko pijejo alkoholne 13-letniki pa nad mednarodnim povprečjem. Slovenski 15-letnikih po pitju piva, vina in pijače (11). žganih pijač odstopajo od mednarodnega povprečja, in sicer so v tedenskem pitju piva, vina in žganih pijač v prvi tretjini držav z najvišjimi odstotki tedenskega pitja tovrstnih pijač (slika 4.3) (11). 29 Breezer, Smirnoff Ice … 30 V analizo je bilo vključenih 39 držav: Anglija, Armenija, Avstrija, Belgija (flamski del), Belgija (francoski del), Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Grenlandija, Hrvaška, Irska, Islandija, Italija, Kanada, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Makedonija, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Rusija, Slovaška, Slovenija, Škotska, Španija, Švedska, Švica, Turčija, Ukrajina, Wales, Združene države Amerike. 84 85 Legenda: slo – slovensko povprečje, mdn – mednarodno povprečje Slika 4.4: Primerjava deležev slovenskih mladostnikov z mednarodnim pov- prečjem v tedenskem pitju alkoholnih pijač glede na starost in spol (Vir: HBSC, 2010) (11) Slika 4.5: Primerjava deležev 15-letnih deklet v tedenskem pitju alkoholnih pijač z deleži vrstnic iz držav Tedensko pitje: Slovenska 15-letna dekleta nadpovprečno ogrožena, najbolj ogrožena HBSC (11)31 dekleta v Grčiji, najmanj pa na Islandiji Tedensko pitje: Slovenski 15-letni fantje nadpovprečno ogroženi, najbolj ogroženi fantje Slovenska 15-letna dekleta skupaj z vrstnicami iz sosednjih držav ter iz Španije, Anglije, s Češke in iz Ukrajine, najmanj pa na Grenlandiji Škotske, Belgije (valonski del) in Latvije spadajo med 15-letnice, ki so nadpovprečno ogrožene. Država z najbolj ogroženimi 15-letnimi dekleti je Grčija, kjer je delež 15-letnih Slovenski 15-letni fantje, skupaj z vrstniki iz Italije, Avstrije, Madžarske, Romunije, Belgije deklet, ki poročajo o tedenskem pitju alkoholnih pijač, 34 %, sledita pa ji Češka in (flamski del) in Anglije spadajo med tiste, ki so visoko, sicer ne najvišje, nadpovprečno Ukrajina. Države, kjer so 15-letna dekleta najmanj ogrožena, so Norveška, Švedska ogroženi. Najvišje nadpovprečno ogroženi so njihovi vrstniki iz Češke in Ukrajine, kjer Finska, Rusija, ZDA, Grenlandija, Portugalska ter Islandija, ki ima najnižji, 5 %, delež je delež 15-letnih fantov, ki poročajo o tedenskem pitju alkoholnih pijač, 44 %, ter nato 15-letnih deklet, ki tedensko pijejo alkoholne pijače (11) (slika 4.5). vrstniki iz Hrvaške in Grčije. Najmanj so ogroženi mladostniki z Islandije in iz Finske, še zlasti pa z Grenlandije, kjer je najnižji, 6 %, delež 15-letnih fantov, ki pijejo alkohol tedensko (11) (slika 4.6). 31 Objavljeno z dovoljenjem avtorjev. 86 Pri 11- in 13-letnikih glede na mednarodno povprečje ni izrazito velikih razlik ali pa so rezultati ponekod celo ugodnejši za slovenske mladostnike (npr. pri slovenskih 13-letnih 87 dekletih in 11-letnih fantih) (slika 4.7). Drugače pa je pri slovenskih 15-letnikih, pri katerih je delež tistih, ki so bili v življenju opiti najmanj 2-krat, izrazito višji od mednarodnega povprečja: slovenskih 15-letnih fantov, ki so bili v življenju opiti 2-krat ali večkrat, je glede na njihove vrstnike v mednarodnem okolju 11 % več, takih slovenskih 15-letnih deklet pa je glede na njihove vrstnice v mednarodnem okolju kar 17 % več. S tem se slovenski 15-letniki uvrščajo na 10. od 38 mest na lestvici držav glede na višino deleža opitih 15-letnikov (11). Med 15-letniki je tudi kar 20 % (fantje) oziroma 21 % (dekleta) takih, ki so bili opiti vsaj enkrat v zadnjih 30 dneh, s čimer se Slovenija uvršča nad mednarodno povprečje. Nad mednarodno povprečje se slovenski 15-letni fantje in dekleta uvrščajo tudi po odstotku tistih, ki so se v zadnjih 30 dneh vsaj enkrat visoko tvegano opili34 (9). Slika 4.6: Primerjava deležev 15-letnih fantov v tedenskem pitju alkoholnih pijač z deleži vrstnikov iz držav HBSC (11)32 Ni sprememb v deležu tedenskih pivcev V obdobju 2002–2010 med 11-, 13- in 15-letniki tako pri fantih kot dekletih ni bilo sprememb v deležu tedenskih pivcev alkohola (12). Trend tedenskega pitja med 15-letnimi fanti in 15-letnimi dekleti v tem obdobju ne kaže sprememb, med 11-letniki Legenda: slo – slovensko povprečje, mdn – mednarodno povprečje pa med letoma 2006 in 2010 zaznamo upad, in sicer na račun upada med fanti (12). Slika 4.7: Primerjava deležev slovenskih mladostnikov z mednarodnim povprečjem v Mednarodni podatki kažejo, da tedensko pitje alkohola med mladimi v zahodnoevropskih opitosti 2-krat ali večkrat v življenju glede na starost in spol (Vir: HBSC, 2010) državah upada, medtem ko v vzhodnoevropskih narašča (13, 14). Slovenski 15-letniki po opitosti nad mednarodnim povprečjem, izstopajo dekleta Opitost (najmanj 2-krat)33 v življenju s starostjo mladostnikov narašča, pri čemer je pri 15-letnikih kar 41 % takih, ki so bili v življenju opiti že 2-krat ali večkrat. Pri 13- in 15-letnikih je takih več med fanti kot med dekleti (8). 32 Objavljeno z dovoljenjem avtorjev. 33 3Na vprašanje, ali so že kdaj spili toliko alkoholne pijače, da so bili opiti, so mladostniki lahko izbrali enega od naslednjih 34 Visoko tvegano opijanje (angl. binge drinking) - zaužitje vsaj 5 enot alkohola ob eni priložnosti (9). 1 enota alkohola je 10 g odgovorov: ne, nikoli; da, enkrat; da, 2- do 3-krat; da, 4- do 10-krat; da, več kot 10-krat. alkohola ali 1 dl vina ali 2,5 dl piva ali 2,5dl mošta ali 0,3 dl (šilce) žganja. 88 Opitost: Slovenska 15-letna dekleta nadpovprečno ogrožena, najbolj ogrožena dekleta Opitost: Slovenski 15-letni fantje nadpovprečno ogroženi, najbolj ogroženi so 15-letni na Danskem, najmanj pa v Armeniji in Makedoniji fantje iz Litve in z Danske, najmanj pa v ZDA 89 Slika 4.8: Primerjava deležev 15-letnih deklet v opitosti z deleži vrstnic iz držav HBSC (11)35 Slika 4.9: Primerjava deležev 15-letnih fantov v opitosti z deleži vrstnikov iz držav HBSC (11)36 Slovenska 15-letna dekleta skupaj z vrstnicami iz Madžarske, Češke, Finske, Španije, Slovenski 15-letni fantje skupaj z vrstniki iz Madžarske, Romunije, Češke, Walesa ter Anglije, Estonije in Latvije spadajo med 15-letna dekleta z nadpovprečno, vendar ne Estonije in Latvije spadajo med tiste, ki so visoko, vendar ne najvišje, nadpovprečno največjo ogroženostjo. Država z najbolj ogroženimi 15-letnimi dekleti je Danska, kjer ogroženi. Država z najvišje nadpovprečno ogroženimi 15-letnimi fanti je Litva, kjer je je delež 15-letnih deklet, ki so bile v življenju opite 2-krat ali večkrat, 56 %. Države, kjer delež 15-letnih fantov, ki so bili v življenju opiti 2-krat ali večkrat, 57 %, sledi pa ji 15-letna dekleta v najmanjših deležih poročajo o opitosti 2-krat ali večkrat v življenju, so Danska. Države, kjer 15-letni fantje v najmanjših deležih poročajo opitost 2-krat ali Italija, ZDA ter Armenija in Makedonija, ki imata najnižji, 8 %, delež 15-letnih deklet, ki večkrat v življenju, so Rusija, Makedonija, Italija, Portugalska, Belgija, Islandija in ZDA, so bila v življenju opita 2-krat ali večkrat (11) (slika 4.8). ki ima najnižji, 15 %, delež 15-letnih fantov, ki so bili v življenju opiti 2-krat ali večkrat (11) (slika 4.9). 35 Objavljeno z dovoljenjem avtorjev. 36 Objavljeno z dovoljenjem avtorjev. 90 Dekleta se v deležu opitih približujejo fantom; porast opitosti pri 15-letnih dekletih ter upad pri 11-letnih dekletih in fantih 91 Legenda: **Statistično značilne razlike med letoma 2006 in 2010, ***Statistično značil- ne razlike v obdobju 2002–2010 Legenda: **Statistično značilne razlike med letoma 2006 in 2010, ***Statistično značilne razlike v obdobju 2002–2010 Slika 4.11: Deleži 11- in 15-letnikov, ki so bili v življenju 2-krat ali večkrat Slika 4.10: Deleži mladostnikov, starih od 11 do 15 let, ki so bili v življenju 2-krat opiti, po spolu, v letih 2002, 2006 in 2010 (Vir: HBSC 2002, 2006, 2010) ali večkrat opiti, skupaj in po spolu, v letih 2002, 2006 in 2010 (Vir: HBSC 2002, 2006, 2010) Fantje pijejo in so opiti pogosteje kot dekleta (5, 7, 8, 9, 12, 15, 17–20), a bi glede na zgornje ugotovitve lahko sklenili, da se 15-letna dekleta v opijanju približujejo fantom. Podobno ugotavljajo tudi v tujini (14, 15, 21). Ob upoštevanju rezultatov, da je porast Delež mladostnic, starih od 11 do 15 let, ki so bile v življenju 2-krat ali večkrat opite, je pitja deklet opazen predvsem v srednjeevropskih in vzhodnoevropskih državah (15, 16), v obdobju med 2002 in 2010 narasel, medtem ko med fanti ni razlik (slika 4.10) (12). nekateri to pripisujejo vse večjem osamosvajanju in avtonomnosti žensk v teh državah Porast opazimo predvsem med 15-letnicami med letoma 2006 in 2010, medtem ko je (22). Nekateri raziskovalci (22) namreč ugotavljajo, da se skladno z izenačevanjem delež 11-letnikov, ki so bili v življenju 2-krat ali večkrat opiti, pri obeh spolih padel (slika socialnih vlog med moškimi in ženskami zmanjšujejo razlike med spoloma v načinu 4.11) (12). pitja alkohola; višja, kot je pozicija žensk v družbi, manjše so razlike med spoloma v pitju alkohola. Med vzroki za zmanjševanje razlik med spoloma je najverjetneje tudi Porast med 15-letnimi dekleti in nespremenjeno stanje med 15-letnimi fanti ugotavljajo način oglaševanja alkohola, ki ga uporabljata alkoholna industrija in industrija zabave. tudi v nekaterih drugih državah, kot so: Češka, Madžarska, Latvija, Poljska, Ruska Intenzivno je namreč usmerjeno v mlade, predvsem v dekleta, ki naj bi bila samo v revijah federacija (15) in Litva (16) ter na Škotskem (13). Zanimivo pa je, da je v Avstriji, Nemčiji za več kot štirikrat bolj izpostavljena oglasom alkohola v primerjavi z izpostavljenostjo in na Irskem življenjska prevalenca opitosti upadla pri fantih in ostala nespremenjena fantov (23). Pokazalo se je, da izpostavljenost mladostnikov oglaševanju alkoholnih pri dekletih, na Finskem pa so opazili ravno nasproten trend (upad pri dekletih in izdelkov vpliva na njihovo željo, namen in odločitev za pitje alkohola (1, 24–27), pri nespremenjeno stanje pri fantih) (15). čemer je povezava najmočnejša ob oglasih, ki se povezujejo s športom, z vznemirljivim načinom življenja in s socialnim statusom (2, 28). Ne glede na spol in starost pa trend naraščanja opijanja (1998–2006) beležijo (15) v Estoniji, Latviji, Litvi, Rusiji ter na Madžarskem in Poljskem. Upad je opazen v nekaterih srednje- (Avstrija in Nemčija) in severno-evropskih državah (Irska, Norveška, Švedska, Združeno kraljestvo, Danska, Finska), v Franciji, Belgiji, Švici in na Češkem, medtem ko v nekaterih državah južne Evrope (Portugalska, Grčija) ne beležijo sprememb (15). 92 Mladi pijejo, da bi se opili Porast deleža mladostnikov s prvim poskusom pitja v starosti 13 let ali manj, ni sprememb v prvi opitosti v starosti 13 let ali manj 93 V skladu z ugotovitvami o nespremenjenem rednem/tedenskem pitju, a porasti opijanja, lahko sklenemo, da mladi pijejo predvsem, da bi se opili. Podobno se je pokazalo tudi v evropskih državah, za katere sta značilna upad rednega pitja in porast opijanja (npr. Belgija, Francija, Finska, Švedska, Poljska, Severna Irska) (13). Zanimiva pa je tudi ugotovitev iz tujine, da je popivanje pri dekletih bolj značilno za nižjo starost in proti polnoletnosti upade, pri fantih pa so ugotovili ravno nasprotno – popivanje je bolj značilno za starejše fante (21). Slovenski 15-letniki nad mednarodnim povprečjem v prvem poskusu pitja in prvi glede opitosti v starosti 13 let ali manj Primerjava slovenskih 15-letnikov z mednarodnim povprečjem v zgodnjem poskusu alkoholne pijače v starosti 13 let ali manj je pokazala, da se slovenski fantje in dekleta tako skupaj (s 45 %) kot tudi ločeno po spolu uvrščajo nad mednarodno povprečje (slika 4.12). Prav tako se s 17 % (oba spola skupaj) slovenski fantje in dekleta uvrščajo nad mednarodno povprečje v prvi opitosti v starosti 13 let ali manj (slika 4.13) (11). Legenda: *Statistično značilne razlike med letoma 2002 in 2006, **Statistično značilne razlike med letoma 2006 in 2010, ***Statistično značilne razlike v obdobju 2002–2010 Slika 4.14: Deleži mladostnikov, starih 15 let, ki so prvič v življenju pili alko- hol v starosti 13 let ali manj, skupaj in po spolu, v letih 2002, 2006 in 2010 (Vir: HBSC 2002, 2006, 2010) (12) Delež mladostnikov, ki so prvič v življenju pili alkohol v starosti 13 let ali manj, se je v obdobju 2002–2010 povečal, porast opazimo pri fantih in pri dekletih (slika 4.14). Trend mladostnikov, ki so bili prvič opiti v starosti 13 let ali manj, je ostal nespremenjen (12). Slika 4.12: Primerjava deležev slovenskih Slika 4.13: Primerjava deležev slovenskih 15-letnih mladostniov z mednarodnim povpreč- 15-letnih mladostnikov z mednarodnim pov- jem v zgodnjem prvem poskusu alkoholne pija- prečjem v zgodnji prvi opitosti glede na spol če glede na spol (Vir: HBSC, 2010) (Vir: HBSC, 2010) 94 4.2 NEENAKOSTI V PITJU ALKOHOLA MED MLADOSTNIKI Opijanje 2-krat ali večkrat se pri 11-, 13- in 15-letnikih razlikuje glede na izbrane kazalnike neenakosti. Največji delež mladostnikov, ki so se v življenju že opili 2-krat ali večkrat, 95 je med tistimi, ki ocenjujejo (denarno) blagostanje družine kot podpovprečno; tistimi z Tedensko pitje in opijanje se pri 11-, 13- in 15-letnikih razlikuje glede na izbrane visokim rezultatom na lestvici FAS (sledijo jim tisti z nizkim rezultatom na lestvici FAS); kazalnike neenakosti tistimi z enim ali obema staršema nezaposlenima; tistimi, ki prihajajo iz rekonstruirane družine; tistimi, ki imajo podpovprečen šolski uspeh oziroma obiskujejo poklicne in nižje Tedensko pitje alkoholnih pijač se pri 11-, 13- in 15-letnikih razlikuje37 glede na izbrane poklicne šole, ter med tistimi, ki imajo večje število prijateljev (slika 4.16) (8). kazalnike neenakosti38. Največji delež mladostnikov, ki tedensko pijejo alkohol, je med tistimi, ki ocenjujejo (denarno) blagostanje svoje družine kot podpovprečno; tistimi, ki Delež mladostnikov, ki tedensko pijejo alkohol in so bili že opiti 2-krat ali večkrat, se pri so na lestvici FAS dosegli visok rezultat39; tistimi, katerih starša sta oba nezaposlena; mladostnikih, ki bivajo v vzhodni Sloveniji, ne razlikuje od deleža tistih mladostnikov, tistimi, ki prihajajo iz rekonstruiranih40 družin, ter med tistimi, ki imajo podpovprečni ki bivajo v zahodni Sloveniji (8). Razlik ni tudi v pitju alkohola in opijanju med tistimi šolski uspeh oziroma obiskujejo poklicne in nižje poklicne šole (slika 4.15) (8). mladostniki, ki živijo v mestu, in tistimi na podeželju, prav tako ni razlik med mladostniki, ki prihajajo iz različnih predelov Slovenije (17). Legenda: Ocena, označena z *, je manj natančna. Ocena, označena z **, je zaradi premajhnega števi- Legenda: Ocena, označena z *, je manj natančna. Ocena, označena z **, je zaradi premajhnega la enot v opazovani podskupini za objavo premalo natančna. števila enot v opazovani podskupini za objavo premalo natančna. Slika 4.15: Delež mladostnikov, ki tedensko uživajo alkoholne pijače, glede na izbrane Slika 4.16: Deleži mladostnikov, ki so bili v življenju že vsaj 2-krat opiti, glede na izbrane kazalnike SEP (Vir: HBSC, 2010) (8) kazalnike socialno-ekonomskega položaja (Vir: HBSC, 2010) (8) 37 Uporabljen je bil hi-kvadrat test (X2). 38 Subjektivna ocena družinskega blagostanja, lestvica FAS (lestvica materialne premožnosti družine), zaposlitveni status staršev, tip družine, šolski uspeh (11- in 13-letniki) oziroma šolski program (15-letniki). 39 Lestvica FAS (angl. Family Affluence Scale) meri materialno premožnost družine. Sestavljena je iz vprašanj, s katerimi merimo, ali ima vprašani svojo sobo, kakšno je število računalnikov in avtomobilov v domu ter kolikokrat letno gre družina na počitnice. Ker mednarodno uporabljena lestvica ne ustreza socialno-ekonomski situaciji pri nas, smo uporabili strožji kriterij (8). 40 Kjer mladostniki živijo z mamo ali očetom in z njenim/njegovim novim partnerjem ali partnerko. 96 4.3 DOSTOPNOST ALKOHOLA, STALIŠČA DO ALKOHOLA IN NEKATERA Pitje alkohola pri mladostnikih je povezano s pitjem alkohola njihovih prijateljev MNENJA MLADIH41 97 S starostjo mladostnikov pada delež tistih, katerih prijatelji nikoli niso pili alkohola (17). Čeprav večina mladostnikov odgovarja, da se prijateljem pri pitju alkohola zagotovo Alkohol je mladim lahko dostopen ne bi pridružili, s starostjo narašča delež tistih mladostnikov, ki bi se prijateljem pri pitju pridružili morda ali zagotovo, prav tako s starostjo narašča delež mladostnikov, ki Čeprav je prodaja alkohola osebam, mlajšim od 18 let, v Sloveniji zakonsko prepovedana menijo, da je pitje alkohola pri njih odvisno od prijateljev (17). Ob tem pogosteje pijejo (29), podatki kažejo, da več kot polovica mladostnikov med 12. in 15. letom nima težav s mladostniki, katerih prijatelji imajo bolj tolerantna stališča do pitja alkohola in ki pijejo pridobivanjem alkoholnih pijač v trgovini, na bencinskih črpalkah in v lokalih, pri čemer zaradi navade in v družbi svojih prijateljev (17). Srednješolci pitje v družbi s prijatelji celo imajo presenetljivo najmanj težav 12-letniki (7, 18). Skoraj ½ mladostnikov v starosti 14 izpostavljajo kot enega najpogostejših razlogov tako za pitje alkohola kot prvo opitost in 17 let ob nakupu pijače v baru, trgovini ali diskoteki niso še nikoli zavrnili. 17-letniki in na splošno opijanje z njim (34). Kadar so v družbi s svojimi prijatelji, 2/3 17-letnikov alkoholne pijače najpogosteje dobijo v baru, gostilni, trgovini in disku oziroma klubu vsaj občasno pije alkohol (30). S starostjo pa narašča tudi neposredno medvrstniško (30). Stanje je podobno tudi pri starejših (15 do 24 let), kar 83 % jih namreč poroča, da spodbujanje k pitju alkohola: med 12-letniki je tega manj kot 10 %, pri 17-letnikih pa brez težav dostopajo do alkohola (31). je takega spodbujanja deležna že več kot ¼ mladostnikov. Pri slednjih več tovrstnega pritiska občutijo fantje (18). Večja dostopnost alkohola doma, pitje staršev in slab starševski nadzor so dejavniki tveganja za pitje alkoholnih pijač Način preživljanja (prostega) časa ima pomemben vpliv na pitje alkoholnih pijač 42 % mladostnikov med 12. in 15. letom meni, da njihovi starši vedó, da pijejo Dijaki, ki so v zadnjem mescu izostajali od pouka, so pogosteje poročali o pitju alkoholnih alkoholne pijače (7), prek staršev oziroma v domačem okolju pa z alkoholnimi pijačami pijač in o opijanju (33). Otroci in mladostniki, ki prosti čas preživljajo ustvarjalno in tudi najpogosteje pridejo v stik (7, 30). Tako so svoj prvi kozarec alkohola otroci in aktivno (šport, igranje na inštrument, branje, risanje, delo doma), imajo več možnosti, mladostniki najpogosteje spili do svojega 10. leta starosti, največkrat na pobudo očeta da ne bodo pili alkohola kot pa tisti, ki svoj čas preživljajo tako, da gledajo televizijo, se ali pa so si ga vzeli sami, najpogosteje na praznovanjih (17). Matere mladostnikom igrajo z računalnikom, sanjarijo, se dolgočasijo, se potepajo ali zahajajo v lokale (17). alkohol branijo pogosteje (32) in so bolj stroge glede pitja kot očetje (33). Vključenost v šolske krožke ali organizirane izvenšolske dejavnosti pa na pitje pri otrocih in mladostnikih nima pomembnega vpliva (17). Velika dostopnost alkohola doma in domača pridelava alkoholnih pijač sta pomembna dejavnika tveganja za pitje alkohola, prav tako so dejavnik tveganja tvegane in škodljive Stališča mladih glede pitja alkoholnih pijač so precej tolerantna pivske navade staršev in nerazumevanje staršev med seboj pa tudi nerazumevanje med starši in otroki (17). Največji delež otrok in mladostnikov meni, da posameznik lahko začne piti alkohol po 18. letu starosti in ga lahko pije na praznovanjih, zabavah in obiskih, nekoliko manj pa Zanimiva je ugotovitev, da mladostniki, katerih očetje so zasvojeni z alkoholom, poročajo jih meni, naj posameznik nikoli ne pije alkohola. Vendar pa jih le 40 % meni, da otroci o poznejšem prvem poskusu pitja alkohola, a se pozneje pogosteje opijajo kot vrstniki, in mladostniki njihove starosti nikoli ne bi smeli piti alkoholnih pijač (17), in le slaba ¼ katerih očetje niso zasvojeni z alkoholom (32). Ti mladostniki v primerjavi z vrstniki, katerih mladostnikov zase meni, da v odraslosti alkoholnih pijač ne bodo pili (35). očetje niso zasvojeni z alkoholom, lastnosti svojih očetov ocenjujejo manj pozitivno, svoje matere pa v večji meri ocenjujejo kot živčne in garaške (32). 15-letniki so precej strpni do visoko tveganega opijanja – le dobra 1/3 jih meni, da s pitjem 5 ali več alkoholnih pijač vsak vikend posameznik zelo izpostavlja tveganju svoje 15- in 16-letni mladostniki, katerih starši običajno ne vedó, kje preživljajo sobotne večere, zdravje (35). so v zadnjem mescu pogosteje 3-krat ali večkrat spili po pet alkoholnih pijač zapored kot mladostniki, katerih starši pogosto ali vedno vedó, kje preživljajo sobotne večere (33). Mladostniki v večji meri pričakujejo pozitivne42 kot negativne43 učinke pitja alkoholnih Mladostniki, ki so odgovorili, da se njihovi sorojenci opijajo, so pogosteje pili alkoholne pijač in v primerjavi z vrstniki iz mednarodnega okolja poročajo o nadpovprečno veliko pijače 3- ali večkrat ali 6- ali večkrat v zadnjem mescu (33). 42 Sproščeno počutje, bil/a bi srečen/a, počutil/a bi se bolj prijateljsko in družabno, zelo bi se zabaval/a, pozabil/a bi na svoje težave. 43 Bilo bi mi slabo, imel/a bi mačka, ne bi mogel/a prenehati piti, škodoval/a bi svojemu zdravju, storil/a bi kaj takega, kar bi pozneje obžaloval/a, zabredel/a bi v težave s policijo. 41 Vsi podatki v tem poglavju se nanašajo na slovenske mladostnike. 98 osebnih težavah, povezanih s pitjem alkohola (poslabšan učni uspeh, poškodovanje Ob zavrnitvi ponujene alkoholne pijače mladostniki poročajo o različnih občutkih: predmetov in oblačil, izguba denarja ali dragocenih predmetov, nezgoda ali poškodba, nekateri niso občutili nič posebnega, nekateri so se počutili manjvredno in krivo, nekateri 99 oskrba v bolnišnici ali na oddelku za nujno zdravstveno pomoč) (9). mlajši so bili ponosni nase in čutili, da delajo prav, nekateri starejši pa so se ob tem počutili nelagodno in imeli občutke izobčenosti (30). Razlogi mladostnikov za pitje in nepitje alkoholnih pijač so raznoliki Mladi so do učinkovitosti alkoholne zakonodaje skeptični Mladi kot razloge, zakaj pijejo alkoholne pijače, največkrat navajajo (6, 17, 30, 36, 37): Mladostniki (9. razred) so do učinkovitosti različnih ukrepov, ki preprečujejo uživanje – da se sprostijo, alkohola med mladimi, skeptični. Menijo, da ukrepi alkoholne zakonodaje nimajo velike – da so bolj pogumni in samozavestni, vloge pri njihovi odločitvi o pitju alkohola (6). Izkaže pa se drugače, kadar gre za vedenje mladih. Mladostniki, ki so poznali zakonodajo na področju alkohola, ki se nanaša na – da si ustvarijo prijetno vzdušje, mlade, so poročali o nižjih stopnjah popivanja v primerjavi s tistimi, ki tovrstne alkoholne – da pozabijo na težave v šoli in da premagujejo zaskrbljenost, zakonodaje niso poznali (38). Zato je oblikovanje programov, ki bodo mladostnike ozaveščali o zakonodaji na področju problematike alkohola, lahko učinkovito. Pri – prilagajanje posameznika družbi in lažje sklepanje novih poznanstev, dejstvo, oblikovanju zakonodaje pa so nam lahko v pomoč predlogi mladostnikov (6): da jim alkohol ponudijo, oziroma vrstniški pritisk in željo po priljubljenosti, – reklamne oglase o alkoholnih pijačah, preprost nakup alkohola ter všečen izgled – spodbujanje in nagrajevanje neuživanja alkohola, in okus alkoholnih pijač, na drugi strani pa tudi visoko ceno brezalkoholnih pijač, – več prostorov, ki bodo namenjeni aktivnemu druženju med mladimi, – odnos do alkohola in dostopnost alkoholnih pijač doma in – okusne in privlačne brezalkoholne pijače, ki bodo cenejše od alkohola, – širšo družbeno sprejemljivost pitja alkoholnih pijač. – širjenje informacij o škodljivih učinkih pitja alkohola, ki bodo mladim razumljive; obstaja namreč veliko informacij, ki za mlade niso razumljive, ki govorijo o mogočih dolgoročnih škodljivih učinkih, ki mladostnikov ne motivirajo za nepitje. Mladi kot razloge, zakaj alkoholnih pijač ne pijejo, največkrat navajajo (17, 34): – škodljivost alkohola zdravju, Mladostniki dobijo informacije o alkoholu od vrstnikov, prek medijev, v šoli in doma – dejstvo, da so videli, kako alkohol učinkuje na človeka, Mladostniki navajajo predvsem dva vira informacij o alkoholu. Prve so t.i. izkušnje – strah, da bi se navadili piti alkoholne pijače, in iz prve roke – informacije o alkoholnih pijačah in njihovih učinkih, ki jih mladostniki – dejstvo, da v pitju alkohola ne uživajo. pridobivajo od svojih vrstnikov. Navajajo, da so takšne informacije koristne, posebej pri izbiri alkoholnih pijač in pridobivanju lastnih izkušenj povezanih z uživanjem alkohola (npr. kako ravnati v primeru pijanosti; koliko pijače moraš spiti, da si pijan; kje dobiti Podobno poročajo o razlogih, zaradi katerih so zavrnili pitje alkohola, med katerimi so alkoholno pijačo po ugodni ceni …). Drug vir informacij pa predstavljajo različni mediji še: (TV, radio, internet), šola (različna predavanja) in dom. Mladostniki so že slišali za različne kampanje, namenjene ozaveščanju o škodljivih posledicah alkohola, a menijo, – dejstvo, da se jim ni zdelo prav, da te za mlade niso zanimive. Podobno menijo o predavanjih v šoli, ki se jim sicer zdijo relativno zanimiva, a hkrati menijo, da niso učinkovito sredstvo za odvračanje mladih – da so se bali, da bi bila alkoholni pijači primešana kakšna druga snov, in od pitja alkohola. Tudi glede prepovedi so mladi mnenja, da imajo nasproten učinek – ker se jim je zdelo brezveze. od želenega, mladim je alkohol le še bolj privlačen. Poleg t.i. informacij o škodljivem pitju alkohola pa predvsem iz medijskega sveta (še posebej filmi in nadaljevanke) mladi pogosto dobijo tudi t.i. »pozitivne« informacije o alkoholu – ki spodbujajo privlačnost pitja alkoholnih pijač (6). 100 4.4 KLJUČNE UGOTOVITVE Stališča mladih glede pitja alkoholnih pijač so precej tolerantna. 101 Mladostniki dobijo informacije o alkoholu od vrstnikov, prek medijev, v šoli Najbolj priljubljena pijača med mladostniki je pivo. in doma. Slovenski 15-letniki po deležih tistih, ki tedensko pijejo pivo, vino in žgane Mladi so do učinkovitosti alkoholne zakonodaje skeptični. pijače, nad mednarodnim povprečjem. Več kot ¼ slovenskih 15-letnikov pije alkoholne pijače vsaj enkrat tedensko, kar je nad mednarodnim povprečjem, izstopajo fantje. 4.5 LITERATURA Ni sprememb v deležu tedenskih pivcev. 1� Anderson P. The impact of alcohol advertising: ELSA project report on the evidence to strenghten regulation to Slovenski 15-letniki po opitosti nad mednarodnim povprečjem, izstopajo protect young people. Utrecht: National foundation for alcohol prevention, 2007. dekleta. 2� Pechmann CL, Levine L, Loughlin S, Leslie F. Impulsive and self-conscious: adolescents' vulnerability to advertising and promotion. Journal of Public Policy & Marketing 2005; 24(2): 202–21. Dekleta se v deležu opitih približujejo fantom. 3� Koob GF, Le Moal M. Neurobiology of addiction. London: Academic Press, 2006. Slovenski 15-letniki nad mednarodnim povprečjem v prvem poskusu pitja in prvi glede opitosti v starosti 13 let ali manj. 4. Goldstein RZ, Alia Klein N, Cottone LA in Volkow ND. Addiction and the Orbitofrontal Cortex. In: Zald D, Rauch S, editors. The Orbitofrontal Cortex. Oxford: University Press, 2006: 481–522. Največji delež mladostnikov, ki tedensko pijejo alkohol, je med tistimi, ki 5. Hibell B, Guttormsson U, Ahlström S, Balakireva O, Bjarnason T, Kokkevi A. et. al. The 2007 ESPAD Report. ocenjujejo (denarno) blagostanje svoje družine kot podpovprečno; tistimi, Substance Use Among Students in 35 Countries. Stockholm: CAN, 2009. ki so na lestvici FAS dosegli visok rezultat; tistimi, katerih starša sta oba 6� Bajt M, Zorko M. Uživanje alkoholnih pijač med mladostniki – izsledki fokusnih skupin. Pridobljeno 11. 3. 2012 nezaposlena; tistimi, ki prihajajo iz rekonstruiranih družin; tistimi, ki imajo s spletne strani: http://www.zdravjevsoli.si/attachments/article/173/fokusne%20porocilo_alkohol.pdf. podpovprečni šolski uspeh oziroma obiskujejo poklicne in nižje poklicne 7� Boben – Bardutzky D, Boben D, Čebašek – Travnik Z, Levačič M, Sorko N, Zorko M. Odraščanje: z ali brez šole. alkohola?: rezultati raziskave med slovenskimi osnovnošolci. Ljubljana: Društvo Žarek upanja, 2009. Največji delež mladostnikov, ki so se v življenju že opili 2-krat ali večkrat, je 8� Kovše K, Hočevar T. Pitje alkoholnih pijač. In: Jeriček Klanšček H, Roškar S, Koprivnikar H, Pucelj V, Bajt M, med tistimi, ki ocenjujejo (denarno) blagostanje družine kot podpovprečno; Zupanič T. Neenakosti v zdravju in z zdravjem povezanih vedenjih slovenskih mladostnikov. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 2011: 216-27. tistimi z visokim rezultatom na lestvici FAS (sledijo jim tisti z nizkim rezultatom na lestvici FAS); tistimi z enim ali obema staršema nezaposlenima; tistimi, 9. Hibell B, Guttormsson U, Ahlström S, Balakireva O, Bjarnason T, Kokkevi A. et. al. The 2011 ESPAD Report. ki prihajajo iz rekonstruirane družine; tistimi, ki imajo podpovprečen šolski Substance Use Among Students in 36 Countries. Stockholm: CAN, 2012. uspeh oziroma obiskujejo poklicne in nižje poklicne šole; tistimi, ki imajo 10� Jeriček Klanšček H, Roškar S, Koprivnikar H, Pucelj V, Bajt M, Zupanič T. Neenakosti v zdravju in z zdravjem večje število prijateljev. povezanih vedenjih slovenskih mladostnikov. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 2011. Alkohol je mladim lahko dostopen. 11� Currie C, Zanotti C, Morgan A, Currie D, de Looze M, Roberts C et al. Social determinants of health and well- being among young people. Health Behaviour in School-aged Children (HBSC) study: international report from the 2009/2010 survey. Copenhagen: 2012 (Health Policy for Children and Adolescents, No. 6). Večja dostopnost alkohola doma, pitje staršev in slab starševski nadzor so dejavniki tveganja za pitje alkoholnih pijač. 12� Zorko, M in Bajt M. Trendi v pitju alkohola. In: Jeriček Klanšček H, Koprivnikar H, Zupanič T, Pucelj V, Bajt M, editors. Spremembe v vedenjih povezanih z zdravjem mladostnikov v Sloveniji v obdobju 2002–2010. Pitje alkohola pri mladostnikih je povezano s pitjem alkohola njihovih Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 2012. prijateljev. 13� Settertobulte W, Jensen BB, Hurrelmann K. Drinking among young Europeans. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe, 2001. Način preživljanja (prostega) časa ima pomemben vpliv na pitje alkoholnih pijač. 14. Zaborskis A, Sumskas L, Maser M, Pudule I. Trends in drinking habits among adolescents in the Baltic countries over the period of transition: HBSC survey results, 1993–2002. BMJ Public Health 2006; 67(6). 102 15. Simons–Morton BG, Farhat T, Bogt FM, Hublet A, Kuntsche E, Gabhainn SC. et al. Gender specific trends in 34. Stergar, E. Razširjenost pitja alkoholnih pijač in kajenja cigaret med slovenskimi srednješolci – rezultati mnenjske alcohol use: cross-cultural comparisons from 1998 to 2006 in 24 countries and region. Int J Public Health raziskave. Zdrav vestn 1992; 61:137–40. 103 2009; 54(2): 199–208. 35. Stergar E. Razširjenost uživanja alkoholnih pijač med srednješolci. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 16� Sumskas L, Zaborskis A. Alcohol consumption in Lithuanian school-aged children during 1994–2002. Medicina 2001� (Kaunas) 2004; 40(11). Pridobljeno 15. 03. 2012 s spletne strani: http://medicina.kmu.lt 1117. 36� Tivadar B, Kamin T. Razvoj pristopov za spodbujanje zdrave prehrane in gibanja v srednjih šolah. Ljubljana: 17� Kolšek, M. Pogostost pitja in pivske navade osnovnošolcev v Sloveniji. Doktorska disertacija. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 2005. Medicinska fakulteta, 2000. 37� Ramovš J, Ramovš K. Pitje mladih. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka, 2007. 18� Boben – Bardutzky D, Boben D, Čebašek – Travnik Z, Levačič M, Sorko N, Zorko M. Pot v odraslost – z ali brez alkohola?: rezultati raziskave o odnosu srednješolcev do alkohola. Ljubljana: Društvo Žarek upanja, 2010. 38� Rhodes WA, Singleton E, McMillan TB, Perrino CS. Does knowledge of college drinking policy influence student binge drinking? J Am Coll Health 2005; 54(1): 45–9. 19. Jeriček Klanšček H, Lavtar D, Pokrajac T. HBSC Slovenija 2006. Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 2007. 20� Currie C, Gabhainn SN, Godeau E, Roberts C, Smith R, Currie D. et. al. Inequalities in Young People's Health. HBSC International Report from the 2005/2006. Copenhagen: WHO European Office, 2008. 21� Lintonen T, Rimpelä M, Ahlström S, Rimpelä A, Vikat A. Trends in drinking habits among Finnish adolescents from 1977 to 1999. Addiction 2000; 95(8): 1255–63. 22� Rahav G, Wilsnack R, Bloomfield K, Gmel G, Kuntsche S. The influence of societal level factors on men's and women's alcohol consumption and alcohol problems. Alcohol & Alcoholism 2006; 41(1): 47–55. 23� Jernigan DH, Ostroff J, Ross C, O'Hara JA. Sex Differences in Adolescent Exposure to Alcohol Advertising in Magazines. Arch Pediatr Adolesc Med 2004; 158: 629–34. 24. Anderson P. Is it time to ban alcohol advertising? Clinical Medicine 2009; 9(2): 121–4. 25. Anderson P, Bruijn A, Angus K, Gordon R, Hastings G. Impact of Alcohol Advertising and Media Exposure on Adolescent Alcohol Use: A Systematic Review of Longitudinal Studies. Alcohol and Alcoholism 2009; 44(3): 229–43. 26� Babor TF, Ceatano R, Casswell S, Edwards G, Giesbrecht N, Graham K, et al. Alcohol: No Ordinary Commodity. Research and Public Policy. Oxford: Oxford University Press, 2010. 27� WHO. Evidence for the effectiveness and cost–effectiveness of interventions to reduce alcohol-related harm. Copenhagen: World Health Organisation Office, 2009. 28� Faggiano F, Taglianti-Vigna A, Versino E, Zambon A, Borraccino A, Lemma P. School-based prevention for illicit drugs use: A systematic review. Preventive Medicine 2008; 46: 385–96. 29. Uradni list RS, št. 15/2003 Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA). Pridobljeno 30. 8. 2102 s spletne strani: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200315&stevilka=589. 30� Zalta A, Kralj A, Zurc J, Lenarčič B, Medarič Z, Simčič B. Mladi in alkohol v Sloveniji. Koper: Univerza na Primorskem Znanstveno-raziskovalno središče Koper, 2008. Pridobljeno 20. 11. 2012 s spletne strani http:// www.zrs.upr.si/media/uploads/files/Mladi%20in%20alkohol%20v%20Sloveniji.pdf. 31� Eurobarometer. Youth attitudes on drugs 2011 – analytical report. Pridobljeno 10. 3. 2012 s spletne strani: http://ec.europa.eu/public_opinion. 32� Sabočki M. Vpliv očetovega prekomernega pitja alkoholnih pijač na mladostnikov odnos do alkohola. Zdrav Var 1992; 31: 225–8. 33� Stergar E, Pucelj V, Scagnetti N. Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino – Slovenija 2003. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 2005. 104 MNENJE KLJUČNIH AKTERJEV O 105 UKREPIH, IZVAJANJU IN VODENJU ALKOHOLNE POLITIKE V SLOVENIJI Sandra Radoš Krnel 5 106 5. MNENJE KLJUČNIH AKTERJEV O UKREPIH, IZVAJANJU IN so storili z ocenami od 1 (ni bilo prisotno) do 10 (prisotno v največji možni meri). Nekaj vprašanj se je nanašalo tudi na drugo slovensko zakonodajo, npr. Zakon o varnosti 107 VODENJU ALKOHOLNE POLITIKE V SLOVENIJI cestnega prometa (ZVCP) (11) in Zakon o medijih (Zmed) (12). V tretjem delu vprašalnika so bili udeleženci raziskave povprašani o tem, kdo naj bi Pri načrtovanju, oblikovanju, vodenju in izvajanju alkoholne politike sodelujejo različni vodil in usklajeval alkoholno politiko v Sloveniji ter kako ocenjujejo uspešnost vodenja akterji, ki imajo interes in tudi možnost vplivati na usmeritev, cilje in aktivnosti alkoholne alkoholne politike in nadzora nad njo. politike. Za celostno poznavanje alkoholne politike posamezne države je zato izrednega pomena poznati mnenja ključnih akterjev s tega področja, saj nam takšna analiza omogoča razumevanje obnašanja, namenov, medsebojnih odnosov, poslovanja in interesov akterjev ter vpliva in virov, ki jih ti uporabljajo za dosego svojih ciljev. Analiza 5.1 VPLIV IN POMEMBNOST RAZLIČNIH UKREPOV NA ZMANJŠEVANJE mnenj omogoča razvoj strategije obravnave posameznih akterjev in lažje izvajanje ŠKODE ZARADI ALKOHOLA posameznih ukrepov alkoholne politike (1). Na podlagi mnenj akterjev je mogoče pripraviti predlog ukrepov alkoholne politike, ki bo upošteval, na katerih področjih alkoholne politike je soglasje o izvajanju posameznih ukrepov največje in na katerih V preglednici 5.1 so prikazane povprečne ocene udeležencev raziskave po interesnih področjih so največja nasprotovanja (2). skupinah (»Država«, »Stroka«, »Nevladne organizacije« in »Alkoholna industrija«) in skupaj o vplivu (V.) in pomembnosti (P.) posameznih ukrepov za omejevanje škode zaradi V Sloveniji je bila leta 2008 in 2009 opravljena raziskava mnenj ključnih akterjev na alkohola. Pomembnost in vpliv smo izbrali zato, ker je pri nekaterih ukrepih (npr. pri področju alkoholne politike v Sloveniji, ki je temeljila na bazi akterjev projekta MOSA izobraževanju) mogoče pričakovati, da bodo udeleženci smatrali, da nek ukrep sicer (Mobilizacija skupnosti za odgovornejši odnos do alkohola) (3). Ta baza vsebuje vse nima posebnega vpliva, ampak ga je vseeno pomembno izvajati, saj lahko podaja aktivne in potencialne akterje na področju alkoholne politike v Sloveniji, ki so bili zbrani pomembna sporočila ali podatke (4). s pomočjo svetovnega spleta, obstoječih baz podatkov različnih pristojnih ministrstev in vladnih ter nevladnih organizacij. Akterji so bili v raziskavi razdeljeni v štiri interesne skupine: »Država«, »Stroka«, »Nevladne organizacije« in »Alkoholna industrija«. Na povabilo k sodelovanju se je odzvalo 54,1 % vseh povabljenih akterjev. V raziskavi uporabljen vprašalnik je bil oblikovan s pomočjo literature s področja, ki ga obravnava to poglavje: v prvi vrsti raziskav, ki so vključevale akterje na področju alkoholne politike (4, 5, 6, 7), raziskav javnega mnenja o alkoholni politiki (8, 9) in ob poznavanju ukrepov alkoholne politike v Sloveniji ter Zakona o omejevanju porabe alkohola (ZOPA) (10). Razdeljen je bil na tri dele (2). V prvem delu vprašalnika z naslovom Ukrepi s področja alkoholne politike, ki je vseboval 25 trditev, so udeleženci raziskave izrazili svoje mnenje o vplivu in pomembnosti posameznega ukrepa za zmanjševanje škode zaradi alkohola. Odgovarjali so z ocenami od 1 do 10, pri čemer je ocena 1 pomenila, da ni vpliva oziroma da ukrep ni pomemben, ocena 10 pa, da ima ukrep zelo močan vpliv oziroma je zelo pomemben. Ocenjevanje tako vpliva kot pomembnosti je potrebno zato, ker je pri nekaterih ukrepih (npr. pri izobraževanju) mogoče pričakovati, da bodo udeleženci menili, da določen ukrep sicer nima posebnega vpliva na zmanjševanje škode, nastale zaradi alkohola, ga je pa vseeno pomembno izvajati z namenom ozaveščanja in informiranja (4). V drugem delu vprašalnika so udeleženci ocenjevali prisotnost različnih aktivnosti na področju alkoholne politike v Sloveniji v petih letih po sprejetju ZOPA (2003–2008). To 108 Preglednica 5.1: Povprečne ocene o vplivu in pomembnosti posameznih ukrepov alkoholne Davčni in cenovni ukrepi za zmanjševanje škode, ki jo povzroča alkohol politike. 109 V. 5,9 6,8 6,0 3,6 6,0 Interesna skupina 11. Poviševanje cene alkohola skladno z inflacijo P. 6,4 7,4 6,7 3,4 6,5 Ukrep alkoholne politike * Država Stroka Nevladne Alkoholna organizacije industrija Skupaj 12. Sorazmernost trošarin glede na V. 6,0 6,6 5,8 4,6 5,9 vsebnost alkohola ne glede na vrsto Vožnja pod vplivom alkohola alkoholne pijače P. 6,3 7,2 6,4 5,4 6,5 1. Omejitev koncentracije alkohola na 0,5 V. 6,5 6,9 7,1 5,0 6,7 13. Nesorazmerno višje trošarine na V. 7,3 6,4 6,2 6,7 6,4 g/kg krvi (0,24 mg/l izdihanega zraka) alkoholne pijače z višjo koncentracijo P. 7,9 8,0 8,2 5,9 7,8 alkohola, na primer žgane pijače P. 6,9 6,9 6,5 7,4 6,8 2. Omejitev koncentracije alkohola na 0,0 V. 6,5 7,7 8,0 3,0 7,2 Ilegalna trgovina z alkoholnimi izdelki g/kg krvi (0,0 mg/l izdihanega zraka) za vse voznike P. 6,6 8,1 8,3 3,4 7,5 14. Označevanje alkoholnih izdelkov, da V. 5,1 5,4 5,6 6,6 5,6 je mogoče spremljati njihovo prodajo in 3. Naključno testiranje voznikov in kazni V. 8,3 7,8 7,5 6,4 7,5 zakonitost P. 5,6 6,1 6,4 6,9 6,3 za vožnjo pod vplivom alkohola P. 9,6 8,6 8,1 6,7 8,2 Prodaja mladoletnim 4. Predhodna določitev voznika, ki na V. 8,1 8,9 8,8 8,9 8,8 15. Prepoved prodaje alkoholnih izdelkov V. 8,3 8,1 8,1 7,9 8,1 zabavi ne pije P. 7,5 9,0 8,8 8,7 8,7 mladoletnih osebam P. 9,0 9,3 9,3 8,5 9,2 Izobraževanje, seznanjanje, usposabljanje in ozaveščanje javnosti o škodljivem pitju alkohola 16. Kazni za prodajalce in gostince, ki ne V. 9,2 8,2 8,0 7,5 8,1 upoštevajo prepovedi prodaje alkoholnih V. 8,0 7,9 8,0 8,4 8,0 pijač mladoletnim P. 9,3 9,3 9,3 8,1 9,1 5. Izobraževalni programi v času šolanja P. 8,9 8,7 9,1 8,6 8,9 Oglaševanje in spodbujanje prodaje alkoholnih izdelkov, sponzorstva alkoholne industrije 6. Informiranje javnosti o posledicah V. 7,4 7,7 7,4 7,1 7,5 17. Prepoved vseh oblik oglaševanja in V. 7,7 7,9 7,5 5,4 7,4 uživanja alkohola za zdravje spodbujanja prodaje alkoholnih izdelkov P. 8,4 8,7 8,5 7,0 8,4 mladim P. 8,3 8,9 8,7 6,0 8,4 7. Informiranje javnosti o tveganem pitju V. 7,9 7,7 7,9 7,5 7,8 18. Zdravstvena opozorila na vseh oglasih, V. 6,5 6,7 6,5 4,6 6,4 alkohola (opijanje, zasvojenost) promocijskih in sponzorskih materialih, ki P. 8,0 8,5 8,8 7,4 8,5 oglašujejo alkoholne izdelke P. 6,8 7,8 8,0 5,0 7,5 Embalaža in etikete alkoholnih izdelkov 19. Prepoved promocijskih akcij, ki V. 7,5 7,9 7,4 4,0 7,2 8. Prepoved zbujanja napačnih predstav V. 6,7 6,7 6,7 5,7 6,6 spodbujajo k nakupu alkoholnih izdelkov P. 7,7 9,0 8,6 4,5 8,2 o lastnostih ali vplivih alkoholnih izdelkov na zdravje P. 7,1 7,8 7,1 5,7 7,2 20. Omejitev oglaševanja in promocije V. 5,6 6,1 6,1 4,1 5,8 alkoholnih izdelkov zgolj na podatke o 9. Oznaka na alkoholnih izdelkih o V. 5,7 5,8 5,9 4,1 5,6 izdelku P. 5,9 7,1 7,4 4,2 6,8 škodljivih učinkih na zdravje P. 6,5 7,0 6,8 4,6 6,6 21. Popolna prepoved oglaševanja V. 6,9 7,6 7,0 3,1 6,7 10. Informacije na embalaži in etiketah V. 6,3 6,1 5,7 4,7 5,7 alkoholnih izdelkov P. 7,2 8,6 8,4 3,9 7,8 alkoholnih izdelkov o koncentraciji in vsebnosti alkohola, hranilni vrednosti in P. 6,9 7,2 6,9 5,0 6,8 sestavinah, ki bi lahko povzročale alergije 110 Zmanjševanje škode v okoljih, v katerih je prisotno uživanje alkohola pomeni, da jih je treba opustiti, vendar preveliko vlaganje že tako omejenih sredstev v takšne programe ni smiselno (16). Obstajajo tudi posamezni primeri pozitivnega vpliva 111 22. Prepoved prodaje alkohola opitim V. 7,7 7,8 7,7 7,2 7,7 vzgoje v šoli, vendar sistematične raziskave in metaanalize kažejo, da šolska vzgoja nima osebam P. 8,5 8,8 8,7 8,2 8,7 vpliva na znižanje škode zaradi alkohola, niti v kratkem časovnem obdobju (16, 17). 23. Usposabljanje zaposlenih v gostinstvu V. 7,1 7,2 7,1 6,7 7,1 Tudi programi ozaveščanja javnosti prek javnih medijev se pri zmanjševanju nezgod in oseb, ki točijo alkohol, za omejevanje škode, ki jo povzroči opitost P. 7,8 8,1 8,2 7,2 8,0 zaradi alkohola sami po sebi niso izkazali kot učinkoviti oziroma so bili le delno učinkoviti. To je razumljivo, saj se tovrstne kampanje po kakovosti in vidnosti ne morejo Posredovanje in pomoč za družinske člane odvisnih od alkohola primerjati z visoko proračunskimi oglasi in kampanjami za promocijo alkoholnih pijač, 24. Vzpostavitev programa za svetovanje V. 8,0 8,4 8,6 7,9 8,4 ki upoštevajo zadnja spoznanja v marketingu in veliko bolje dosežejo ciljno občinstvo družinskim članom oseb, odvisnih od (večkrat se predvajajo po televiziji, radiu, so na večjem številu panojev in podobno) (15). alkohola P. 8,1 9,2 9,3 8,1 9,0 Širši javni programi, v katere je vključeno ozaveščanje javnosti, pa so lahko pomembni 25. Izobraževanje zdravstvenih in V. 8,8 8,3 8,4 8,1 8,3 za pridobivanje naklonjenosti javnosti za spremembe politike (16, 17). socialnih delavcev za prepoznavanje nasilja v družini, povezanega z alkoholom P. 8,5 9,1 9,3 8,4 9,0 Med ukrepe za ozaveščanje javnosti o škodljivih posledicah pitja alkohola sodijo tudi Legenda: * V. – vpliv; P. – pomembnost. opozorila na embalažah in etiketah alkoholnih pijač. Čeprav je le malo dokazov o Vir: Radoš Krnel S. Management interesnega vidika alkoholne politike v Republiki Sloveniji. Doktorska disertacija. Koper: učinkovitosti opozoril na embalažah in etiketah alkoholnih pijač, obstaja močan argument Fakulteta za management, 2012. v podporo njihovi uporabi, ki je povezan predvsem z zaščito potrošnika in njegovimi Z namenom zmanjšanja števila spremenljivk so bili posamezni ukrepi s faktorsko analizo pravicami (15, 16). Obstaja veliko raziskav, ki proučujejo, kako bi oznake na alkoholnih razdeljeni v naslednje nadredne kategorije ukrepov: 1 – informiranje in izobraževanje, pijačah lahko izboljšali. Poleg tega prevladuje mnenje, da morajo biti potrošniki, ko pitje 2 – zakonodaja in 3 – cena. alkohola predstavlja nevarnost za zdravje in še posebej med nosečnostjo, pri jemanju zdravil ali vožnji oziroma upravljanju s stroji, obveščeni o tveganjih. Ta ukrep podpirajo Udeleženci menijo: Najvišji vpliv in pomembnost imajo ukrepi, povezani z informiranjem tudi tri četrtine državljanov EU (77 %) (18). Še več državljanov EU se strinja, da bi morala in izobraževanjem biti zdravstvena opozorila na vseh oglasih za alkoholne pijače (kar 82 %) (19). Jasne informacije proizvajalcev o izdelkih, opozorila ter boljša standardizacija odmerkov in Vsi udeleženci raziskave med vsemi ukrepi alkoholne politike najvišje ocenjujejo vpliv vsebnosti alkohola v pijačah bi lahko prispevali k temu, da bi se posamezniki za pitje in pomembnost ukrepov, ki so povezani z izobraževanjem, komunikacijo, šolanjem in odločali bolj premišljeno (20). Opozorila na embalažah in etiketah alkoholnih pijač so javnim mnenjem oziroma informiranjem. Izkazalo se je, da ni bilo statistično značilne pomembna tudi za vzpostavljanje razumevanja javnosti, da alkohol predstavlja tveganje razlike v mnenjih posameznih akterjev alkoholne politike v Sloveniji o vplivu ukrepov za zdravje in zato ni navadna dobrina (16). alkoholne politike (p = 0,525). Poleg tega lahko iz rezultatov razberemo, da udeleženci iz skupin »Država«, »Stroka« in »Nevladne organizacije« ocenjujejo pomembnost ukrepov V Sloveniji vlada glede alkohola informacijska zmeda, saj sporočevalce pri komunikaciji s področja informiranja in izobraževanja statistično značilno višje kakor udeleženci iz o alkoholu pogosto vodijo popolnoma različni motivi. Sporočil, ki jih ljudje dobijo, je zelo skupine »Alkoholna industrija« (p = 0,005). Zanimivo je, da prav vsi udeleženci tako veliko in so si pogosto nasprotujoča. Socialne norme v naši družbi hkrati spodbujajo tako visoko ocenjujejo vpliv in pomembnost teh ukrepov, saj dokazi pričajo o precej omejenem pitje alkohola kot tudi njegovo dostopnost. Zato v takšnem okolju samo informiranje in vplivu izobraževanja in informiranja na zmanjševanje škodljivih posledic uporabe izobraževanje, ki nista podprta z drugimi ukrepi alkoholne politike, ne moreta dolgoročno alkohola (13). učinkovito spreminjati vzorcev pitja alkohola (13). Pri učinkovitosti izobraževalnih programov med šolanjem se večina ugotovitev in evalvacij Uveljavljenost preventivnih programov v Sloveniji kot možen razlog za visoko oceno nanaša na programe, ki se skoraj v celoti ukvarjajo z opisovanjem in opozarjanjem pomembnosti ukrepov s področja informiranja in izobraževanja na prihodnje dolgoročne nevarnosti zlorabe alkohola, to so t. i. na dejstvih temelječi programi (14). Takšni programi in politike, ki so usmerjeni na posameznika, so dokazano V Sloveniji obstaja dolgoletna tradicija razvoja in implementacije preventivnih programov, najmanj učinkoviti; sicer zvišajo raven znanja in lahko spremenijo odnos šolarjev do zanje obstajajo že uveljavljeni modeli in tudi nasprotovanj njihovemu izvajanju je relativno alkohola, niso pa se izkazali kot učinkoviti pri zmanjševanju pitja alkohola (15). To ne malo, prihajajo pa predvsem s strani nevladnih organizacij. Nacionalni in predvsem lokalni preventivni ukrepi temeljijo na vzgojnih programih v šoli (13). Točnih dokazov o 112 njihovi učinkovitosti glede zmanjšanja pitja alkohola v Sloveniji za zdaj še ni. Poleg tega katerega je skupina »Alkoholna industrija« ocenila, da ima zelo nizek vpliv na omejevanje tudi ni jasno, kaj bi se zgodilo, če izobraževanja v šoli sploh ne bi bilo. Izobraževanje škode zaradi alkohola in nizko pomembnost uvedbe, kar je v nasprotju z mnenji 113 v šoli je vsekakor potrebno in mora imeti svoje mesto v alkoholni politiki, vendar ga je preostalih udeležencev raziskave. Hkrati je ta ukrep med stroškovno najučinkovitejšimi, treba pazljivo združevati z drugimi ukrepi alkoholne politike. Takšen celovit pristop je vsaj za Slovenijo, saj so ga avtorji knjige Country profiles on alcohol consumption harm pokazal določen učinek (13). and policies (23) izpostavili kot enega izmed najbolj stroškovno učinkovitih ukrepov za Slovenijo, takoj za dvigom trošarin. Ta ukrep interesna skupina »Alkoholna industrija« Tudi »Alkoholna industrija« visoko ocenjuje pomembnost ukrepov s področja informiranja zaradi svojih poslovnih interesov dojema kot nezaželenega in ga tudi ocenjuje kot malo in izobraževanja, saj jih ti ukrepi najmanj prizadenejo. Izobraževanje verjetno dojemajo pomembnega in z nizkim vplivom na omejevanje škode zaradi alkohola. bolj v povezavi s prosto izbiro potrošnika in ne toliko z regulacijo trga. Poleg tega alkoholna industrija podpira kampanje o odgovornem pitju alkohola, saj se s tem odgovornost za V Sloveniji regulacija deluje predvsem prek delne prepovedi oglaševanja alkoholnih zlorabo alkohola prenaša na posameznika. Hkrati ji takšen pristop omogoča ustvariti pijač, dodatnih obdavčitev (trošarin) in omejevanja dostopnosti do alkohola. Ti ukrepi videz družbene odgovornosti (2). neposredno vplivajo na prodajo alkohola in s tem na dobičke alkoholne industrije. Zato je razumljivo, da je alkoholna industrija zelo zainteresirana za vpliv na regulatorne Največja razlika v mnenjih je na področju ukrepov, povezanih z zakonodajo ukrepe. Tako kot v drugih raziskavah se je tudi pri nas pokazalo, da alkoholna industrija Največja razlika v mnenjih med interesno skupino »Alkoholna industrija« in drugimi pričakovano pripisuje veliko nižjo težo regulatornim ukrepom, čeprav ti glede na skupinami (»Država«, »Stroka« in »Nevladne organizacije«) je na področju zakonodaje in raziskave učinkovito zmanjšujejo škodo zaradi alkohola (17). regulative (p = 0,000). V nasprotju z udeleženci iz skupine »Alkoholna industrija« vsi drugi Udeleženci raziskave menijo, da uvedba ukrepov, povezanih s ceno, nima velike menijo, da so regulatorni ukrepi zelo pomembni in imajo velik vpliv na zmanjševanje pomembnosti ali vpliva na omejevanje škode, ki jo povzroča alkohol škode, ki jo povzroča alkohol. Ta izid je skladen s podatki iz literature o učinkovitosti takšnih ukrepov in tudi z ugotovitvami različnih avtorjev, da tovrstne ukrepe podpirajo Iz rezultatov raziskave lahko razberemo, da pri nadredni kategoriji ukrepov 3 – Cena akterji, ki delujejo na področju krepitve javnega zdravja, nasprotujejo pa jim akterji med skupinami udeležencev ni statistično značilnih razlik (p = 0,079) pri ocenjevanju iz alkoholne in z njo povezanih industrij (4, 15, 21). Prav na tem področju so razlike vpliva ukrepov alkoholne politike s tega področja, vendar pa udeleženci iz skupine v mnenjih najbolj izrazite in jih lahko pripišemo nasprotujočim si interesom različnih »Alkoholna industrija« ocenjujejo pomembnost teh ukrepov statistično značilno nižje kot skupin akterjev alkoholne politike. Iz mnenj v raziskavi je razvidno, da si želi alkoholna drugi udeleženci (»Država«, »Stroka« in »Nevladne organizacije«) (p = 0,029). industrija zmanjšati regulacijo ali vsaj ohranjati sedanji »status quo«. Nekoliko presenetljivo je, da so udeleženci raziskave iz skupin vladnih in nevladnih Prva skupina ukrepov, povezanih z zakonodajo, obravnava določitev najvišje dovoljene organizacij ukrepe, povezane s ceno alkoholnih pijač, ocenili kot najmanj pomembne koncentracije alkohola v krvi voznikov (glej preglednico 5.1, skupina ukrepov »Vožnja in z najmanjšim vplivom na omejevanje škode zaradi alkohola, navkljub dokazom, ki pod vplivom alkohola«). Pregled relevantnih podatkov o učinkovitosti zniževanja in kažejo, da povišanje cen alkoholnih pijač, če ohranimo dohodke in cene drugih dobrin omejevanja najvišje dovoljene koncentracije alkohola v krvi voznikov pokaže, da ta ukrep na isti ravni, vodi k nižji porabi alkohola in manjši škodi zaradi alkohola (ter obratno) dosledno pripomore k omejevanju vožnje pod vplivom alkohola in poleg tega vodi tudi (17). Možen razlog za takšno razmišljanje predvsem vladnih organizacij je lahko, da k zmanjševanju prometnih nezgod zaradi alkohola (15, 16, 22). Raziskave so pokazale, so visoki davki za vlade vedno zelo nepopularen ukrep , čeprav so cene in trošarine na da znižanje dovoljene vsebnosti alkohola v krvi za mlade voznike (z 0,2 g alkohola/l alkoholne pijače v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami relativno nizke izdihanega zraka na 0,1 g alkohola/l izdihanega zraka) zmanjšuje število poškodb in (24). Poleg tega se je v Sloveniji v zadnjem desetletju med alkoholno industrijo in mediji prometnih nezgod ter usodne prometne nezgode za 9 % do 24 % (16). ter drugimi vplivnimi institucijami spletla gosta mreža odnosov, ki deluje kot močna platforma za lobiranje in vzdržuje nedotakljiv status alkoholne industrije v Sloveniji (13). Naslednja skupina ukrepov, povezanih z zakonodajo, se nanaša na omejitev in To se dogaja kljub dejstvu, da zviševanje cen alkoholnih pijač ob zmanjšanju porabe prepoved oglaševanja in spodbujanja prodaje alkoholnih izdelkov. To je področje, alkohola in škode zaradi alkohola tudi poviša prihodke v državno blagajno (15, 16). za katerega alkoholna industrija kaže velik interes, saj je prodaja in s tem poslovna uspešnost izdelka direktno odvisna od marketinga. Zato je razumljivo, da so pripadniki Ko med seboj primerjamo različne interesne skupine, ugotovimo, da je »Alkoholna te skupine v primerjavi z drugimi nižje ocenili vpliv in pomembnost teh ukrepov. Razlika v industrija« nižje ocenila pomembnost cenovnih ukrepov alkoholne politike za zmanjševanje mnenjih med skupinami se stopnjuje glede na strogost posameznega ukrepa, tako da so škode zaradi alkohola v primerjavi z drugimi skupinami. Ker ukrepi, povezani s razhajanja največja pri ukrepu Popolna prepoved oglaševanja alkoholnih izdelkov, za povišanjem cen alkohola, podaljšajo čas pred začetkom pitja, vplivajo na zmanjšanje 114 količine popitega alkohola in zmanjšujejo opijanje mladih ter količino popitega alkohola industrija« ocenjuje vpliv in pomembnost teh ukrepov nekoliko nižje kot ostale interesne ob eni priložnosti, je razumljivo, da med udeleženci iz skupine »Alkoholna industrija« niso skupine. Evropska raziskava je pokazala tudi mnogo večje razlike v mnenjih o ukrepih 115 najbolj priljubljeni (17, 25). alkoholne politike med alkoholno industrijo na eni in ostalimi akterji na drugi strani. Eden izmed razlogov za to je verjetno, da so akterji alkoholne politike v Evropi pri Razlike v mnenjih akterjev alkoholne industrije in drugih akterjev glede ukrepov, povezanih izražanju svojih mnenj ter razkrivanju interesov mnogo bolj neposredni, tudi ko gre s ceno44, niso tako izrazite, kot bi pričakovali, saj cenovni ukrepi neposredno vplivajo na za izražanje direktnih mnenj o vplivu in pomembnosti posameznih ukrepov alkoholne zaslužek alkoholne industrije. Ob upoštevanju dejstva, da je samo prvi cenovni ukrep politike. Druga možna razlaga za razlike pa leži v dejstvu, da je v Sloveniji pitje alkohola povezan s splošno alkoholno cenovno politiko, druga dva pa sta usmerjena predvsem sestavni del narodne kulture in da so mnoge družine neposredno ali posredno povezane k povišanju trošarin na alkoholne pijače z višjo vsebnostjo alkohola, in ob dejstvu, da s proizvodnjo vina, piva ali žganih pijač, to pa pomeni, da so tudi pripadniki drugih v Sloveniji večino akterjev iz alkoholne industrije predstavljajo proizvajalci vina in piva, interesnih skupin (ne samo »Alkoholne industrije«) lahko preko družinskih ali prijateljskih ti ukrepi pa njih prizadenejo veliko manj kot proizvajalce žganih pijač, ni presenetljivo, vezi povezani s proizvodnjo ali prodajo alkohola (2). da z njihove strani ni tako močnega nasprotovanja uvedbi omenjenih ukrepov (13). Prepogosto je prisotno prepričanje, da obstaja ena alkoholna industrija z enotnimi interesi; a tako kot pri drugih skupinah akterjev na področju alkoholne politike se tudi v tem primeru interesi znotraj skupine velikokrat razlikujejo ali si celo nasprotujejo (26). Ženske iz različnih skupin akterjev na področju alkoholne politike ocenjujejo vpliv in pomembnost ukrepov višje v primerjavi z moškimi Udeleženke raziskave so statistično značilno višje ocenile pomembnost uvedbe ukrepov, povezanih z informiranjem in izobraževanjem ter z zakonodajo in regulativo. V primerljivih raziskavah, v katerih so raziskovali stališča in mnenja akterjev na področju alkoholne politike, takega vzorca ni bilo zaslediti (4). Vendar se izsledki slovenske raziskave ujemajo z ugotovitvami nekaterih javnomnenjskih raziskav na področju alkoholne politike, v katerih so raziskovalci ugotavljali, da ženske in tisti, ki redko ali nikoli ne popijejo več kot pet pijač ob eni priložnosti, bolj podpirajo uvedbo in izvajanje (strožjih) ukrepov kot ostali (9, 27). Razlogov za takšno stališče je lahko več, v smislu interesnega vedenja se lahko strinjamo z nekaterimi avtorji, ki ugotavljajo, da so interesi žensk s tem manj prizadeti, ker manj pijejo kot moški; hkrati pa so navadno ženske tiste, ki v največji meri nosijo posledice čezmernega pitja v okviru družine (9, 27). Udeleženci slovenske raziskave v primerjavi z akterji na ravni EU višje ocenjujejo vpliv in pomembnost ukrepov, povezanih z informiranjem in izobraževanjem, nižje pa vpliv in pomembnost ukrepov, povezanih z zakonodajo V primerjavi z rezultati podobne raziskave na evropski ravni so slovenski akterji iz interesnih skupin »Država«, »Nevladne organizacije« in »Stroka« višje ocenili vpliv in pomembnost ukrepov alkoholne politike na področju izobraževanja kot njihovi kolegi na evropski ravni (4). Kar se tiče alkoholne industrije, evropska raziskava je pokazala, da ta višje ocenjuje vpliv in pomembnost ukrepov alkoholne politike s področja izobraževanja kot ostali akterji, medtem ko je v Sloveniji stanje nekoliko drugačno, saj »Alkoholna 44 Ukrepi povezani s ceno: Poviševanje cene alkohola skladno z inflacijo, Sorazmernost trošarin glede na vsebnost alkohola ne glede na vrsto alkoholne pijače in Nesorazmerno višje trošarine na alkoholne pijače z višjo koncentracijo alkohola, npr. žgane pijače. 116 5.2 IZVAJANJE UKREPOV ALKOHOLNE POLITIKE 33. Aktivnosti za omejevanje popivanja med 117 mladoletnimi osebami 4,9 5,1 4,9 4,1 4,9 Ker je težko ovrednotiti, kako in v kakšni meri se ukrepi alkoholne politike zares izvajajo, Oglaševanje alkoholnih izdelkov je mnenje akterjev eden izmed načinov, ki omogoča oceno stanja. Ta informacija lahko pomaga odločevalcem pri oceni, katere ukrepe bi bilo treba npr. bolj intenzivno izvajati 34. Aktivnosti za zaščito otrok in mladostnikov ali pa sploh pričeti z njihovim izvajanjem. V preglednici 5.2 so zbrane povprečne ocene pred izpostavljenostjo promociji alkoholnih 4,6 4,3 4,2 4,5 4,3 izdelkov interesnih skupin: »Država«, »Stroka«, »Nevladne organizacije« in »Alkoholna industrija« o prisotnosti posameznih aktivnostih alkoholne politike v petih letih po sprejetju ZOPA Zdravljenje (28). 35. Aktivnosti za dostopno in učinkovito zdravljenje oseb, ki se glede na uživanje alkohola uvrščajo na lestvico od nevarnega in 5,3 5,0 5,0 4,7 5,0 Preglednica 5.2: Povprečne ocene o izvajanju aktivnosti alkoholne politike škodljivega uživanja do odvisnosti od alkohola Interesna skupina Odgovornost alkoholne industrije in gostinskega sektorja 36. Aktivnosti za povečanje usposobljenosti Aktivnosti na področju alkoholne politike Država Stroka Nevladne Alkoholna strežnega osebja za odgovorno prodajo 3,3 3,1 3,1 4,2 3,2 organizacije industrija Skupaj alkohola * Seznanjanje in izobraževanje 37. Uvedba ustreznih ukrepov za omejevanje 26. Večanje ozaveščenosti javnosti o škodljivosti dostopnosti alkohola mladim 4,9 4,6 4,7 4,7 4,7 alkohola in o njegovih posledicah za zdravje in 5,9 5,9 5,3 5,9 5,6 kakovost življenja Zmožnost družbe, da se odziva na škodo, povezano z alkoholom 27. Vzgoja otrok in mladih za sprejemanje zdravih odločitev in večanje samozavesti v 38. Vključevanje različnih vladnih resorjev v smislu zmožnosti, da se uprejo pritiskom 5,5 5,5 4,7 5,3 5,1 pripravo in izvajanje alkoholne politike 5,5 4,1 4,2 4,6 4,3 mladostniškega popivanja Javna, zasebna in delovna okolja Nevladne organizacije 28. Aktivnosti za preprečevanje škodljivega pitja alkohola na javnih prostorih, še zlasti 39. Podpora nevladnim organizacijam in v povezavi s preživljanjem prostega časa in 4,9 4,8 4,8 5,1 4,8 društvom za samopomoč 5,3 4,7 4,7 4,4 4,7 športnimi dogodki Oblikovanje, uvedba in spremljanje politike 29. Skrb za varno domače okolje za otroke in zmanjšanje tveganja za družinske težave, 3,9 4,4 3,9 3,9 4,0 povezane z alkoholom 40. Uvedba celovite in obsežne alkoholne politike 4,3 4,0 3,9 3,9 4,0 30. Aktivnosti za preprečevanje posledic škodljive rabe alkohola na delovnem mestu, še 5,1 5,0 4,8 4,3 4,8 zlasti nezgod in nasilja 41. Spremljanje stanja na področju škode, ki jo lahko povzroči alkohol 4,6 4,7 4,2 5,0 4,5 Vožnja pod vplivom alkohola 31. Prizadevanje za občutno zmanjšanje števila 42. Spremljanje stanja na področju izvajanja nezgod, smrtnih žrtev in poškodb zaradi vožnje 7,9 6,6 6,9 8,0 7,0 alkoholne politike 4,6 3,8 3,7 4,7 3,9 pod vplivom alkohola * * Z zvezdico so označene aktivnosti, pri katerih obstaja statistično značilna razlika v mnenjih med posameznimi interesnimi Dostopnost alkoholnih izdelkov skupinami udeležencev. Vir: Radoš Krnel, S., T. Albreht, M. Omerzu, I. Švab in Markič, M. Mnenje akterjev o izvajanju aktivnosti na področju alkoholne 32. Aktivnosti v podporo davčni politiki, ki politike v Sloveniji. Zdravstveni vestnik 2011; 80(6): 458–68. omejuje škodo, ki jo lahko povzroči alkohol 4,5 4,3 4,4 5,2 4,4 118 Udeleženci raziskave so vse aktivnosti, z izjemo aktivnosti iz skupine »Vožnja pod vplivom alkohola«, v povprečju ocenili blizu srednje vrednosti ponujenih ocen ali pod njo, kar 119 kaže na to, da udeleženci menijo, da naštete dejavnosti niso bile izvajane oziroma niso bile izvajane v zadostni meri. V raziskavi se je preverjalo, ali obstajajo statistično značilne razlike v mnenjih akterjev o prisotnosti aktivnosti alkoholne politike med posameznimi skupinami udeležencev. Rezultati so pokazali, da so se statistično značilne razlike pokazale samo pri dveh aktivnostih. Interesna skupina »Alkoholna industrija« je statistično značilno višje od drugih ocenila izvajanje aktivnosti št. 31 in 36: Prizadevanje za občutno zmanjšanje števila nezgod, smrtnih žrtev in poškodb zaradi vožnje pod vplivom alkohola in Aktivnosti za povečanje usposobljenosti strežnega osebja za odgovorno prodajo alkohola. Prisotnost posameznih aktivnosti alkoholne politike smo razporedili od najbolj do najmanj izvajane glede na mnenja udeležencev raziskave. Na sliki 5.1 so prikazane povprečne ocene tako razvrščenih odgovorov glede na posamezno interesno skupino. Opomba: Aktivnosti so naštete po vrstnem redu od tiste, ki je bila v posamezni skupini ocenjena kot najbolj izvajana, do tiste, ki je bila ocenjena kot najmanj izvajana. Opis posameznih aktivnosti je podan v preglednici 5.2. Vir: Radoš Krnel S. Management interesnega vidika alkoholne politike v Republiki Sloveniji. Doktorska disertacija. Koper: Fakulteta za management, 2012. Slika 5.1: Povprečne ocene izvajanja posameznih aktivnosti alkoholne politike v Sloveniji glede na interesne skupine udeležencev 120 Kot lahko vidimo na sliki 5.1, kjer so predstavljene povprečne ocene izvajanja posameznih menila, da so bile te aktivnosti izvajane v večji meri, kot so to ocenili preostali udeleženci aktivnosti glede na posamezno interesno skupino, udeleženci iz vseh interesnih skupin raziskave. 121 najvišje ocenjujejo prisotnost aktivnosti št. 31, tj. Prizadevanje za občutno zmanjšanje števila nezgod, smrtnih žrtev in poškodb zaradi vožnje pod vplivom alkohola, ki je Enotnost mnenj udeležencev v raziskavi ima dodano vrednost, saj je takšni oceni lažje edina aktivnost v skupini »Vožnja pod vplivom alkohola«. Na drugem mestu je pri vseh zaupati kot parcialnim ocenam posameznih skupin, ki lahko odgovarjajo v skladu s skupinah aktivnost iz skupine »Seznanjanje in izobraževanje«, 26: Večanje ozaveščenosti svojimi interesi. Ker so v našem primeru udeleženci ocenjevali že izvedene aktivnosti, javnosti o škodljivosti alkohola in o njegovih posledicah za zdravje in kakovost življenja je bilo pričakovati realnejše ocene, saj naj nanje ne bi vplivali njihovi prihodnji interesi. posameznikov, družin in skupnosti. Prav tako je pri vseh interesnih skupinah, razen pri skupini »Nevladne organizacije«, na tretjem mestu aktivnost iz te skupine, in sicer št. 27, Vzgoja otrok in mladih za sprejemanje zdravih odločitev in večanje samozavesti v smislu zmožnosti, da se uprejo pritiskom mladostniškega popivanja. Pri interesni skupini »Nevladne organizacije« je na tretjem mestu aktivnost št. 35: Aktivnosti za dostopno in učinkovito zdravljenje oseb, ki se glede na uživanje alkohola uvrščajo na lestvico od nevarnega in škodljivega uživanja do odvisnosti od alkohola iz skupine »Zdravljenje«. Najslabše so udeleženci iz skupin »država, »Stroka« in »Nevladne organizacije« ocenili aktivnost št. 36: Aktivnosti za povečanje usposobljenosti strežnega osebja za odgovorno prodajo alkohola s področja »Odgovornost alkoholne industrije in gostinskega sektorja«, in sicer z oceno 3,3. Za razliko od preostalih treh skupin so udeleženci iz interesne skupine »Alkoholna industrija« najslabše ocenili prisotnost aktivnosti št 40: Uvedba celovite in obsežne alkoholne politike s področja »Oblikovanje, uvedba in spremljanje politike«, in sicer z oceno 3,9. Akterji so enotni pri oceni izvajanja aktivnosti alkoholne politike v Sloveniji Vsi akterji na področju alkoholne politike v Sloveniji ocenjujejo, da so bile najbolj izvajane aktivnosti iz skupine »Vožnja pod vplivom alkohola«. Udeleženci raziskave so na drugo in tretje mesto postavili aktivnosti št. 26 in 27 s področja seznanjanja in izobraževanja, in sicer Večanje ozaveščenosti javnosti o škodljivosti alkohola in o njegovih posledicah za zdravje in kakovost življenja posameznikov, družin in skupnosti in Vzgoja otrok in mladih za sprejemanje zdravih odločitev in večanje samozavesti v smislu zmožnosti, da se uprejo Opomba: Na sliki je pri vsaki vrednosti prikazan tudi 95-odstotni interval zaupanja. pritiskom mladostniškega popivanja. Ostale aktivnosti alkoholne politike so vse skupine Aktivnosti so naštete po vrstnem redu od tiste, ki je bila v posamezni skupini ocenjena kot udeležencev ocenile v bližini srednje vrednosti ponujenih ocen (5,5) ali pod njo. Najnižje najbolj izvajana, do tiste, ki je bila ocenjena kot najmanj izvajana, njihov opis pa je podan v preglednici 5.2. je bilo ocenjeno izvajanje aktivnost št. 36, tj. Aktivnost za povečanje usposobljenosti Vir: Radoš Krnel, S., T. Albreht, M. Omerzu, I. Švab in Markič, M. Mnenje akterjev o izvaja- strežnega osebja za odgovorno prodajo alkohola s področja »Odgovornost alkoholne nju aktivnosti na področju alkoholne politike v Sloveniji. Zdravstveni vestnik 2011; 80 (6): industrije in gostinskega sektorja«, ki jo akterji ocenjujejo kot najmanj prisotno. Na sliki 458–68. 5.2 so prikazani skupni rezultati ocen izvajanja alkoholne politike in interval zaupanja. Slika 5.2: Povprečne ocene vseh udeležencev o prisotnosti posameznih aktivnosti alkoholne politike v Sloveniji v petih letih po sprejetju ZOPA Mnenja udeležencev raziskave o izvajanju posameznih aktivnosti alkoholne politike so se statistično značilno razlikovala samo pri oceni izvajanja dveh aktivnosti, in sicer: Prizadevanje za občutno zmanjšanje števila nezgod, smrtnih žrtev in poškodb zaradi vožnje pod vplivom alkohola ter Aktivnost za povečanje usposobljenosti strežnega osebja za odgovorno prodajo alkohola. V obeh primerih je interesna skupina »Alkoholna industrija« 122 Po mnenju akterjev so bile v največji meri izvajane aktivnosti s področja vožnje pod jih tudi alkoholna industrija, saj jih ocenjuje kot relativno neučinkovite (4, 15, 16, 21). vplivom alkohola Znotraj te skupine aktivnosti so pomembni širši javni programi, ki jih pri nas izvajajo 123 javnozdravstvene in nevladne organizacije v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, in so Akterji na področju alkoholne politike v Sloveniji menijo, da so se v petih letih po sprejetju namenjeni predvsem ozaveščanju javnosti ter pridobivanju naklonjenosti za spremembe ZOPA (v letih 2003–2008) najbolj izvajale aktivnosti s področja »Vožnje pod vplivom politike. alkohola« (preglednica 5.2 in slika 5.2). Razlogi za takšno oceno so razumljivi, saj so se te aktivnosti v Sloveniji dejansko izvajale v veliki meri, poleg tega pa so bile zelo medijsko Pri aktivnosti Vzgoje otrok in mladih za sprejemanje zdravih odločitev in za večanje odzivne in prepoznavne. Na tem področju je aktivno delovalo več ministrstev, in sicer samozavesti v smislu zmožnosti, da se uprejo pritiskom mladostniškega popivanja Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za promet in zveze je pomembno zavedanje, da je odnos mladostnikov do alkohola močno odvisen od ter Ministrstvo za zdravje, sodelovale pa so tudi nevladne organizacije. Aktivnosti za družbenih norm in vedenja odraslih (32). Veliko različnih raziskav je namreč pokazalo preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola so poleg zgoraj omenjenega tudi politično vpliv odraslih na znanje, vedenje, prepričanje in ostale družbene veščine mladostnikov, najbolj sprejemljive, saj jih podpirajo prav vsi akterji v alkoholni politiki in ne ovirajo tudi v povezavi z alkoholom (33, 34). Pozitivni so tisti ukrepi in politike, ki gojijo podporno nikogaršnjih interesov. okolje, v katerem lahko posamezniki sprejemajo zdrave odločitve, vendar se, čeprav obstajajo dokazi o njihovi učinkovitosti, ne prenašajo vedno v alkoholno politiko (16, V literaturi najpogosteje omenjeni ukrepi za zmanjšanje števila nezgod, povezanih z 35). Najpogosteje se še vedno izvajajo programi, ki so vezani na izobraževanje v šolah in alkoholom, ki se aktivno izvajajo tudi v Sloveniji (28): so usmerjeni v izboljšanje znanja, čeprav so se izkazali za manj učinkovite v primerjavi z – Omejevanje najvišje dovoljene koncentracije alkohola v krvi voznikov. Uvajanje nekaterimi drugimi ukrepi (15). tega ukrepa in nižanje dovoljenje koncentracije ima lahko trajne, dolgoročne Programi izobraževanja in preventive, ki jih pogosto finančno podpira alkoholna učinke na zmanjševanje števila smrtnih žrtev zaradi vožnje pod vplivom alkohola. industrija ter prav tako država in šolski sistem, so prisotni že dolgo, vendar pa je vpliv teh Vendar se je pokazalo, da lahko učinki brez doslednega izvajanja oslabijo (15). politik, ki podpirajo izobraževanje, komunikacijo, učenje in javno mnenje, na zniževanje – Naključno testiranje vsebnosti alkohola v izdihanem zraku. K učinkovitosti tega porabe alkohola ter škode, ki jo alkohol povzroča, nizek (16, 29). ukrepa pripomore prepričanje voznika, da se je verjetnost, da ga bodo »dobili«, povečala (29). V letu 2008 so v Sloveniji opravili 405.975 testiranj na vsebnost Po mnenju akterjev se večina aktivnosti alkoholne politike izvaja le v omejenem obsegu alkohola v izdihanem zraku, v letu 2009 pa 431.094, kar je za 6,2 % več. To Slovenski akterji iz različnih interesnih skupin menijo, da se aktivnosti s področja alkoholne je lahko eden od razlogov za zmanjšanje deleža alkoholiziranih povzročiteljev politike, z izjemo Prizadevanja za občutno zmanjšanje števila nezgod, smrtnih žrtev in prometnih nezgod v zadnjih letih (30, 31). poškodb zaradi vožnje pod vplivom alkohola, in aktivnosti s področja »Seznanjanja in – Odvzem vozniškega dovoljenja. Ta ukrep je glede na podatke iz literature le izobraževanja« ne izvajajo ali pa se ne izvajajo v zadostni meri, saj je bilo njihovo delno učinkovit pri zmanjševanju števila povratnikov in prometnih nezgod zaradi izvajanje ocenjeno blizu srednje vrednosti ponujenih ocen ali pod njo (preglednica 5.2 alkohola (16). in slika 5.2). Zato lahko upravičeno domnevamo, da te aktivnosti niso bile izvajane v zadostni meri, bodisi ker so nepriljubljene, predrage, težje izvedljive ali ker zahtevajo večstranski pristop z vključevanjem več pomembnih akterjev v alkoholni politiki. Po mnenju udeležencev raziskave so se tudi aktivnosti, povezane z izobraževanjem in V skupini aktivnosti, ki so bile nezadostno izvajane, so tudi takšne aktivnosti, ki so se seznanjanjem, izvajale v večji meri kot ostale aktivnosti alkoholne politike izkazale kot stroškovno najbolj učinkovite pri zmanjševanju škode nastale zaradi alkohola, kot so npr. aktivnosti za omejevanje dostopnosti in oglaševanja alkoholnih Na drugo mesto, takoj za aktivnostmi, povezanimi z vožnjo pod vplivom alkohola, so pijač. Poleg tega pa so se po mnenju udeležencev raziskave slabo izvajale tudi aktivnosti, udeleženci raziskave postavili aktivnosti s področja »Seznanjanja in izobraževanja«, ki omogočajo podporo posameznikom, družinam in družbi, da se uspešno odzovejo na in sicer Večanje ozaveščenosti javnosti o škodljivosti alkohola in o njegovih posledicah probleme, povezane z alkoholom, denimo aktivnosti za varno domače okolje, dostop do za zdravje in kakovost življenja posameznikov, družin in skupnosti ter Vzgojo otrok in zdravljenja in zmanjševanje posledic rabe alkohola na delovnem mestu. Manjkajo tudi mladih za sprejemanje zdravih odločitev in za večanje samozavesti v smislu zmožnosti, ukrepi, ki bi omogočili oblikovanje in izvajanje ustrezne alkoholne politike v Sloveniji. da se uprejo pritiskom mladostniškega popivanja (preglednica 5.2 in slika 5.2). Tudi aktivnosti iz te skupine so politično sprejemljive, javnost jim je naklonjena, podpira pa 124 Akterji menijo, da se v najmanjšem obsegu izvajajo aktivnosti za povečanje usposobljenosti 5.3 VODENJE ALKOHOLNE POLITIKE strežnega osebja za odgovorno prodajo alkohola 125 Skupno mnenje akterjev je, da so najslabše izvajane aktivnosti, ki so povezane z Večina udeležencev raziskave bi vodenje alkoholne politike dodelila posebnemu Svetu izobraževanjem strežnega osebja v gostinskih lokalih ter osebja v trgovinah, ki bi moralo za alkoholno politiko pri Ministrstvu za zdravje, druga večja skupina pa neposredno biti usposobljeno za odklonitev strežbe in prodaje alkohola mladoletnim osebam ter Ministrstvu za zdravje (slika 5.3). V Svetu za alkoholno politiko so predstavniki različnih osebam pod vplivom alkohola. vladnih resorjev (in ministrstev), združenj gostincev, nevladnih organizacij in stroke, zato sklepamo, da udeleženci menijo, da je pri vodenju alkoholne politike potrebna širša V raziskavah so ugotovili, da šolanje strežnega osebja v barih zmanjšuje slabo prakso vključenost različnih akterjev in ne samo tistih s strani države. To naj bi prineslo tudi lažje točenja alkoholnih pijač, kot npr. vsiljevanje pijače, po drugi strani pa zvišuje število in uspešnejše sodelovanje, saj si interesi različnih akterjev na področju alkoholne politike »mehkih« intervencij, kot npr. ponujanje hrane ali upočasnitev strežbe (15). Številne večkrat medsebojno nasprotujejo, vključenost več različnih akterjev v samo vodenje pa bi raziskave so pokazale, da ima šolanje osebja za posledico nižjo vsebnost alkohola v krvi olajšala njihovo usklajevanje, saj je to ena izmed glavnih nalog managementa (38–40). gostov, manj je tudi gostov z visoko vsebnostjo alkohola v krvi (16). Vpliv odgovorne strežbe Hkrati naj bi takšen pristop omogočal lažjo implementacijo politike in doseganje boljših alkoholnih pijač se lahko še močno poveča, če ga podpremo z aktivnim in nenehnim učinkov. Na drugi strani je treba upoštevati mnenje interesne skupine »Država«, ki najbolj uveljavljanjem zakonov, ki prepovedujejo prodajo alkohola opitim osebam. To je eden pozna delovanje Sveta za alkoholno politiko in Ministrstva za zdravje, zato ima njihova od ekonomsko učinkovitih ukrepov, pri katerih koristi močno presežejo stroške (36). Ko izbira Ministrstva za zdravje kot tistega, ki naj bi vodil alkoholno politiko v Sloveniji, so inšpektorji obiskovali lokale, v katerih so točili alkoholne pijače vidno alkoholiziranim dodatno težo. osebam, so po njihovem obisku osebam, ki so kazale znake alkoholiziranosti, točili trikrat manj alkohola, prijeli pa so tudi za četrtino manj voznikov, ki so vozili pod vplivom Največja razlika v mnenjih se je pokazala pri izbiri Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo alkohola in so prihajali iz teh lokalov (16, 37). in prehrano kot tistega akterja, ki naj bi vodil alkoholno politiko. Kar 30 % udeležencev iz interesne skupine »Alkoholna industrija« je menilo, da naj bi to ministrstvo usklajevalo načrtovanje in vodilo alkoholno politiko, sicer pa tega ministrstva ni izbral noben drug od udeležencev raziskave. 126 Preverili smo tudi interval zaupanja za povprečje ocen (slika 5.4). Glede na rezultate lahko rečemo, da tudi akterji na področju alkoholne politike v Sloveniji menijo, da je bila 127 učinkovitost vodenja alkoholne politike pod srednjo vrednostjo ponujenih ocen, in se zato bolj nagibajo k oceni »slabo učinkovito« oziroma »neučinkovito« vodenje. Opomba: Na sliki je z rdečo črto prikazan 95-odstotni interval zaupanja. Vir: Radoš Krnel S. Management interesnega vidika alkoholne politike v Republiki Sloveniji. Doktorska disertacija. Koper: Fakulteta za management, 2012. Slika 5.4: Povprečje ocen vseh udeležencev raziskave o učinkovitosti vodenja alkoholne politike v Sloveniji Vir: Radoš Krnel S. Management interesnega vidika alkoholne politike v Republiki Sloveniji. Doktorska disertacija. Pri vodenju alkoholne politike je treba upoštevati različne vidike, ki jih imajo akterji, saj Koper: Fakulteta za management, 2012. lahko z doseganjem soglasja že v fazi načrtovanja pričakujemo lažjo implementacijo Slika 5.3: Odgovori udeležencev raziskave (po interesnih skupinah) o akterju na področju alkoholne dogovorjenih aktivnosti. Poleg tega je treba izboljšati nadzor nad izvajanjem alkoholne politike, ki naj bi alkoholno politiko usklajeval in vodil, izraženi v deležih glede na število odgovorov v politike, saj takšen pristop pomaga pri uveljavljanju in izvajanju ukrepov. posamezni interesni skupini V preglednici 5.3 so podane ocene udeležencev o učinkovitosti vodenja alkoholne 5.4 KLJUČNE UGOTOVITVE politike v Sloveniji. Z vodenjem alkoholne politike so bili najbolj zadovoljni udeleženci iz interesne skupine »Država«, sledita interesni skupini »Alkoholna industrija« in »Stroka«, najbolj nezadovoljna pa je bila interesna skupina »Nevladne organizacije«. Med mnenji Pomembnost in vpliv različnih ukrepov na zmanjševanje škode zaradi posameznih interesnih skupin ni bilo statistično značilnih razlik, razlike se niso pokazale alkohola niti glede na spol, starost ali doseženo stopnjo izobrazbe. Noben udeleženec ni vodenju alkoholne politike v preteklem obdobju dodelil ocene 10 oziroma 9. Povprečna ocena Udeleženci menijo, da imajo najvišji vpliv in pomembnost ukrepi, povezani z učinkovitosti vodenja alkoholne politike v Sloveniji s strani vseh udeležencev je 4,1, kar je informiranjem in izobraževanjem, ki pa so pri omejevanju škode, ki nastane precej pod srednjo vrednostjo ponujenih ocen (5,5). zaradi alkohola, samo delno učinkoviti. Preglednica 5.3: Povprečna ocena učinkovitosti vodenja alkoholne politike glede na interesno Največja razlika v mnenjih je na področju ukrepov, povezanih z skupino udeležencev in skupaj zakonodajo, saj so akterji iz interesne skupine »Alkoholna industrija« ocenili vpliv in pomembnost teh ukrepov statistično značilno nižje kot ostale Država Stroka Nevladne Alkoholna interesne skupine. To je bilo pričakovano, saj so tovrstni ukrepi stroškovno organizacije industrija Skupaj najučinkovitejši ukrepi alkoholne politike in vplivajo tudi na zmanjšanje Ocena učinkovitosti vodenja alkoholne politike v količine popitega alkohola. Sloveniji 4,7 4,2 3,7 4,6 4,1 Udeleženci raziskave menijo, da uvedba ukrepov, povezanih s ceno, nima Vir: Radoš Krnel S. Management interesnega vidika alkoholne politike v Republiki Sloveniji. Doktorska disertacija. Koper: Fakulteta za management, 2012. velike pomembnosti ali vpliva na omejevanje škode, ki jo povzroča alkohol, čeprav je znano, da povišanje cen alkoholnih pijač vodi k nižji porabi alkohola in zmanjševanju škode zaradi alkohola. 128 Ženske iz različnih skupin akterjev na področju alkoholne politike ocenjujejo 5.5 LITERATURA vpliv in pomembnost ukrepov višje v primerjavi z moškimi. 129 Slovenski udeleženci raziskave v primerjavi z akterji na nivoju EU višje 1� Brugha R, Varvasovszky Z. Stakeholder analysis: a review. Health and policy planning 2000; 15(3): 239–246. ocenjujejo vpliv in pomembnost ukrepov, povezanih z informiranjem 2� Radoš Krnel S. Management interesnega vidika alkoholne politike v Republiki Sloveniji. Doktorska disertacija. in izobraževanjem, nižje pa vpliv in pomembnost ukrepov, povezanih z Koper: Fakulteta za management, 2012. zakonodajo. 3� MOSA. Seznam akterjev. Mobilizacija skupnosti za odgovornejši odnos do alkohola. Pridobljeno 12. 6. 2009 s Izvajanje alkoholne politike spletne strani: http://www.infomosa.si/baze_podatkov/akterji/seznam.html� 4. Anderson P, Baumberg B. Stakeholders' views of alcohol policy. Nordic Studies on Alcohol and Drugs 2006; Akterji so enotni pri oceni izvajanja aktivnosti alkoholne politike v Sloveniji. 23(6): 393–414. Po mnenju akterjev so bile v največji meri izvajane aktivnosti s področja 5. Gil A, Polikina O, Koroleva N, Leon DA, McKee M. Alcohol policy in a Russian region: A stakeholder analysis. vožnje pod vplivom alkohola. European Journal of Public Health 2010; 21(5): 674–5. 6� Poplas Susič T. Vloga osebnih zdravnikov in možni javnozdravstveni ukrepi pri zmanjševanju pitja alkohola v Po mnenju udeležencev so se tudi aktivnosti, povezane z izobraževanjem in Sloveniji. Doktorsko delo. Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, 2006. seznanjanjem, izvajale v večji meri kot ostale aktivnosti alkoholne politike. 7� Varvasovdzky Z, McKee M. An analysis of alcohol policy in Hungary. Who is in charge? Addiction 1998; 93(12): Po mnenju akterjev se večina aktivnosti alkoholne politike izvaja le v 1815–27. omejenem obsegu. 8� Latimer WW, Hardwood EM, Newcomb MD, Wagenaar AC. Measuring public opinion on alcohol policy – A factor analytic study of a US probability sample. Addictive Behaviours 2003; 28(2): 301–13. Akterji menijo, da se v najmanjšem obsegu izvajajo aktivnosti za povečanje usposobljenosti strežnega osebja za odgovorno prodajo alkohola. 9. Giesbrecht N, Ialomiteanu A, Room R, Anglin L. Trends in public opinion on Alcohol policy measures: Ontario 1989–1998. Journal of studies on alcohol 2001; 62(2): 142–9. Vodenje alkoholne politike 10� Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA). Uradni list RS, št. 15/2003. Večina udeležencev raziskave bi vodenje alkoholne politike dodelila 11� Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1). Uradni list RS, št. 83/2004. posebnemu Svetu za alkoholno politiko pri Ministrstvu za zdravje. 12� Zakon o medijih (ZMed). Uradni list RS, št. 35/2001. Učinkovitost vodenja alkoholne politike so udeleženci ocenili pod srednjo 13� Radoš Krnel S, Kamin T, Košir M, Markič M. Stakeholders’ interests identified through their views on the alcohol vrednostjo ponujenih ocen in se zato bolj nagibajo k oceni »slabo učinkovito« policy measures in Slovenia. Zdravstveno varstvo 2010; 49(2): 86–98. oziroma »neučinkovito« vodenje. 14. Anderson K. Young people and alcohol, drugs and tobacco. Copenhagen: World Health Organization, the Regional Office for Europe, 1995. 15. Babor TF, Caetano R, Casswell S, Edwards G, Giesbrecht N, Graham K et al. Alcohol: No ordinary commodity. Research and public policy (2nd ed). Oxford: Oxford University Press, 2010. 16� Anderson P, Baumberg B. Alcohol in Europe - A public health perspective. London: Institute of Alcohol Studies, 2006� 17� Anderson P, Chrisholm D, Fuhr DC. Effectiveness and cost-effectiveness of policies and programmes to reduce the harm caused by alcohol. Lancet 2009; 373(9682): 2234–46. 18� Eurobarometer. Attitudes towards alcohol. Pridobljeno 10. 6. 2007 s spletne strani: http://ec.europa.eu/health/ ph_determinants/life_style/alcohol/documents/ebs272_en.pdf. 19. TNS Opinion & Social. Special Eurobarometer 331 »EU citizens' attitudes towards alcohol. Luxembourg: European Commission, Directorate-General Health and Consumers, 2010. 20� Timbrell J. Paradoks strupa. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 2008. 130 21� Anderson P, Moller L. Overivew of Effectiveness and cost-effectiveness. In: Anderson P, Moller L, Galea G, 39. Biloslavo R. Strateški management in management spreminjanja. Koper: Univerza na Primorskem, Fakulteta editors. Alcohol in the European Union. Copenhagen: World Health Organization, Regional office for Europe, za management, 2006. 131 2012� 40. Česen M. Management javne zdravstvene službe. Ljubljana: Center za tehnološko usposabljanje, 2003. 22� Mann RE, MacDonald S, Stoduto G, Bondy S, Jonah B, Shaikh A. The effects of introducing or lowering legal per se blood alcohol limits for driving: An international review. Accident Analysis and Prevention 2001; 22(5): 569–83. 23� WHO. Country profiles on alcohol consumption harm and policies. For European Union and Norway & Switzerland. Kopenhagen: WHO Regional Office for Europe, 2009. 24. European Commission. Excise duty tables, Part I - Alcoholic Beverages. Pridobljeno 12. 10. 2012 s spletne strani: http://ec.europa.eu/taxation_customs/resources/documents/taxation/excise_duties/alcoholic_beverages/ rates/excise_duties-part_i_alcohol_en.pdf� 25. Eurocare. Eurocare Newsletter. Pridobljeno 19. 12. 2008 s spletne strani: http://www.eurocare.org/press/ newsletter/december_2008. 26� Stockwell T, Pakula B, Macdonald S, Zhao J, Reist D, Thomas G et al. Alcohol consumption in British Columbia and Canada: A case for liquor taxes that reduce harm. CARBC statistical bulletin #3, University of Victoria, British Columbia, 2007. Pridobljeno 10. 12. 2011 s spletne strani: http://www.nabca.org/assets/Docs/alcohol- consumption.pdf. 27� Anglin L, Kavanagh L, Giesbrecht N. Alcohol-Related Policy Measures in Ontario: Who Supports What and to What Degree? Revue Canadienne de Sante Publique 2001; 92(1): 24–8. 28� Radoš Krnel S, Albreht T, Omerzu M, Švab I, Markič M. Mnenje akterjev o izvajanju aktivnosti na področju alkoholne politike v Sloveniji. Zdravstveni vestnik 2011; 80(6): 458–68. 29. Akers RL. Drugs, alcohol, and society. Belmont: Wadsworth, 1992. 30� MNZ. Poročilo o delu policije za leto 2009. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, 2008. Pridobljeno 6. 5. 2011 s spletne strani: http://www.policija.si/index.php/statistika. 31� MNZ. Poročilo o delu policije za leto 2008. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, 2009. Pridobljeno 6. 5. 2011 s spletne strani: http://www.policija.si/index.php/statistika. 32� Cook PJ, Moore MJ.The economics of alcohol abuse and alcohol-control policies. Health Affairs 2002; 21(2): 120–33. 33� Botvin GJ, Baker E, Botvin EM, Filazzola AD, Millman RB. Prevention of alcohol misuse trough the development o personal and social competence: a pilot study. Journal of Studies on Alcohol 1984; 45(6): 550–2. 34. Perry CL, Grant M, Ernberg G, Florenzano RU, Langdon MC, Myeni AD et al. WHO collaborative study on alcohol education and young people: Outcomes of a four-country pilot study. International Journal of the Addictions 1989; 24(12): 1145–71. 35. Marmot M. Evidence based policy or policy based evidence? British Medical Journal 2004; 328(7445): 906–7. 36� Levy DT, Miller TR. A cost-benefit analysis of enforcement efforts to reduce serving intoxicated patrons. Journal of Studies on Alcohol 1995; 56(2): 240–7. 37� McKnight AJ, Streff FM. The effect of enforcement upon service of alcohol to intoxicated patrons of bars and restaurants. Accident Analysis and Prevention 1994; 26(1): 79–88. 38� Drucker P. O managementu. Ljubljana: GV založba, 2004. 132 PREDLOGI UKREPOV 133 Vesna Kerstin Petrič 6 134 6. PREDLOGI UKREPOV škode tudi, kadar država nima na voljo dovolj sredstev za izvajanje celovite alkoholne politike. Oviro pri uvajanju predstavlja dejstvo, da s tovrstnimi ukrepi trčimo ob interes 135 posameznih gospodarskih panog, saj vplivajo na zmanjševanje povpraševanja po Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) v svojih dokumentih opozarja, da je za alkoholnih pijačah. Za sprejetje zato običajno potrebujejo veliko javno podporo, ki jo zmanjšanje zdravstvene, socialne in ekonomske škode zaradi tvegane in škodljive rabe lahko dosežemo s strokovnimi argumenti in ustrezno javno kampanjo (7, 8). alkohola potreben celovit pristop, ki temelji na jasni viziji in ciljih ter vključuje različne V drugi skupini so cenovno sicer bolj zahtevni ukrepi, ki pa so običajno za javnost in akterje in resorje na vseh ravneh; skratka celovita alkoholna politika, ki se redno spremlja politiko bolj sprejemljivi. Sem sodijo svetovanje pri izbranem zdravniku in ukrepi za in posodablja (1, 2, 3). Ukrepi morajo temeljiti na znanstvenih dokazih o učinkovitosti omejevanje vožnje pod vplivom alkohola, ki so učinkoviti samo, če se v praksi rigorozno in cenovni učinkovitosti ter upoštevati kulturno in drugo raznolikost, prednost pa mora v izvajajo. Za njihovo uveljavljanje mora biti država pripravljena nameniti ustrezne vire za vsakem primeru imeti zaščita zdravja in blagostanja prebivalstva (1, 4). izgradnjo in vzdrževanje potrebnih kapacitet (9). V Sloveniji pravno osnovo za načrtovanje na področju alkoholne politike predstavlja Programi ozaveščanja in informiranja sami po sebi ne vplivajo na zmanjševanje škode Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA) (5), ki v svojem 3. členu določa ključne zaradi alkohola, so pa kljub temu nujen integralen del celovite alkoholne politike, saj ukrepe za omejevanje porabe alkohola, v 4. členu pa Ministrstvu za zdravje nalaga vplivajo na boljšo sprejemljivost drugih ukrepov v družbi in povečajo njihov učinek. pripravo dvoletnih načrtov, ki vključujejo sodelovanje vseh relevantnih resorjev in jih Pomemben del alkoholne politike so tudi zdravljenje in rehabilitacija odvisnih od alkohola sprejme Vlada RS. ter pomoč njihovim svojcem, čeprav odpravljanje posledic stane bistveno več kot ukrepi, s katerimi škodo lahko preprečimo (7). Raziskava, ki je bila narejena v Kanadi (10), je pokazala, da se cenovna učinkovitost 6.1 UČINKOVITOST IN CENOVNA UČINKOVITOST UKREPANJA bistveno poveča, če se kombinira različne ukrepe, na primer ukrepe za povečanje cene alkoholnih pijač in svetovanje pri osebnem zdravniku. Učinkovitost ukrepov je odvisna tudi od širšega konteksta, v katerem se izvajajo. Tako na primer povečan nadzor nad Zaradi omejenih virov se danes veliko pozornosti posveča preverjanju učinkovitosti in tudi nedovoljeno prodajo in tihotapljenjem alkoholnih pijač v državah, kjer ne predstavljata cenovne učinkovitosti ukrepov zdravstvene politike. Za merjenje ekonomske uspešnosti velikega problema, ni cenovno učinkovit in se bolj izplača povečati davke na alkohol; in učinkovitosti posameznih ukrepov se uporablja več metod (6). SZO za področje nasprotno pa velja za države, kjer je obseg nedovoljene prodaje in tihotapljenja velik alkoholne politike priporoča predvsem analizo učinkovitosti glede na stroške (angl. cost- (6). Kateri ukrep je najbolj učinkovit pri posamezni skupini prebivalcev, je odvisno tudi effectiveness analysis), analizo preprečljivega bremena bolezni in modeliranje. Pri analizi pogostnosti tveganega pitja alkoholnih pijač. Povečanje davkov je najbolj cenovno učinkovitosti glede na stroške se izračunava stroške izvajanja posameznega ukrepa ob učinkovit ukrep v tistih skupinah prebivalstva, kjer je pogostnost uživanja večjih količin upoštevanju njegovega učinka na leta manjzmožnosti (angl. DALY – Disability Adjusted alkohola zmerna ali velika (populacija moških v industrijskih državah), v tistih pa, kjer je Life Years) zaradi alkohola. V analizi preprečljivega bremena bolezni ocenimo obstoječe manj tveganega pitja, so bolj učinkoviti bolj ciljani ukrepi, kot je na primer svetovanje pri zdravstveno ali ekonomsko breme zaradi alkohola, ki bi se mu lahko izognili z določenim izbranem zdravniku (11). ukrepom. Modeliranje pa je širitev analize cenovne učinkovitosti še na druge posledice ukrepa poleg zdravstvenih (npr. kriminalna dejanja, brezposelnost). Uporabimo lahko Za zmanjševanje ekonomskega bremena kroničnih bolezni in stanj v manj in srednje tudi analizo koristnosti glede na stroške (angl. cost-benefit analysis), v kateri primerjamo razvitih državah SZO kot cenovno najbolj učinkovite ukrepe priporoča povečanje davkov čiste stroške ukrepa (angl. net costs) s čistimi koristmi (angl. net gains), ki jih prinaša, na alkoholne pijače, zmanjšanje dostopnosti do alkohola in prepoved oglaševanja oboje pa se meri v denarju (4, 6). alkoholnih pijač (12). Glede na analize SZO in druge mednarodne študije poznamo dve skupini učinkovitih ukrepov. V prvo sodita omejevanje dostopnosti do alkohola in tržnega komuniciranja alkoholnih pijač, ki vključujeta povečevanje dajatev in višanje cene alkoholnim izdelkom, omejitve prodajnih mest in časa prodaje, prepovedi oglaševanja in drugih oblik trženja, starostne omejitve in omejitve glede prostora, kjer ljudje lahko pijejo alkoholne pijače. Te ukrepe SZO priporoča kot enostavno izvedljive ukrepe za preprečevanje zdravstvene 136 6.2 PREDLOGI UKREPOV ZA SLOVENIJO Evropska komisija in Urad SZO za Evropo sta junija letos že tretjič objavila rezultate skupne raziskave o alkoholu in zdravju (13), ki vključuje podatke o ukrepanju na teh 137 desetih področjih za 35 evropskih držav, med njimi tudi Slovenijo (prejšnji raziskavi sta ZOPA nalaga državi ukrepanje na naslednjih področjih: bili objavljeni leta 2008 in 2011). V raziskavi je predstavljen napredek, ki so ga države naredile na alkoholni politiki med letoma 2006 in 2012. – spremljanje porabe alkohola in obsega škodljivih posledic rabe alkohola za zdravje; Iz raziskave (13) je razvidno, da smo na posameznih področjih, kot je na primer ukrepanje – informiranje, izobraževanje in osveščanje javnosti in posameznih skupin na področju vožnje pod vplivom alkohola, naredili v zadnjih letih velik napredek, na prebivalstva o škodljivih posledicah rabe alkohola; nekaterih drugih pa bo treba šele zagotoviti dovolj javne podpore in politične volje za sprejem najbolj učinkovitih in cenovno učinkovitih ukrepov. Ob upoštevanju zaključkov – usklajevanje aktivnosti za čim zgodnejše prepoznavanje oseb, ki imajo težave z nacionalnih in regijskih konferenc (glej poglavje 1, stran 29) sta umeščanje Slovenije v tej alkoholom, in njihovo vključevanje v preventivne programe; raziskavi in ocena učinkovitosti posameznih ukrepov lahko dobra osnova za načrtovanje – usklajevanje, spremljanje in vrednotenje preventivnih programov za posamezne ukrepanja na vseh desetih področjih alkoholne politike pri nas, tako na nacionalni kot skupine prebivalstva; na ravni zdravstvenih regij in lokalnih skupnosti. – priprava in izvajanje programov za spodbujanje zdravega življenjskega sloga med različnimi starostnimi in družbenimi skupinami prebivalstva ter njihovo vrednotenje; 6.2.1 VODENJE, OZAVEŠČANJE IN ZAVEZANOST K UKREPANJU – strokovno svetovanje in podpora institucijam, združenjem, nevladnim organizacijam, lokalnim skupnostim in posameznikom pri izvajanju preventivnih SZO priporoča, da se na ravni države in lokalnih skupnosti za koordinacijo ukrepanja in programov in pri reševanju problemov, povezanih z rabo alkohola. mobilizacijo vseh ključnih akterjev sprejme strategijo oziroma akcijski načrt za alkoholno politiko z jasnimi cilji, prednostnimi nalogami in ukrepi. Akcijski načrt, katerega izvajanje naj nadzoruje medresorsko sestavljeno telo pri vladi ali ministrstvu za zdravje, SZO predlaga 10 bolj specifičnih področij ukrepanja celovite alkoholne politike (2, 3, 4), mora zagotavljati potrebno infrastrukturo za izvajanje alkoholne politike, z ustreznimi ki pa v svojem bistvu ne odstopajo od zahtev ZOPA (5): kadrovskimi in finančnimi viri ter s sistemom upravljanja in spremljanjem napredka (1). Ozaveščanje javnosti in posameznih skupin prebivalstva je treba razumeti kot pomemben 1� vodenje, ozaveščanje in zavezanost k ukrepanju del alkoholne politike, ki prispeva k boljšemu poznavanju problema in zavedanju o nujnosti ukrepanja, vendar pa sam po sebi ne more učinkovito vplivati na zmanjšanje 2� ukrepi v zdravstvu tveganega in škodljivega pitja alkohola (1, 4). 3� ukrepi v lokalni skupnosti in na delovnem mestu Eno od pomembnejših orodij za doseganje večje zavezanosti k ukrepanju je zagovorništvo. 4. ukrepi na področju vožnje pod vplivom alkohola Zagovorništvo, v katerega so vključeni tudi mediji, lahko mobilizira javno podporo za 5. cene alkohola uveljavitev učinkovitega ukrepanja, vključno z ukrepi za zmanjševanje dostopnosti, preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola in ukrepanja v pivskih okoljih (14, 15). 6� dostopnost alkohola Za ozaveščanje uporabnikov se uporabljajo tudi zdravstvena opozorila na embalaži 7� tržno komuniciranje alkoholnih pijač alkoholnih izdelkov ali v reklamah za te izdelke. Čeprav ni veliko dokazov o tem, 8� preprečevanje javnozdravstvenih posledic neformalne pridelave ter nedovoljene da bi zdravstvena opozorila vplivala na porabo alkohola in z njim povezano škodo, ponudbe in prodaje alkohola jih strokovnjaki priporočajo z vidika pravice potrošnika, da je informiran o škodljivih posledicah tvegane in škodljive rabe alkohola. Še posebej to velja za informacije, ki 9. preprečevanje negativnih posledic pitja in zastrupitve z alkoholom se nanašajo na nevarnosti, povezane s pitjem alkohola otrok, med nosečnostjo, pred 10� spremljanje in nadzor vožnjo in upravljanjem s stroji ter ob jemanju določenih zdravil. Takšna opozorila poznajo 138 na primer v Ameriki in Franciji. Treba jih je razumeti predvsem kot eno od orodij za katerega bodo zagotovljeni tudi potrebna infrastruktura in finančni viri ter sistem povečevanje zavedanja, da alkohol ni navadna dobrina (15, 16). Ne nazadnje, uvedbo upravljanja in spremljanja napredka; 139 zdravstvenih opozoril podpira tudi velika večina (79 % na steklenicah in 82 % v oglasih) 2� zagotoviti kampanje za podporo sprejemanju in izvajanju alkoholne politike državljanov EU (17). in ozaveščati javnosti o tveganjih, ki jih za zdravje in blagostanje prebivalstva V Sloveniji je preprečevanje škode zaradi alkohola integralni del različnih zdravstvenih in predstavljata tvegana in škodljiva raba alkohola, in o možnostih učinkovitega drugih politik in ukrepov. Ministrstvo za zdravje je na primer v preteklih letih uskladilo več ukrepanja; izvedbenih načrtov preventivne akcije na področju preprečevanja udeležbe v prometu 3� spremljati javno mnenje glede podpore posameznim ukrepom; pod vplivom alkohola v okviru Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa (NPVCP) (18). Pripravljeni in izvedeni so bili načrti ukrepanja za preprečevanje opijanja 4. splošna opozorila na oglasih za alkoholne izdelke nadomestiti z bolj ciljanimi na posameznih množičnih prireditvah (Maturantska četvorka, smučarski poleti v Planici) sporočili, ki nagovarjajo na primer starše in skrbnike, bodoče matere, bolnike (19), področje alkohola pa je predstavljalo tudi pomemben del letnih programov IVZ ali voznike; in ZZV-jev (20). Kljub določbi zakona (ZOPA) (5), da se vsaki dve leti sprejme celovit 5. po zgledu Francije umestiti opozorila o nevarnosti uživanja alkohola v času akcijski načrt na ravni države za izvajanje alkoholne politike, pa ta do danes ni nosečnosti na embalažo alkoholnih izdelkov in uvedbo teh sporočil podpreti s bil sprejet. Medresorsko usklajevanje je potekalo na ravni sprejetih sklepov Sveta za široko kampanjo za ozaveščanje bodočih staršev. alkoholno politiko pri Ministrstvu za zdravje, v katerem so med drugim zastopani člani trgovinske zbornice in nevladnih organizacij. Svet naj bi med drugim koordiniral pripravo strateškega načrta na tem področju in po sprejemu bdel nad njegovim izvajanjem (21). V Sloveniji tudi nimamo koalicije, ki bi povezovala stroko in nevladne organizacije v prizadevanjih za večjo zavezanost k ukrepanju. Napredek pri povezovanju ključnih 6.2.2 UKREPI V ZDRAVSTVU akterjev predstavlja pobuda ministrstva za zdravje, da se sprejme regijske akcijske načrte za izvajanje alkoholne politike, ki je bila potrjena na II. Nacionalni konferenci o alkoholni V zdravstvu se izvajajo ukrepi za preprečevanje tveganega in škodljivega pitja ter politiki (22). Nacionalne in regijske konference o alkoholni politiki so tudi sicer priložnost zagotavljanja zdravljenja tistim, ki so že zboleli za boleznimi, povezanimi z alkoholom, za pobude na področju alkoholne politike, izmenjavo dobrih praks in povezovanje med vključno z odvisnostjo od alkohola. Zdravstvo je pogosto pobudnik in ključni nosilec različnimi akterji. K povezovanju, ozaveščenosti in zavezanosti k ukrepanju ne nazadnje alkoholne politike, zdravstveni delavci pa njeni pomembni izvajalci. Pomembna, a pogosto prispeva tudi spletna stran www.infomosa.si, ki v slovenski prostor na uporabniku prijazen premalo prepoznana vloga zdravstva in zdravstvenih delavcev je tudi ozaveščanje javnosti način med drugim prinaša ob naših tudi tuje izkušnje. o zdravstvenih in socialnih posledicah tvegane in škodljive rabe alkohola, zagovorništvo V Sloveniji so v zadnjem času potekale široke medijske kampanje predvsem na področju učinkovitega odgovora družbe in mobilizacija vseh ključnih akterjev (2). Preprečevanje preprečevanja vožnje pod vplivom alkohola (»0,0 šofer – Trezna odločitev«) (23), sicer pa in zdravljenje posledic rabe alkohola sta bila v preteklosti večinoma povsem ločena, se je ozaveščanje javnosti in posameznih skupin prebivalstva zagotavljalo v programih danes pa se zagovarja bolj celovit pristop, v katerem sta preventiva in zdravljenje javnih strokovnih inštitucij in nekaterih nevladnih organizacij, ki se financirajo iz proračuna komplementarna in pogosto združena aktivnost (26). (20, 24). Za razliko od področja nadzora nad tobakom ne spremljamo javnega mnenja Zgodnje odkrivanje in svetovanje glede tveganega in škodljivega pitja v primarnem o podpori posameznim ukrepom alkoholne politike, zdravstvena opozorila “Minister za zdravstvu velja za učinkovit ukrep. V primerjavi z drugimi zdravstvenimi ukrepi je tudi zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!“ ali “Minister za zdravje cenovno učinkovit (7) in vpliva tako na zmanjšano rabo alkohola kot na posledice opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!“ pa se zahtevajo samo na oglasih škodljive rabe, nekoliko bolj pri moških kot pri ženskah. Na osem pacientov s tveganim za alkoholne pijače in ne na embalaži (ZZUZIS-A) (25). in škodljivim pitjem alkohola, ki so bili deležni tovrstne obravnave, bo eden imel korist, kar je dvakrat bolj učinkovito, kot pri svetovanju za opuščanje kajenja (27). Uspeh Na podlagi priporočil SZO in sklepov nacionalnih konferenc bi morali v Sloveniji: ukrepa je odvisen od zagotavljanja usposabljanja in motiviranja zdravstvenih delavcev 1� sprejeti strategijo oziroma akcijski načrt, ki bo temeljil na dokazano učinkovitih za njegovo izvajanje, ker se brez tovrstne podpore redkeje odločajo za nudenje takšne ukrepih, spodbujal sodelovanje države, stroke in civilne družbe in za izvajanje intervencije. Čeprav ukrep lahko izvajajo tudi drugi profili v zdravstvu, ga v praksi največkrat izvajajo splošni zdravniki, ki pa obravnavanje tveganega in škodljivega pitja alkohola pogosto dojemajo kot težavno (28). Med učinkovite ukrepe SZO prišteva tudi 140 zdravljenje in rehabilitacijo odvisnih od alkohola, ki vključujeta farmakološko obravnavo Na podlagi priporočil SZO in zaključkov nacionalnih konferenc bi morali v in psihoterapijo (7). Sloveniji prednostno: 141 V Sloveniji se v primarnem zdravstvenem varstvu izvaja kratko preventivno svetovanje 1� vzpostaviti celovit sistem za zgodnje odkrivanje tistih, ki tvegano in škodljivo pijejo, glede tveganega in škodljivega pitja, ki ga večinoma izvajajo zdravniki družinske medicine in za prepoznavanje odvisnosti od alkohola, ki poleg zdravstvenih vključuje tudi in vključuje ugotavljanje pivskih navad in kratko motivacijsko svetovanje. Svetovanje je službe socialnega varstva, delovne organizacije in izobraževalne ustanove; del programa preventivnih zdravstvenih pregledov, ki so jih deležni moški po 35. letu in 2� vzpostaviti celovite in dolgoročne programe pomoči za od alkohola odvisne ženske po 45. letu. Za takšno svetovanje so bili v zadnjih letih usposobljeni praktično posameznike in njihove svojce, ki bodo dostopni tudi specifičnim skupinam vsi zdravniki družinske medicine, na voljo pa so tudi podrobna navodila za zgodnje prebivalcev (npr. starejšim, mladim); odkrivanje in obravnavo tveganega in škodljivega pitja v primarnem zdravstvu (27). Model obravnave tveganega in škodljivega pitja v primarnem zdravstvu je bil razvit na 3� vzpostaviti sistem za prepoznavanje in spremljanje tveganega in škodljivega podlagi izsledkov o učinkovitosti različnih pristopov v okviru evropskega projekta PHEPA pitja alkohola pri bodočih materah; (29), ki ga je financirala Evropska komisija. 4. nadgraditi obstoječe programe obravnave tveganega in škodljivega pitja Z uveljavitvijo alternativnih ukrepov kaznovanju v primeru vožnje pod vplivom alkohola alkohola s programi za specifične skupine prebivalstva (otroci, mladi, ženske, smo zagotovili, da so tega ukrepa lahko deležni tudi tisti, ki glede na starost še niso starejši, etnične skupine); vključeni v program preventivnih pregledov, so pa z vožnjo pod vplivom alkohola 5. vpeljati pozitivne spodbude tako za izvajalce kot za uporabnike in delodajalce, dokazali, da tvegano in škodljivo pijejo (ZPrCP) (30, 31). Za mlade se programi, ki bi da se bodo prej in bolj pogosto odločali za napotitev, vključitev ali v primeru ponujali tudi individualno svetovanje glede opustitve z alkoholom povezanih tveganih in delodajalcev spodbujanje k vključitvi v obravnavo v zdravstvu; škodljivih navad, šele oblikujejo in so pogosto del prizadevanja za preprečevanje rabe drog pri mladih na sploh (32). Prav tako smo šele v fazi prepoznavanja nujnosti uvajanja 6� za zagotavljanje večje dostopnosti v izvajanje kratkih intervencij vključiti tudi specifičnih programov pomoči starejšim, ki imajo sami težave z alkoholom oziroma so druge zdravstvene profile poleg zdravnikov družinske medicine. žrtve zlorab zaradi alkohola (33, 34). V Sloveniji se zdravljenje odvisnosti od alkohola tradicionalno izvaja predvsem v okviru psihiatrične obravnave v obliki bolnišničnega ali ambulantnega zdravljenja. Program 6.2.3 UKREPI V LOKALNI SKUPNOSTI IN NA DELOVNEM MESTU zdravljenja poteka v petih psihiatričnih bolnišnicah (Ljubljana, Ormož, Vojnik, Begunje na Gorenjskem, Idrija) in ga izvajajo psihiatri, specializirani za področje odvisnosti Med ukrepe na tem področju SZO prišteva vse aktivnosti v lokalni skupnosti, v delovnih od alkohola. Zdravljenje odvisnosti od alkohola je plačano iz sredstev obveznega organizacijah in tudi v sistemu izobraževanja. Sem sodijo programi, ki so namenjeni zdravstvenega zavarovanja. Poleg omenjenih ustanov poteka organizirano ambulantno družinam s problemom alkohola, mobilizacija skupnosti s ciljem preprečevanja nasilja zdravljenje alkoholizma tudi še v nekaterih drugih zdravstvenih ustanovah (npr. Splošna v pivskih okoljih ali vožnje pod vplivom alkohola in programi promocije delavnega bolnišnica Maribor) (35). Obstajajo pa tudi številna društva anonimnih alkoholikov, mesta brez alkohola. Namen ukrepanja je predvsem vplivanje na celotno populacijo ki v lokalnih skupnostih pomagajo alkoholikom oziroma nekdanjim alkoholikom s glede odnosa do pitja alkohola in opijanja v okviru prizadevanj za zdrav način življenja. svetovanjem in motiviranjem. Društev oziroma klubov (o)zdravljenih alkoholikov je Gre za področje, kjer je še posebej pomembno usklajeno delovanje različnih resorjev. po nekaterih ocenah v Sloveniji več kot 50, večinoma pa jih vodijo socialni delavci, Državam SZO priporoča, da v prizadevanja za zmanjševanje tvegane in škodljive rabe medicinske sestre ter splošni ali družinski zdravniki (36). Kot je razloženo v 3. poglavju alkohola vključijo čim več šol in delovnih organizacij in spodbujajo sprejemanje akcijskih (strani 57 in 58), je posebej zaskrbljujoče dejstvo, da je SOA (sindrom odvisnosti od načrtov na ravni občin oziroma lokalne skupnosti. Poudarjajo tudi nujnost spremljanja in alkohola) v zdravstvu pogosto spregledan in da se v zdravljenje odvisnosti od alkohola vrednotenja kakovosti izvajanih projektov in programov in priporočajo, da ti temeljijo na vključuje vedno manj ljudi, ti pa prihajajo v bolj napredovalih fazah bolezni in v slabšem dokazano učinkovitih ukrepih in strokovno utemeljenih aktivnostih ter da se za njihovo zdravstvenem stanju. izvajanje zagotovi dovolj ustrezno usposobljenih kadrov. Nacionalna zakonodaja mora podpirati prizadevanja na lokalni ravni in predvsem ne sme predstavljati ovire za ukrepanje (3). 142 V Sloveniji programe, projekte in aktivnosti na področju vzgoje in izobraževanja, kažejo, da sta dve tretjini udeležencev, ki vozijo pod vplivom alkohola, stari od 15 do 34 krepitve zdravja v delovnih organizacijah ter mobilizacije lokalne skupnosti izvajajo let, pri tem pa je večina moških (96 %). Prav zaradi večjega tveganja vožnje pod vplivom 143 javne strokovne inštitucije in nevladne organizacije. Na ravni države še nimamo alkohola strokovnjaki priporočajo ničelno toleranco za alkohol v krvi pri mladih voznikih sprejetih enotnih strokovnih usmeritev, ki bi bile v pomoč načrtovalcem in izvajalcem. začetnikih. Pri kateri koli vrednosti alkohola v krvi so mladi vozniki (16 do 20 let) trikrat Redka so tudi vrednotenja programov in projektov, ki bi zagotavljala izboljšanje njihove bolj pogosto udeleženi v nezgodi kot vozniki, starejši od 30 let (39). kakovosti in učinkovitosti. Novi Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) (37) izrecno prepoveduje alkoholiziranost na delovnem mestu in predvideva kazni za kršitve, tako Evropska komisija kot primere dobre prakse za zmanjševanje števila prometnih nezgod, za delavca, kot tudi delodajalca. Po drugi strani zakon nalaga delodajalcu, da načrtuje ki nastanejo zaradi uporabe alkohola, predlaga: uvedbo najvišje dovoljene meje programe krepitve zdravja na delovnem mestu in zagotovi potrebna sredstva za izvajanje koncentracije alkohola v krvi do največ 0,5 g/kg (za mlade, nove in profesionalne voznike ter spremljanje Ministrstvu za zdravje zakon nalaga, da izda smernice za določitev in še nižje - 0,2 g/kg ali celo 0,0 g/kg); redna in naključna preverjanja alkoholiziranosti pripravo krepitve zdravja na delovnem mestu. voznikov; odvzem vozniškega dovoljenja ob morebitni alkoholiziranosti; ter obsežne kampanje, ki so namenjene informiranju, ozaveščanju in izobraževanju splošne Na podlagi priporočil SZO in sklepov nacionalnih konferenc bi morali v Sloveniji populacije. Celovito in dosledno izvajanje omenjenih ukrepov je praviloma visoko prednostno: učinkovito, kar potrjujejo številne raziskave (40). 1� zagotoviti pregled programov, projektov in aktivnosti, ki se v Sloveniji izvajajo v Omenjene ukrepe predlaga tudi SZO, ki poleg tega priporoča še uvedbo zaklepov, ki lokalni skupnosti, v izobraževalnem sistemu in v delovnih organizacijah; preprečujejo vžig vozila v primeru, da je voznik alkoholiziran (ang. ignition interlock); 2� zagotoviti nacionalne strokovne smernice ter sistem vrednotenja za programe, uvedbo obveznih izobraževanj, svetovanj in, če je treba, programov zdravljenja; ter projekte in aktivnosti, ki se na področju alkoholne politike izvajajo v šolskem in spodbujanje uporabe alternativnih možnosti prevoza in javnega prevoza. Ob represivnih delovnem okolju ter v lokalni skupnosti; ukrepih se priporoča tudi pazljivo načrtovane, intenzivne in široko zasnovane medijske kampanje, ki se izvajajo ob posebnih dogodkih (počitnice, praznovanja …) in so 3� sprejeti lokalne akcijske načrte za alkoholno politiko, ki bi temeljili na prepoznanih namenjene specifični populaciji, npr. mladim. Učinkovito izvrševanje in kombiniranje lokalnih potrebah in bi povezali v skupna prizadevanja vse ključne akterje na omenjenih ukrepov glede vožnje pod vplivom alkohola znatno zmanjša število smrtnih lokalni ravni; žrtev v prometu (do 25 % pri moških in do 10 % pri ženskah), poškodb in invalidnosti 4. zagotoviti ustrezna orodja in usposabljanja za izvajalce programov, projektov in (2, 3). Raziskave kažejo, da določitev tistega, ki bo ostal trezen in vozil, ne vpliva na aktivnosti na lokalni ravni, v sistemu izobraževanja in v delavnih organizacijah; zmanjšanje nezgod zaradi vožnje in alkohola (7). 5. preučiti potrebe in možnosti po spremembi zakonodaje z namenom zagotavljanja V Sloveniji so bili za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola sprejeti številni zgoraj pozitivnih spodbud in boljših pogojev za izvajanje učinkovitih ukrepov v lokalni našteti ukrepi. Zadnja sprememba zakonodaje, ki je stopila v veljavo leta 2011 in je skupnosti, sistemu izobraževanja in v delovnih organizacijah. plod tesnega sodelovanja notranjega, prometnega, zdravstvenega in pravosodnega resorja, poleg represivnih ukrepov in višjih glob za voznike, ki so vozili pod vplivom alkohola, uvaja tudi svetovalne in rehabilitacijske ukrepe. Njihov namen je predvsem sprememba voznikovega razmišljanja, njegovih stališč in pogledov na prometno varnost 6.2.4 UKREPI NA PODROČJU VOŽNJE POD VPLIVOM ALKOHOLA (31). Z uvedbo strožje zakonodaje, ki sta jo spremljala široka medijska kampanja in naključno testiranje voznikov na alkohol v izdihanem zraku, se je delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nezgod s smrtnim izidom iz 30 % v letu 2010 zmanjšal na 23 % Vožnja pod vplivom alkohola je eden od pomembnejših vzrokov za prometne nezgode v letu 2011. V letu 2012 pa se je delež spet povrnil na 34 % (41), kar bi lahko pomenilo, in predstavlja velik javnozdravstveni problem, saj pogosto vodi v invalidnost in jemlje da so učinki strožjih kazni, novih ukrepov in medijske kampanje že popustili. mlada življenja. Posebej zaskrbljujoče je, da se prometne nezgode z udeležbo alkohola v primerjavi s prometnimi nezgodami brez udeležbe alkohola v večjem odstotku končajo s težjim, tudi smrtnim izidom. Statistični podatki kažejo (38), da približno vsaka tretja smrtna žrtev prometnih nezgod v EU nastane kot posledica uporabe alkohola, kar pomeni približno 17.000 smrtnih žrtev letno. Posebej izpostavljeni tveganju za smrt v prometni nezgodi so mladostniki v starosti od 18 do 24 let (47 %), medtem ko podatki 144 6.2.5 CENE ALKOHOLA 145 Obstajajo številni dokazi, da zviševanje cene alkohola zmanjša porabo alkohola in z njo povezano škodo (4). Povečanje cene alkoholnih izdelkov za 20 do 50 % je cenovno učinkovito predvsem v tistih državah, v katerih je značilna velika poraba alkohola na posameznika, in samo pod pogojem, da je hkrati zagotovljen učinkovit nadzor nad nedovoljeno proizvodnjo in trgovino z alkoholnimi pijačami. Ukrep je še posebej učinkovit pri mladih in tistih, ki najbolj tvegano in škodljivo pijejo. Kljub temu se v članicah EU poviševanje davkov še vedno premalo uporablja kot ukrep za izboljševanje zdravja. Večina držav nima trošarine na vino (42), zanimivo pa je, da jo je pred kratkim uvedla Francija, ki je vinorodna dežela (43). Povišanje davkov po drugi strani ne vpliva nujno na povišanje cen, zato se nekatere države odločajo za uvedbo Slika 6.1: Deleži alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nezgod s smrtnim izidom minimalne cene alkoholnih pijač, da bi zmanjšale dostopnost predvsem nizkocenovnih od 2000–2012 (Vir: Ministrstvo za zdravje, povzeto po podatkih Generalne policijske izdelkov (42). Finska je leta 2008 uzakonila prepoved popustov na količino in čas nakupa uprave) (»happy hours«), vendar s tem ni dosegla zaželenega dviga cen, saj so se prodajalci prilagodili z znižanjem cen za vse izdelke. Finska Vlada je zato v štirih zadnjih letih V letu 2011 se je zmanjšal tudi delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nezgod štirikrat zvišala trošarine in dosegla ob zvišanju cen tudi povečanje priliva trošarin za glede na vse povzročitelje prometnih nezgod na slovenskih cestah in povprečna stopnja 400 milijonov evrov in zmanjšanje porabe alkohola za 8 %. Nekatere države, na primer alkohola v krvi povzročiteljev prometnih nezgod (41). Nemčija, so se odločile za dodatne obdavčitve predvsem za tiste alkoholne izdelke, ki V okviru Nacionalnega programa varnosti v cestnem prometu (NPVCP) (18) smo si v so namenjeni mladim, kot so na primer mešane gazirane alkoholne pijače – »alcopops« Sloveniji zastavili za cilj zmanjšanje števila prometnih nezgod, pri katerih je kot sekundarni (13). dejavnik prisoten alkohol, ter zmanjšanje števila udeležencev v prometu, ki so pod vplivom SZO poudarja, da je za učinek davčne politike na porabo in zdravje nujno upoštevanje alkohola. Do leta 2021 naj delež povzročiteljev prometnih nezgod s smrtnim izidom, cenovne dostopnosti alkohola. Pomemben je tudi vpliv neregistrirane porabe, ki vključuje ki so bili pod vplivom alkohola, ne bi presegel 30 %. Aktivnosti, ki jih predvidevajo nedovoljeno prodajo in tihotapljenje, vendar samo, kadar gre za zelo velik obseg tovrstne obdobni načrti, potekajo v sodelovanju policije, inšpekcijskih služb, pristojnih ministrstev, dejavnosti. Povezovanje zdravstvenega in finančnega resorja je ključno za uveljavljanje zdravstvenih delavcev, strokovnih institucij in nevladnih organizacij pod sloganom »0,0 davčne politike kot orodja za zmanjševanje škode zaradi alkohola (3, 4). šofer - Trezna odločitev« (41). V maju, oktobru, novembru in decembru po vsej Sloveniji potekajo poostreni nadzori nad vožnjo pod vplivom alkohola, intenzivni nadzori nad Za Slovenijo so glede na podatke SZO (13) značilne nizke cene alkohola predvsem prepovedjo prodaje in ponudbe alkohola mladoletnim in alkoholiziranim osebam ter za vina. Povprečna prodajna cena vina je v EU glede na ocene SZO nižja samo še na različne druge preventivne aktivnosti, ki so usklajene z drugimi pristojnimi resorji in Madžarskem in v Španiji. Trošarine na pivo, vmesne pijače in žganja so se nazadnje vključujejo tako delovanje državnih institucij kot tudi stroke in nevladnih organizacij. povišale aprila 2012, vino pa v Sloveniji še vedno ni obdavčeno s trošarinami. Slovenija tudi ne pozna omejevanja promocijskih cen in posebne obdavčitve pijač, ki so namenjene Na podlagi priporočil EK, SZO in sklepov nacionalnih konferenc bi morali v pretežno mladim. Sloveniji prednostno: 1� zagotavljati dosledno izvajanje NPVCP; 2� zagotoviti obsežne kampanje, ki so namenjene informiranju, ozaveščanju in izobraževanju splošne populacije in še posebej mladih voznikov; 3� preučiti možnost nadaljnjega zmanjšanja dovoljene koncentracije alkohola v krvi voznikov. 146 V Sloveniji bo treba glede na priporočila SZO v sodelovanju med Ministrstvom za otežen tudi zaradi pomanjkljivih definicij, kot je na primer definicija športnega objekta, ki zdravje in Ministrstvom za finance predvsem: je za namen omejevanja škode zaradi alkohola na športnih prireditvah preveč ohlapna. 147 1� preučiti nadaljnje možnosti povečevanja cen alkoholnih izdelkov in zagotoviti ozaveščanje prebivalstva o pomenu uvajanja tovrstnih ukrepov; Na podlagi priporočil EK, SZO in sklepov nacionalnih konferenc bi morali v 2� preučiti možnosti uvedbe posebnih obdavčitev alkoholnih pijač, ki so posebej Sloveniji prednostno: privlačne za mlade – npr. mešane gazirane alkoholne pijače (angl. alcopops); 1� uvesti izboljšave zakonodaje predvsem z vidika lažje interpretacije in nadzora 3� preučiti možnost uvedbe minimalne cene na g alkohola. nad ukrepi omejevanja dostopnosti do alkohola; 2� preučiti možnost uvedbe dodatnih ukrepov za zmanjšanje gostote prodajnih mest in krčenje odpiralnih časov za prodajo alkohola; 6.2.6 DOSTOPNOST ALKOHOLA 3� spodbujati lokalne skupnosti, ki se soočajo s problemom zbiranja mladih z namenom opijanja, da se odločajo za prepoved popivanja na javnih površinah, Raziskave kažejo, da je dostopnost alkohola neposredno povezana z obsegom porabe ki niso določene za prodajo alkoholnih pijač. (7). Že majhne omejitve dostopnosti lahko prispevajo k izboljšanju zdravja, zmanjševanju nasilja in škode za druge. Ukrepi, ki se uporabljajo za zmanjševanje dostopnosti, so lahko tako krajevne kot časovne omejitve prodaje alkoholnih pijač, starostne omejitve 6.2.7 TRŽNO KOMUNICIRANJE ALKOHOLNIH PIJAČ za nakup alkohola ali uvedba licenc za prodajo alkohola. Licence državi omogočajo, da lahko bolje načrtuje gostoto prodajnih mest in z grožnjo odvzema tudi bolje uveljavlja izvajanje zakonodaje. Učinkovite so tudi prepovedi rabe alkohola v določenih inštitucijah Med tri najbolj cenovno učinkovite ukrepe alkoholne politike sodi tudi prepoved (šole, zdravstvene inštitucije, delovna mesta), na določenih krajih (parki, ploščadi, športni oglaševanja alkoholnih pijač (12). Obstaja cela vrsta znanstvenih dokazov, da je objekti) ali na določenih dogodkih (športne prireditve; prireditve, namenjene otrokom oglaševanje alkoholnih pijač povezano s pozitivnim odnosom in prepričanji glede in mladostnikom). Nekatere države, predvsem v Skandinaviji, dovoljujejo prodajo alkohola pri mladih ter z njihovimi pričakovanji glede rabe alkohola in glede vloge alkoholnih pijač samo prek državnih monopolov in tako lažje kontrolirajo dostopnost. alkohola v njihovem življenju. To ne preseneča, če upoštevamo, da je glavni namen SZO priporoča, da se za boljši nadzor nad prodajo mladoletnim uporablja tudi mlade oglaševanja povečati željo po pitju določene pijače (15, 16). Pri oglaševanju alkoholnih testne osebe, ki v praksi preverijo ravnanje prodajalca – skrivno nakupovanje (angl. pijač sta pomembna tako vsebina oglasov kot trajanje in pogostnost izpostavljenosti. mystery shopping) (3). Obstaja povezava med količino izpostavljenosti oglaševanju alkohola pri mladih in verjetnostjo, da bodo po izpostavljenosti začeli piti več. Ta učinek je večji pri tistih, ki že V Sloveniji je prodaja alkohola lokacijsko in časovno omejena z Zakonom o omejevanju tako ali tako več pijejo (47). porabe alkohola iz leta 2003 (ZOPA) (5). Zakon določa tudi, da je prepovedana prodaja in ponudba alkohola mlajšim od 18 let. Prodaja in ponujanje alkohola tudi nista Alkoholne pijače se že dolgo ne oglašuje več zgolj prek tradicionalnih medijev. Promocija dovoljena v objektih vzgoje in izobraževanja, športnih objektih eno uro pred in med alkoholnih pijač se izvaja prek sponzoriranja športnih in kulturnih prireditev ter prek dogodkom, v zdravstvenih ustanovah in na delovnih mestih. Prepovedana je tudi prodaja neposrednega oglaševanja z uporabo novih tehnologij, kot so internet in tekstovna alkohola iz avtomatskih naprav. sporočila. Pomembno vlogo pri oblikovanju pričakovanj mladih glede rabe alkohola igra tudi industrija zabave s sporočili v filmih, v televizijskih oddajah, popevkah in drugih Slovenija po drugi strani ne pozna sistema licenciranja prodajnih mest, kar onemogoča kulturnih produktih (4). strožje ukrepanje pri tistih, ki kljub opozorilom in kaznim vztrajajo pri kršenju zakonodaje. Preverjanje zakonodaje s testnimi mladimi kupci se je za enkrat izvajalo samo v okviru Skoraj vse države EU poznajo omejitve oglaševanja alkoholnih pijač in njihovega projekta nevladne organizacije, ki ga je financiralo Ministrstvo za zdravje v okviru javnega promocijskega prikazovanja v medijih. V večini držav gre za delne omejitve, popolni razpisa (24). Izkazalo se je, da se s tovrstnim preverjanjem ugotovi večji odstotek kršitev prepovedi oglaševanja pa se je med državami EU še najbolj približala Francija, ki je na preverjanih lokacijah kot v povprečju v rednih nadzorih inšpekcijskih služb. Nadzor leta 1991 sprejela zakon (Loi Evin), s katerim je prepovedala oglaševanje na televiziji in nad izvajanjem zakona je med drugim po poročanjih inšpekcijskih služb (44, 45, 46) kakršnokoli sponzorstvo. Oglaševanje je prepovedano med peto uro popoldne in polnočjo 148 ter ves dan razen po polnoči ob sredah, ko so šole zaprte. Popolna prepoved velja tudi celoti prepovedano zgolj oglaševanje alkoholnih pijač, ki vsebujejo več kot 15 volumskih za tiskane medije in za internetne strani, ki so namenjene mladim. Kjer je oglaševanje odstotkov alkohola. Za vse ostale alkoholne pijače zakon določa, da se lahko oglašujejo 149 dovoljeno, je omejeno na predstavitev produkta in mora vsebovati zdravstveno opozorilo. na nosilcih, kot so bilteni, katalogi, letaki in prospekti, ki so namenjeni oglaševanju in Pri nadzoru nad izvajanjem zakona so vključene tako vladne kot nevladne organizacije, poslovnemu komuniciranju in na drugih nosilcih objavljanja informacij, razen ob cestah kazni pa so zelo visoke (13). V nekaterih državah je omejevanje tržnega komuniciranja na plakatih, tablah, panojih in svetlobnih napisih. Zakon določa časovne omejitve za alkoholnih pijač predmet prostovoljnega omejevanja proizvajalcev, trgovcev, medijev in oglaševanje na radiu, televiziji in v kinematografih ter krajevne omejitve za oglase na oglaševalcev. Uspešno je samo tam, kjer ima jasen zakonski okvir in ustrezne spodbude nosilcih manj kot 300 metrov od vrtcev in šol in na stavbah, objektih in na pripadajočih (7). zemljiščih, kjer se opravlja zdravstvena dejavnost ter dejavnost vzgoje, športa ter izobraževanja. Oglaševanje pijač je prepovedano tudi na športnih prireditvah in na SZO državam priporoča, da uveljavijo prepovedi tržnega komuniciranja in sponzoriranja prireditvah, namenjenih mladoletnim osebam. Glede vsebine oglasov zakon povzema in oglaševanje omejijo tudi v vseh oblikah spletnega komuniciranja. Prepovedi tržnega Evropsko direktivo (48), na vseh oglasih pa morajo biti tudi zdravstvena opozorila. komuniciranja so lahko delne in vključujejo zgolj prepoved uporabe humorja in glamurja oziroma drugih mladim namenjenih pristopov pri oglaševanju, lahko pa se popolnoma Ob upoštevanju znanstvenih dokazov glede vpliva oglaševanja na pivske navade prepove vsako tržno komuniciranje in sponzoriranje alkoholnih pijač. Predlagajo predvsem pri mladih in glede na priporočila SZO bi morali v Sloveniji predvsem: omejevanje tako vsebine kot količine tržnega komuniciranja alkoholnih izdelkov; omejevanje sponzoriranja; omejevanje oziroma prepoved promocijskih aktivnosti, ki 1� razširiti popolno prepoved oglaševanja alkoholnih pijač na pijače, ki so nagovarjajo mlade; nadzor nad novimi načini oglaševanja alkoholnih pijač, na primer namenjene predvsem mladim (alcopops); prek mobilnih telefonov in drugih socialnih medijev; vzpostavitev učinkovitih sistemov za spremljanje tržnega komuniciranja alkoholnih pijač in nadzor nad izvajanjem 2� prepovedati sponzorske aktivnosti, ki so namenjene promociji alkoholnih pijač; zakonodaje; ter omejevanje neposrednega in posrednega oglaševanja v nekaterih ali v 3� posebno pozornost posvetiti promocijski prodaji, ki cilja predvsem na mlade; vseh medijih (3). 4. zagotoviti sistem spremljanja in vrednotenja oglaševalskih sporočil za alkoholne Glede na to, da komunikacije ne poznajo nacionalnih meja, so nujni tudi enotni pristopi pijače v vseh medijih, vključno z elektronskimi, ki bo zagotavljal informacije, v širšem mednarodnem okolju. Oglaševanje alkoholnih pijač je na ravni EU za enkrat le potrebne za nadaljnje ukrepanje. deloma omejeno z Direktivo televizija brez meja (48) in sicer direktiva v 15. členu določa, da morajo države zagotoviti, da oglaševanje ne nagovarja mladih, ne povezuje rabe alkohola z vožnjo in boljšimi fizičnimi sposobnostmi ali z večjo uspešnostjo pri socialnih 6.2.8 ZMANJŠANJE JAVNOZDRAVSTVENIH POSLEDIC NEZAKONITEGA IN stikih in v spolnosti, ne pripisuje alkoholu zdravilnih, spodbujevalnih ali pomirjevalnih NEFORMALNO PRIDELANEGA ALKOHOLA učinkov, ne spodbuja zmernega pitja alkohola oziroma ne postavlja v negativno luč tistih, ki ne pijejo alkohola, ter ne poudarja visoke vsebnosti alkohola kot pozitivne lastnosti alkoholne pijače. V EU lahko približno 13 % vse porabe alkohola na odraslega prebivalca (15+) V Sloveniji je bilo leta 2001 prej ohlapno urejeno področje oglaševanja alkoholnih pijač pripišemo neregistrirani porabi, kar je posledica neformalne in nedovoljene pridelave, s 47. členom Zakona o medijih (ZMed) (49) oglaševanje alkoholnih pijač prek medijev čezmejnega nakupovanja in tihotapljenja, uživanja alkohola, ki ne sodi med alkoholne in na nosilcih oglaševanja prepovedano razen, če je z zakonom določeno drugače. pijače (industrijski in medicinski alkohol, kozmetika), ter nedovoljene ponudbe in Proizvajalci alkoholnih pijač so lahko še naprej predstavljali ime svoje firme in se z njim prodaje alkoholnih pijač. Neregistrirana poraba alkohola ima ob zdravstvenih in drugih v javnosti pojavljali kot sponzorji; v primeru pa, da je bilo ime pijače enako imenu posledicah za posameznika tudi velike ekonomske posledice tako za državo zaradi proizvajalca, se je smel ta predstavljati le, če na nosilcu informacije ni bil viden/omenjen izgube prihodkov iz davkov kot za gospodarstvo zaradi nelojalne konkurence. Med EU tudi alkoholni izdelek. Ta ureditev, je bila deležna nasprotovanja predvsem s strani državami obstajajo pomembne razlike v neregistrirani porabi alkohola, Slovenija pa se Ministrstva za kmetijstvo, ki je menilo, da je treba tudi pri alkoholu upoštevati pravila po ocenah SZO uvršča med tiste države z visoko neregistrirano porabo (42). svobodne konkurence in prostega pretoka blaga (50). Že leta 2002 je bilo tako tik pred Glede neregistrirane porabe alkohola SZO državam v svojih poročilih, strategijah in sprejetjem Zakona o omejevanju porabe alkohola s 15., 15.a in 15.b členi Zakona o akcijskih načrtih priporoča, da predvsem izboljšajo spremljanje (sledenje) trošarinskih zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (ZZUZIS-A) (25) v izdelkov z informatizacijo zbiranja in obdelave podatkov ter uvedbo davčnih nalepk, 150 iz katerih je razvidno, kje in kdaj so bili davki plačani. Dober pregled nad obsegom in za denaturacijo (40). Metanolu in drugim škodljivim agensom (visoka koncentracija vrsto neregistrirane porabe je pogoj za ustrezno načrtovanje učinkovitega ukrepanje. etanola, acetaldehid, težke kovine, višji alkoholi, etil karbamat, dietil ftalat in nekatere 151 V državah z visoko neregistrirano pridelavo in porabo alkohola smo lahko z ukrepi za biološko aktivne arome) se je pred leti pripisovala tudi izredno visoka pojavnost jetrne povečanje količine obdavčenega alkohola celo bolj učinkoviti kot zgolj s povečanjem ciroze na Madžarskem, Hrvaškem in v Sloveniji. Te vzročne povezave za enkrat niso trošarin. Pri tem pa SZO opozarja, da nižji in enotni davki še ne pomenijo zmanjšanja potrjene (56), so pa v novejših raziskavah ugotavljali prisotnost hepatotoksičnih snovi v tihotapljenja alkoholnih pijač. Ukrepi za zmanjševanje neregistrirane porabe alkohola neregistriranem alkoholu na Poljskem, Madžarskem in v Litvi (57). so lahko učinkoviti le, če so del celovite alkoholne politike, ki vključuje tako nadzor nad kakovostjo alkoholnih pijač kot tudi informiranje in opozarjanje prebivalstva glede nevarnosti, ki jih lahko predstavljajo alkoholne pijače, ki niso predmet takšnega nadzora Glede na priporočila SZO bi lahko v Sloveniji v prihodnje predvsem: (3). V Sloveniji morajo biti vsi pridelovalci in proizvajalci alkoholnih pijač ustrezno registrirani 1� izboljšati nadzor nad proizvodnjo in prodajo alkoholnih pijač z na primer uvedbo pri upravni enoti skladno s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe, ali predpisi v davčnih nalepk; kmetijstvu. Hkrati morajo biti registrirani tudi pri carinskem uradu kot trošarinski zavezanci 2� vzpostavili učinkovit sistem spremljanja neregistrirane porabe alkohola, vključno v skladu z 62. členom Zakona o trošarinah (51) in morajo obračunavati ter plačevati z nadzorom nad njegovo kakovostjo. trošarino v skladu s 33. do 35. členom tega zakona. Pridelovalci grozdja in vina se morajo na primer po Zakonu o vinu vpisati v register pridelovalcev grozdja in vina (52). Čeprav je iz letalskih posnetkov razvidno, da imamo 6.2.9 PREPREČEVANJE NEGATIVNIH POSLEDIC PITJA IN ZASTRUPITVE Z na ozemlju Republike Slovenije slabih 21.500 ha vinogradov, je v register vpisanih samo ALKOHOLOM dobrih 16.000 ha vinogradov, pridelek pa se redno prijavlja iz 13.000 ha (53). Velik del neregistrirane pridelave tako deloma lahko pripišemo razdrobljenosti vinogradniških površin, deloma pa tudi izogibanju prijavi v register s ciljem izogibanja administrativnim S pitjem alkoholnih pijač je povezana cela vrsta negativnih posledic, med katere sodijo postopkom, predvsem pa obdavčitvi. Zavezanci za vpis v register so zgolj pridelovalci, predvsem zastrupitve z alkoholom in namerne ter nenamerne poškodbe, gledano ki obdelujejo več kot 0,05 ha vinograda oziroma tudi manj, če pridelek tržijo. Pridelava širše pa tudi z alkoholom povezane kronične bolezni, odvisnost od alkohola in fetalni za lastno uporabo, za katero zakon ne predvideva vpisa v register, še dodatno prispeva alkoholni sindrom ter škoda, ki jo tisti, ki tvegano in škodljivo pijejo, povzročijo drugim k velikemu obsegu neregistrirane porabe v Sloveniji. Pridelovalec za lastno uporabo je (npr. prometne nezgode in nasilje). Omenjene posledice so bolj pogoste pri tistih, za fizična oseba, ki obdeluje vinograd za pridelavo grozdja, vendar le za lastno uporabo, in katere je značilno visoko tvegano opijanje. V raziskavi Eurobarometer je leta 2006 v pridela manj kot 240 litrov vina letno na polnoletnega člana kmetijskega gospodarstva EU kar 80 milijonov ljudi poročalo, da so popili pet ali več pijač (50g alkohola) ob eni oziroma obdeluje manj kot 0,02 ha vinograda na polnoletnega člana kmetijskega priložnosti v povprečju vsaj enkrat na teden v zadnjih 12ih mescih. Vsako leto sta v EU gospodarstva in ne več kot 0,1 ha oziroma največ 500 trsov na kmetijsko gospodarstvo alkohol in še posebej visoko tvegano pitje povezana z 2.000 umori, 17.000 smrtmi v (54). prometnih nezgodah, 27.000 smrtmi v drugih nezgodah, 10.000 samomori in s 16 % zlorab otrok, ki živijo v družinah, ki so obremenjene z alkoholom (58). Dodaten problem lahko predstavljata dovoljen in nedovoljen vnos alkoholnih izdelkov iz drugih držav. V Slovenijo lahko na primer posameznik z enkratnim prehodom meje V nekaterih državah v zadnjih letih opažajo, da posamezniki v pivska okolja, kot so pripelje 10 l žganja, 20 l vmesnih pijač, 90 litrov vina in 110 litrov piva, kar ni nikjer pivnice, klubi in bari, prihajajo vedno bolj pogosto že opiti, saj lahko alkohol v trgovini registrirano. Trenutno se verjetno ne soočamo z razmerami, kakršne poznajo Finci, zaradi kupijo ceneje. Med takšne države sodi tudi Slovenija, kjer se je delež tistih, ki so alkohol nizkih cen alkohola v Estoniji, saj medsosedska primerjava (Avstrija, Italija, Slovenija, kupovali v trgovini, med leti 1997 in 2010, povečal (42). Hrvaška, Madžarska) cen v skupini hrana kaže, da so bile ravni cen v letu 2012 v primerjavi s Slovenijo za alkoholne pijače višje le na Hrvaškem (za 2 odstotni točki) (55). V Evropskem akcijskem načrtu za zmanjšanje tvegane in škodljive rabe alkohola SZO državam priporoča vrsto ukrepov v okoljih, kjer se pije alkohol, z namenom Pri neregistriranem alkoholu predstavlja dodaten problem tudi pomanjkanje nadzora preprečevanja vožnje pod vplivom alkohola in nasilja. Med take ukrepe uvrščamo: nad kakovostjo alkoholnih pijač, pri čemer je najbolj problematična kontaminiranost z vse aktivnosti v podporo uveljavljanja zakonskih določb glede strežbe mladoletnim in metanolom. V nekaterih državah EU so zato prepovedali uporabo metanola kot sredstva opitim; usposabljanje osebja za odgovorno strežbo in ravnanje v primeru z alkoholom 152 povezanega nasilnega vedenja; informacije o tveganjih, ki jih pitje alkohola predstavlja 6.2.10 SPREMLJANJE IN NADZOR v času nosečnosti; priporočanje dnevnih količin zaužitega alkohola za oba spola ter 153 uvedbo zdravstvenih opozoril in označevanja vsebnosti alkohola na steklenicah in drugi embalaži alkoholnih pijač; zagotavljanje prevoza za preprečevanje vožnje pod vplivom Za uspešno izvajanje in posodabljanje alkoholne politike je nujno vzpostaviti učinkovit alkohola; in smernice za arhitekturno načrtovanje lokalov in njihovo opremo v smislu sistem spremljanja tvegane in škodljive rabe alkohola, njenih posledic in ukrepanja. zagotavljanja čim večje varnosti (3). Treba je zagotoviti tudi učinkovit nadzor nad izvajanjem zakonskih ukrepov alkoholne politike. SZO priporoča, da se za izvajanje alkoholne politike sprejmejo akcijski načrti, Svetovna zdravstvena organizacija poudarja pomen programov zmanjševanja škode kot ki vključujejo kazalnike za spremljanje napredka in redno poročanje strokovni in splošni pomembnega dela alkoholne politike, za njihovo učinkovitost pa kot ključno sodelovanje javnosti (3). različnih resorjev, trgovcev in lastnikov lokalov ter lokalne skupnosti in nevladnih organizacij. Ukrepi zmanjševanja škode so lahko učinkoviti le, če se hkrati rigorozno Odbor za podatke, kazalnike in definicije pri EK je za spremljanje izvajanja in učinka izvaja prepoved strežbe alkoholnih pijač mladoletnim in opitim ter omeji promocijske EU strategije za podporo državam članicam pri zmanjševanju škode zaradi alkohola aktivnosti (npr. »happy hours«), odpiralne čase in gostoto lokalov v lokalni skupnosti. priporočil spremljanje treh ključnih kazalnikov: porabo alkohola v litrih čistega alkohola Ključna je tudi pripravljenost lastnikov lokalov za sodelovanje, na katero lahko vplivamo na odraslega prebivalca na leto (registrirana in neregistrirana); vzorce tveganega in s podeljevanjem licenc za točenje alkohola, ki jih ob kršitvah lahko tudi vzamemo (3, 59). škodljivega pitja alkohola (vnos najmanj 60g alkohola ob eni priložnosti najmanj enkrat na mesec v zadnjih 12 mesecih); in izgubljena leta življenja (angl. YLL – years of life lost), V Sloveniji programe zmanjševanja škode v pivskih okoljih izvajajo predvsem nevladne ki jih lahko pripišemo alkoholu tako iz naslova kroničnih bolezni kot poškodb. Ti podatki organizacije. Večina jih je usmerjena v preprečevanje vožnje in nasilja pod vplivom se že zbirajo v okviru sistema ECHIS (angl. European Community Health Indicators) alkohola in ozaveščanje mladih o posledicah tvegane in škodljive rabe alkohola (60). in EUROSTAT-a. Glede na posamezne cilje strategije naj bi države EU spremljale tudi V okviru projekta Evropske komisije »Club Health«, ki smo ga koordinirali v Sloveniji, podatke o: rabi alkohola med otroki in mladostniki (ESPAD, HBSC); škodi, ki nastane je nastala vrsta orodij za hitro oceno stanja in usmeritev za zmanjševanje z alkoholom zaradi rabe alkohola v nosečnosti (EUROCAT); z alkoholom povezanih nezgodah povezane škode v nočnem življenju, tako za lokalne skupnosti kot za osebje v nočnih in smrtih v prometu (še ni primerljivih podatkov); pojavnosti z alkoholom povezanih lokalih (gradiva so na voljo tudi v slovenskem jeziku) (59). kroničnih bolezni in duševnih bolezni in umrljivosti zaradi alkohola (EUROSTAT); in o ozaveščenosti o nevarnostih, ki jih predstavlja alkohol (Eurobarometer) (62). Kot drugje v Evropi tudi v Sloveniji poseben problem predstavlja opijanje na javnih mestih. Na lokalni ravni se je že več občin odločilo, da v odlokih o javnem redu in miru Tudi SZO priporoča, da se zbirajo podatki vsaj o rabi alkohola v odrasli populaciji; rabi prepovejo pitje in/ali opijanje na javnih mestih z namenom preprečevanja tvegane in alkohola pri mladoletnikih; pojavnosti bolezni, ki so povezane z alkoholom; dostopnosti škodljive rabe alkohola predvsem med mladimi (61). in cenovni dostopnosti alkohola; in o ekonomskem bremenu alkohola, vključno z zdravstveno škodo, kriminalom in z alkoholom povezanimi prometnimi nezgodami. Glede na priporočila SZO in projekta »Club Health« bi morali v Sloveniji v Priporoča tudi spremljanje ukrepov in politik na področju alkohola ob tem pa poudarja, prihodnje: da morajo biti države še posebej pozorne na socialno ekonomske razlike med različnimi 1� več pozornosti nameniti usposabljanju strežnega osebja in zagotavljanju fizične skupinami prebivalstva, ki bi lahko predstavljale vzrok ali posledico tveganega in varnosti v pivskih okoljih; škodljivega pitja alkoholnih pijač (3). SZO Urad za Evropo je v sodelovanju z EK vzpostavil spletno aplikacijo EISAH (The European Infromation System on Alcohol and Health , ki 2� vzpostaviti lokalne akcijske skupine in sprejeti regijske in lokalne akcijske načrte je del Globalnega informacijskega sistema (GISAH) za alkohol in zdravje in omogoča za preprečevanje tvegane in škodljive rabe alkohola med mladimi v pivskih boljšo dostopnost primerljivih informacij in podatkov o alkoholu in zdravju v Evropi okoljih in v lokalni skupnosti na sploh; in tudi o alkoholni politiki, raziskovanju in zdravljenju na tem področju v posameznih 3� preučiti možnost uvedbe licenc za točenje alkohola; državah članicah (63). 4. po vzoru Francije uvesti obvezna zdravstvena sporočila o tveganjih, povezanih Slovenija je vključena v večino zgoraj navedenih baz podatkov in mednarodnih raziskav z uživanjem alkohola v času nosečnosti in druga zdravstvena opozorila na (glej poglavja 2, 3 in 4). Alkohol kot dejavnik tveganja spremljamo že vrsto let v periodični embalaži alkoholnih pijač oziroma prehranskih izdelkov, ki vsebujejo alkohol. nacionalni raziskavi Z zdravjem povezan vedenjski slog (2001, 2004, 2008, 2012), v letu 2012 pa je bila zaključena tudi obsežna anketa o tobaku, alkoholu in drugih drogah, 154 ki je zajela 15.200 prebivalcev Slovenije od 15 do 64 leta (64). V zadnjih letih je bila 6� zagotoviti celovita periodična poročila o rabi alkohola, vzorcih pitja, posledicah opravljena vrsta raziskav in pripravljenih analiz o med drugim mnenju ključnih akterjev tvegane in škodljive rabe alkohola in izvajanju ukrepov alkoholne politike na 155 o alkoholni politiki, neenakostih v zdravju in alkoholu, ključnih dejavnikih za tvegano in nacionalni in regionalnih ravneh ter vzpostaviti sistem za redno poročanje in škodljivo pitje alkohola v odrasli populaciji; dejavnikih tveganja in varovalnih dejavnikih širjenje informacij in dobrih praks. pri mladih ter o zdravljenju alkoholizma v Sloveniji (65–73) . V Sloveniji tudi zaradi neobstoja strategije in akcijskega načrta za izvajanje alkoholne politike za enkrat še nimamo nacionalnega nabora kazalnikov, ki bi vključeval spremljanje 6.3 KLJUČNE UGOTOVITVE in poročanje o izvajanju alkoholne politike. O napredku alkoholne politike sicer redno poročamo v Evropski informacijski sistem o alkoholu in zdravju (EISAH), na nacionalni ravni pa predvsem na področju vožnje in alkohola, kjer obstajata strategija in akcijski V Sloveniji potekajo številne aktivnosti na področju zdravja in alkohola, načrt (NPVCP) (74). Med drugim se pri načrtovanju ukrepanja kaže tudi velika potreba ki pa med sabo niso ustrezno povezane v celovit pristop za zmanjševanje po na primer oceni bremena z alkoholom povezane škode za družbo in posameznika; škode, ki jo za družbo in posameznika lahko predstavlja alkohol. Zato po podatkih o količini in vzorcih pitja ter posledicah v nekaterih specifičnih skupinah bi morali čim prej sprejeti celovito strategijo, ki bi temeljila na dokazano prebivalstva (npr. starejši, pripadniki manjšin, nezaposleni); po podatkih o posledicah učinkovitem ukrepanju in bi povezala ključne akterje na nacionalni, regijski rabe alkohola v nosečnosti in po merjenju ekonomske uspešnosti in učinkovitosti ukrepov. in lokalni ravni v skupna prizadevanja za zmanjšanje škode, ki jo za družbo in posameznika predstavlja tvegana in škodljiva raba alkohola. Nadzor nad izvajanjem zakonskih ukrepov alkoholne politike v Sloveniji izvajajo Policija, Zdravstveni inšpektorat RS (ZIRS), Tržni inšpektorat RS (TIRS) in Inšpektorat RS za delo, Z akcijskimi načrti bi morali opredeliti prednostne naloge, njihove izvajalce ki o svoji dejavnosti poročajo Vladi RS in javnosti (ZOPA, ZZUZIS-A, ZPrCP) (5, 25, 30). in potrebna sredstva za njihovo izvajanje za vsa ključna področja alkoholne V zadnjem času se inšpekcijske službe in nevladne organizacije vedno bolj povezujejo politike: vodenje in ozaveščanje, ukrepanje v zdravstvu, lokalni skupnosti, v skupna prizadevanja za bolj dosledno upoštevanje zakonodaje, preprečevanje na delavnem mestu in v izobraževalnih ustanovah, na področju vožnje in tveganega in škodljivega pitja alkohola predvsem pri mladih in zmanjševanje škode v alkohola, omejevanje cenovne in druge dostopnosti alkohola ter tržnega pivskih okoljih. Tak primer povezovanje je sodelovanje pri preprečevanju opijanja na komuniciranja alkoholnih pijač, preprečevanja posledic neformalne ter množičnih dogodkih, kot so na primer skoki v Planici in Maturantska četvorka (19). nedovoljene pridelave, ponudbe in prodaje alkoholnih pijač, preprečevanje negativnih posledic pitja in zastrupitve z alkoholom ter spremljanje in nadzor Glede na priporočila EK, SZO in zaključke nacionalnih konferenc o alkoholni nad porabo alkohola, posledicami tvegane in škodljive rabe alkohola in politiki, bi morali v Sloveniji prednostno: ukrepanjem. 1� zagotoviti celovit sistem spremljanja o tvegani in škodljivi rabi alkohola, njenih Na vseh področjih dela bo treba okrepiti kadrovske kapacitete in bolje posledicah in o učinkovitosti ukrepanja; povezati izvajalce alkoholne politike znotraj zdravstva, med različnimi resorji in na nivoju lokalne skupnosti. Za razvoj alkoholne politike je prav zaradi 2� zagotoviti spremljanje dostopnosti in cenovne dostopnosti alkohola; omejenih kadrovskih kapacitet nujno nadaljnjo intenzivno vključevanje v 3� zagotoviti ekonomsko oceno bremena, ki ga za posameznika in družbo mednarodne projekte in mreže. predstavlja alkohol in sistem merjenja ekonomske uspešnosti in učinkovitosti ukrepov alkoholne politike; Za zagotavljanje razvoja na tem področju bo treba v prihodnje zagotoviti celovit sistem spremljanja rabe alkohola, njenih posledic in izvajanja 4. vzpostaviti sistem spremljanja posledic tvegane in škodljive rabe alkohola v alkoholne politike. Pomemben del sistema spremljanja mora biti tudi nosečnosti; redno poročanje o stanju in napredku odločevalcem in široki javnosti ter 5. zagotoviti podatke o tvegani in škodljivi rabi alkohola v različnih skupinah zagotavljanje priložnosti za izmenjavo informacij, izkušenj in dobrih praks. prebivalstva (npr. ženske, mladi, starejši, etnične skupine, brezposelni) s predlogi Ena od ključnih nalog alkoholne politike mora biti vsekakor tudi vzpostavitev specifičnih ukrepov; sistema vrednotenja programov in ukrepov alkoholne politike glede na njihovo kakovost, dostopnost in cenovno učinkovitost. 156 6.4 LITERATURA 20� Letni programi IVZ in ZZV RS od leta 2006 do leta 2012. Pridobljeno 10. 6. 2013 s spletne strani: http://www. mz.gov.si/si/delovna_podrocja/javno_zdravje/dejavnosti_ivz_rs_in_zzv_jev/letni_programi_zzv_in_ivz_rs_od_ 157 leta_2006_do_2012/. 1� WHO. Framework for alcohol policy in the WHO European Region. Copenhagen: WHO, 2006 21� Pogosta vprašanja in odgovori. Pridobljeno 10. 6. 2013 s spletne strani: http://www.mz.gov.si/si/delovna_ podrocja/javno_zdravje/sektor_za_krepitev_zdravja_in_zdrav_zivljenjski_slog/alkohol/pogosta_vprasanja_in_ 2� WHO. Global strategy to reduce the harmful use of alcohol. Geneva: WHO, 2010. Pridobljeno 30. 4. 2013 s odgovori/. spletne strani: http://www.who.int/substance_abuse/msbalcstragegy.pdf. 22� II. nacionalna konferenca o alkoholni politiki (2012). Pridobljeno 10. 6. 2013 s spletne strani: http://www. 3� WHO. European action plan to reduce the harmful use of alcohol 2012-2020. Copenhagen: WHO, 2012. mz.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article//6560/. 4. WHO. Handbook for action to reduce alcohol related harm. Copenhagen: WHO, 2009. 23� 0,0 šofer trezna odločitev (Izvedbeni načrt preventivne akcije, 2012). Pridobljeno 10. 6. 2013 s spletne strani: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/mz_dokumenti/delovna_podrocja/javno_zdravje/ 5. Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA). Uradni list RS, št. 15/2003. akcija_00_sofer/Preventivna_akcija_00_sofer_2012_140512.pdf. 6� Zaletel-Kragelj L, Eržen I, Premik M. Uvod v javno zdravje. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, 24. Javni razpis na področju varovanja in krepitve zdravja 2011/2012. Pridobljeno 10. 6. 2013 s spletne strani: Katedra za javno zdravje, 2007. http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja/javno_zdravje/javni_razpis_20132014/arhiv_javni_razpis_na_ podrocju_varovanja_in_krepitve_zdravja_20112012/. 7� WHO. Evidence for the effectiveness and cost-effectiveness of interventions to reduce alcohol related harm. Copenhagen: WHO, 2009. 25. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (ZZUZIS-A). Uradni list RS, št. 42/2002. 8� Chisholm D, Rehm J, Ommeren M, Monteiro M. Reducing the Global Burden of Hazardous Alcohol Use: A Comparative Cost-Effectiveness Analysis. Journal of Studies on Alcohol 2004; 65(6): 784–93. 26� Edwards G. Alcohol policy and the public good. Oxford: Oxford University Press, 1995. 9. Babor TF, Ceatano R, Casswell S, Edwards G, Giesbrecht N, Graham K, et al. Alcohol: No Ordinary Commodity. 27� Anderson P, Gual A, Colom J. Alcohol and primary health care: clinical guidelines on identification and brief Research and Public Policy. Oxford: Oxford University Press, 2010. interventions. Barcelona: Department of health of the Government of Catalonia, 2005. Slovenski prevod: Kolšek M, editor. Alkohol in osnovno zdravstvo – Klinične smernice za zgodnje odkrivanje tveganega in škodljivega 10� Rehm J, Gnam HG, Popova S, Patra J, Sarnocinska-Hartet A. Avoidable cost of alcohol abuse in Canada 2002 pitja in kratki ukrepi. Ljubljana: Medicinska fakulteta, 2006. – Highlights. Toronto: Centre for Addiction and Mental Health, 2008. 28� Anderson P. The risk of alcohol – what general practice can do. Njmegen: Drukkerij Quckprint, 2003. 11� WHO. Choosing interventions that are Cost Effective (WHO-CHOICE). Pridobljeno 22. 10. 2013 s spletne strani: http://www.who.int/choice/en/. 29. Primary health care European project on alcohol - PHEPA. Pridobljeno 14. 7. 2013 s spletne strani: http://www. phepa.net/units/phepa/html/en/Du9/index.html. 12� WHO. From Burden to “Best Buys”: Reducing the Economic Impact of Non-Communicable Diseases in Low- and Middle-Income Countries. Pridobljeno 15. 8. 2013 s spletne strani: http://www.who.int/nmh/publications/ 30� Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP). Uradni list RS, št. 109/2010. best_buys_summary.pdf. 31� Petrič VK. Obravnava tveganega in škodljivega pitja ter odvisnosti od alkohola v zdravstvu v kontekstu celovite 13� WHO. Status report on alcohol and health in 35 European countries. Copenhagen: WHO/Europe, 2013. alkoholne politike. 5. dnevi prekrškovnega prava – DPP 2010; 5: 36–47. 14. Babor TF, Ceatano R, Casswell S, Edwards G, Giesbrecht N, Graham K, et al. Alcohol: No Ordinary Commodity. 32� Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. Center za preprečevanje odvisnosti. Oblike pomoči. Pridobljeno 14. 7. Research and Public Policy. Oxford: Oxford University Press, 2003. 2013 s spletne strani: http://cpo.zzv-mb.si/oprojektu-03-oblike-pomoci.html. 15. Anderson P, Baumberg B. Alcohol in Europe, A public health perspective: A report for the European Commission, 33� Pihlar T. Zasvojenost v starosti. Kakovostna starost: Revija za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. London: Institute of Alcohol Studies, 2006. Pridobljeno 8. 9. 2013 s spletne strani: http://www.inst-antonatrstenjaka.si/tisk/kakovostna-starost/clanek. html?ID=956 16� Deutche Hauptstelle fur Suhtfragen e.V. (DHS). Consumer labelling and alcoholic drinks. Hamm: DHS, 2008. 34. Lipar T. Zloraba starejših in alkohol. Kakovostna starost: Revija za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. 17� Eurobarometer. Attitudes towards alcohol (2009). Pridobljeno 10. 6. 2013 s spletne strani: http://ec.europa. Pridobljeno 8. 9. 2013 s spletne strani: http://www.inst-antonatrstenjaka.si/tisk/kakovostna-starost/clanek. eu/public_opinion/archives/ebs/ebs_331_en.pdf. html?ID=1189. 18� Resolucija nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje 2013 do 2022 (Skupaj za večjo 35. Kravos M, Malešič I. Bolnišnično zdravljenje odvisnih od alkohola v vzhodni Sloveniji. Zdrav Vestn 2011; 80: varnost). Pridobljeno 15. 7. 2013 s spletne strani: http://www.avp-rs.si/images/dokumenti/novice/SRKV/ 258–67. nacionalni/nacionalni_program_2013_2022.pdf. 36� Pomoč. Pridobljeno 1. 9. 2013 s spletne strani: http://www.infomosa.si/pomoc/. 19. Seznam aktivnosti za zmanjšanje tveganega in škodljivega pitja alkoholnih pijač med mladimi na dan ulične maturantske četvorke, 24. maja 2013. Pridobljeno 10. 6. 2013 s spletne strani: http://www.mz.gov.si/fileadmin/ 37� Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Uradni list RS, št. 43/2011. mz.gov.si/pageuploads/preventivna_akcija_0_0_sofer_2013/seznam_ukrepov_2013_ulicna_maturantska_ cetvorka_24_maj.pdf� 158 38� Alcohol Related Harm – Key data, 2006. Pridobljeno 22. 10. 2013 s spletne strani http://ec.europa.eu/health/ 56. Lachenmier DW, Haupt S, Schulz K. Defining maximum levels of higher alcohols in alcoholic beverages and archive/ph_determinants/life_style/alcohol/documents/alcohol_factsheet_en.pdf. surrogate alcohol products. Regulatory toxicology and Pharmacology 2008; 50: 313–21. 159 39. Sethi D, Francesca Racioppi F, Mitis F. Youth and Road Safety in Europe - Policy Briefing. Copenhagen: WHO, 57. Lachenmier DW, Schoeberl K, Kanteres F, Kuballa T, Sohnius EM, Rehm J. Is contaminated unrecorded alcohol 2007 a health problem in the European Union? A review of existing and methodological outline for future studies. Addiction 2011; 106(S1): 20-30. 40. Sporočilo komisije svetu, evropskemu parlamentu, ekonomskosocialnemu odboru in odboru regij. Strategija EU za podporo državam članicam pri zmanjševanju škode zaradi uživanja alkohola. Pridobljeno 10. 8. 2013 s 58. Deutche Hauptstelle fur Suhtfragen e.V. (DHS).Binge drinking and Europe. Hamm: DHS, 2008. spletne strani: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2006:0625:FIN:SL:PDF. 59. Club Health. Pridobljeno 22. 10. 2013 s spletnih strani: www.club-health.eu in http://www.institut-utrip.si/ 41. 0,0 šofer trezna odločitev (Izvedbeni načrt preventivne akcije, 2013). Pridobljeno 15. 8. 2013 s spletne strani projekti/. http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/preventivna_akcija_0_0_sofer_2013/Preventivna_ akcija_00_sofer_2013.pdf. 60� Seznam preventivnih programov. Pridobljeno 12. 9. 2013 s spletne strani: http://www.infomosa.si/baze_ podatkov/preventivni_programi. 42. WHO. Alcohol in the European Union. Copenhagen: SZO, 2012. 61� Prepoved popivanja na javnih površinah, ki niso določene za točenje alkoholnih pijač, je lahko učinkovit 43. European Commission, Excise duty tables, Brussels, July 2013. Pridobljeno 10. 8. 2013 s spletne strani: http:// ukrep. Pridobljeno s spletne strani: 11. 8. 2013 http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=12&pi=5&_5_id=2143&_5_ ec.europa.eu/taxation_customs/resources/documents/taxation/excise_duties/alcoholic_beverages/rates/ PageIndex=0&_5_groupId=180&_5_newsCategory=&_5_action=ShowNewsFull&pl=12-5.0� excise_duties-part_i_alcohol_en.pdf. 62� European Community Health Indicators (ECHI). Pridobljeno 22. 10. 2013 s spletne strani: http://ec.europa.eu/ 44. Poslovno poročilo tržnega inšpektorata RS za leto 2012. Pridobljeno 10. 8. 2013 s spletne strani: http://www. health/indicators/committees/alcohol_subindicators_draft_6_2010-02-22.pdf. ti.gov.si/fileadmin/ti.gov.si/pageuploads/dokumenti/TirsPoslovnoPorocilo2012.pdf. 63� Global Information System on Alcohol and Health. Pridobljeno 22. 10. 2013 s spletne strani: http://apps.who. 45. Poročilo o delu zdravstvenega inšpektorata leto 2011. Pridobljeno 10. 8. 2013 s spletne strani http://www. int/gho/data/view.main-euro?showonly=GISAH. zi.gov.si/fileadmin/zi.gov.si/pageuploads/porocila_o_delu/Leto2011/Letno_porocilo__o__delu__ZIRS__2011. pdf� 64. Lavtar D, Koprivnikar H, Zorko M, Drev A, Rostohar K, Breznikar D. Anketa o uporabi tobaka, alkohola in drugih drog. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS (v tisku). 46. Letno poročilo inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport za leto 2012. Pridobljeno 10. 8. 2013 s spletne strani: http://www.iss.gov.si/fileadmin/iss.gov.si/pageuploads/letna_porocila/POROCILO_ 65. Radoš Krnel S. Management interesnega vidika alkoholne politike v republiki sloveniji. Doktorska disertacija. INSPEKTORATA_2012.pdf. Koper: Fakulteta za management, 2012. 47. Anderson P, de Bruijn A, Angus K, Gordon R, Hastings G. Impact of alcohol advertising and media exposure 66� Radoš Krnel S, Kamin T, Košir M, Markič M. Stakeholders’ interests identified through their views on the alcohol on adolescent alcohol use: a systematic review of longitudinal studies. Alcohol and alcoholism 2009; 44(3): policy measures in Slovenia. Zdravstveno varstvo 2010; 49(2): 86–98. 229–43. 67� Radoš Krnel S, Albreht T, Omerzu M, Švab I, Markič M. Mnenje akterjev o izvajanju aktivnosti na področju 48. Council Directive 89/552/EEC of 3 October 1989 on the coordination of certain provisions laid down by alkoholne politike v Sloveniji. Zdravstveni vestnik 2011; 80(6): 458–68. Law, Regulation or Administrative Action in Member States concerning the pursuit of television broadcasting activities. Brussels: European Commission, 1989. Pridobljeno 1. 9. 2013 s spletne strani: http://eur-lex.europa. 68� Uživanje alkohola. In: Buzeti T, Gabrijelčič Blenkuš M, Gruntar Činč M, Ivanuša M, Pečar J, Tomšič S et al., eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:1989:298:0023:0030:EN:PDF. editors. Neenakosti v zdravju v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 2011: 39–40. 49. Zakon o medijih (ZMed). Uradni list RS, št. 35/2001. 69. Boben D, Boben-Bardutzky D, Čebašek-Travnik Z, Ferlan Istinič M, Petrič KV, Sorko N, et al. Sodobni pristopi s področja motivacije posameznikov za krepitev zdravega življenjskega sloga: analiza nekaterih ključnih 50. Teja Bezeg. Oglaševanje pijač v slovenskem tisku. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, dejavnikov pitja alkohola odraslih prebivalcev. Ljubljana: Društvo Žarek upanja, 2013. Univerza v Ljubljani, 2003. 70� Ramovš J, Ramovš K. Pitje mladih: raziskava o pitju alkohola med mladimi v luči antropoloških spoznanj o 51. Zakon o trošarinah (ZTro-UPB8). Uradni list RS, št. 97/10. omamah in zasvojenostih. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka, 2007. 52. Pravilnik o spremembah in dopolnitvi Pravilnika o registru pridelovalcev grozdja in vina. Uradni list RS, št. 71� Ramovš J, Ramovš K. Varovalni dejavniki pred škodljivim pitjem mladih. Raziskovalni rezultati projekta Varovalni 62/2009. dejavniki pred zlorabo alkohola med mladimi. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka, 2011. 53. Stanje na področju vinogradništva in vinarstva v Sloveniji. Pridobljeno 22. 10. 2013 s spletne strani: http:// 72� Boben-Bardutzky D, Boben D, Čebašek-Travnik Z, levačič M, Sorko N, Zorko M. Odraščanje z ali brez alkohola? www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/kmetijski_trgi/vino/opis_stanja_v_panogi/. Rezultati raziskave med slovenskimi srednješolci. Ljubljana: Društvo žarek upanja, 2009. 54. Uredba o uravnavanju obsega vinogradniških površin. Uradni list RS, št. 103/2003. 73� Čebašek-Travnik Z. Alcoholism treatment in Slovenia - from the past to the future. Alcoholism 2004, 40(2): 139–44. 55. Statistični urad RS – Ravni cen hrane, pijače in tobaka, evropske države, 2012 - končni podatki. Pridobljeno 15. 9. 2013 s spletne strani http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5589. 74. Nacionalni program varnosti cestnega prometa za obdobje 2012 do 2021 – Skupaj za večjo varnost. Pridobljeno 12. 9. 2013 s spletne strani: http://www.avp-rs.si/avp/avp-si.nsf/0/ FD9E1C9AAFAF603CC22578860035AA82/$FILE/Nacionalni%20program_3_5_2011.pdf. 160 PREGLED UČINKOVITOSTI 161 UKREPANJA Maja Zorko Maja Bajt Tadeja Hočevar Nataša Blažko Vesna Kerstin Petrič Sanja Vuzem 7 162 7. PREGLED UČINKOVITOSTI UKREPANJA 7.1 PREGLEDNICA UČINKOVITOSTI UKREPANJA 163 Preglednica 7.1: Predlogi ukrepov z ocenjeno učinkovitostjo (učinkovitost, podprtost z Država ima pri preprečevanju in odpravljanju škode zaradi tvegane in škodljive rabe raziskavami, stroškovna učinkovitost) (1–6)45 in stanjem ukrepa v Sloveniji46 alkohola na voljo vrsto ukrepov, ki so dokazano učinkoviti (glej poglavje 6). V tem poglavju so ukrepi predstavljeni po posameznih področjih glede na njihovo učinkovitost, PODROČJE UKREPA UČINKO- PODPRTOST STROŠKOVNA OPOMBE STANJE UKREPA V VITOST Z UČINKO- SLOVENIJI podprtost z raziskavami, stroškovno učinkovitost in stanje ukrepa v Sloveniji. Tabela je RAZISKAVAMI VITOST namenjena načrtovalcem alkoholne politike kot tudi izvajalcem, ki bodo v svoje projekte Vožnja pod vplivom alkohola in programe vključevali posamezne ukrepe. Kot je bilo v tej publikaciji večkrat poudarjeno Znižanje dovoljene *** ***a *** Nižja kot je DA (glej poglavje 1 in 6), načeloma velja, da smo lahko najbolj uspešni, kadar povežemo vsebnosti alkohola najvišja dovoljena 0,5g/kg krvi (ZPrCP, 105. posamezne učinkovite ukrepe v celovito alkoholno politiko. v krvi – najvišja raven alkohola člen) (7). dovoljena raven v krvi, večji je alkohola v krvi je učinek. Legenda k preglednici 7.1 0,5 g/l. Postopno zniževanje najvišje Stanje dovoljene ravni do Učinkovitosti Podprtost z raziskavami Stroškovna učinkovitost ukrepa v 0,2 g/l Sloveniji Nizka dovoljena *** **a *** Pokazal se je DA *** zelo učinkovit ***a končanih pet ali več študij o *** nizki stroški uveljavljanja DA vsebnost alkohola v jasen učinek pri (ZPrCP, 105. člen) (7). učinkovitosti (1, 2, 3, 5) in izvrševanja krvi za mlade voznike mladostnikih, ki – najvišja dovoljena so stari manj, raven alkohola v krvi kot je zakonsko ***b izvedenih je bilo toliko študij je 0,0 g/l za mlade določena starostna učinkovitosti, da so mogoče metaanalize voznike, voznike meja za pitje in/ali (4) javnega prevoza in nakup alkohola. ** zmerno učinkovit **a končane 2–4 študije o učinkovitosti ** srednje visoki stroški DELNO voznike težkih tovornih (1, 2, 3, 5) uveljavljanja in izvrševanja vozil Naključno preverjanje *** **a * Učinek je odvisen DA **b narejenih je bilo več študij vsebnosti alkohola v od števila voznikov, 0,24 mg/l izdihanega zraka učinkovitosti, včasih tudi v različnih izdihanem zraku ki jih ukrep (ZPrCP, 105. člen) (7). državah, vendar na voljo ni preglednih doseže. Učinek je analiz (4) večji, če se ukrep izvaja dosledno * delno učinkovit *a končana samo ena študija o * visoki stroški uveljavljanja NE in medijsko učinkovitosti (1, 2, 3, 5) in izvrševanja odmevno. Odvzem vozniškega ** **a ** Učinkovit ukrep, DA *b izvedeni sta bili ena ali dve študiji dovoljenja kadar odvzem (ZPrCP, 107. člen) (7). učinkovitosti (4) hitro sledi prekršku O ni dokazov o Oa ni bilo izvedenih študij o učinkovitosti O zelo visoki stroški in v državah, kjer (1, 2, 3, 5) uveljavljanja in izvrševanja se izvaja dosledno. učinkovitosti Postopno pridobivanje ** **a *** DA Ob ni bilo izvedenih študij o učinkovitosti vozniškega dovoljenja Od 16. do 18. leta vožnja (4) s spremljevalcem (ZVoz, ? ni bilo izvedenih ?a ni dovolj dokazov (1, 2, 3) ? ni informacij o stroškovni 51. člen) (8) in obvezna (dovolj) študij, na učinkovitosti ali stroškovne udeležba v rehabilitacijskih programih pred ponovnim osnovi katerih bi lahko učinkovitosti ni možno opravljanjem vozniškega sklepali o učinkovitosti oceniti / v literaturi nismo izpita (ZVoz, 45. člen) (8). zasledili podatka 45 Predlogi ukrepov z ocenjeno učinkovitosti so nastali na podlagi več virov in so prikazani z dovoljenjem avtorjev (1–6). 46 Stanje ukrepa v Sloveniji so avtorice prikazale na podlagi pregleda več virov (7–12, 20–23). 164 PODROČJE UKREPA UČINKO- PODPRTOST STROŠKOVNA OPOMBE STANJE UKREPA V PODROČJE UKREPA UČINKO- PODPRTOST STROŠKOVNA OPOMBE STANJE UKREPA V VITOST Z UČINKO- SLOVENIJI VITOST Z UČINKO- SLOVENIJI 165 RAZISKAVAMI VITOST RAZISKAVAMI VITOST Vožnja pod vplivom alkohola Vožnja pod vplivom alkohola Kampanje množičnih ** *a * DA (9) Zagotavljanje sredstev * *a * DA medijev na temo službam za hitro Uveden zdravstveni pregled vožnje pod vplivom odzivanje (policija, s svetovanjem (ZVoz, 76. alkohola reševalna služba, člen) (8) in vzpostavljen gasilci) za povečevanje sistem rehabilitacijskih Programi v skupnosti; ** **a * DA (9) razpoložljivosti in programov glede na vključno s programi dostopnosti svetovalnih stopnjo alkoholiziranosti izobraževanja programov, ki so voznika (edukacijske inštruktorjev v šolah namenjeni zmanjšanju delavnice, psihosocialne vožnje vožnje pod vplivom delavnice, programi Posebna območja za ** ***b ? Praviloma DA alkohola zdravljenja) (ZVoz, 45. preverjanja vsebnosti kratkoročni Se izvaja v okviru člen) (8). alkohola pri voznikih učinek policijskih preventivnih akcij. Predhodna določitev O *a ** Negativen učinek DELNO (angl. sobriety check kampanj. voznika, ki na zabavi na sopotnike, Zagotavljanje prevoza v points) ne pije, oziroma saj jim sporoča, nekaterih regijah v okviru Blokada vžiga * *a * NE zagotavljanje prevoza da lahko pijejo projekta (9). avtomobila ob opitim več. Nima vpliva alkoholiziranosti na nezgode, ki voznika (angl. alcohol nastanejo pod locks oziroma ignition vplivom alkohola. interlock) Izobraževalni tečaji, ?/O *a * DA Izobraževalni programi * **a * DELNO vključeni v šolske V učnih načrtih so za zaposlene v strežbi Izobraževanja za zaposlene programe predvidene vsebine o vožnji in odškodninska v strežbi niso zakonsko in alkoholu (11). Vsebine se odgovornost obvezna. Z denarno kaznijo izvajajo tudi projektno (9). se kaznujejo pravna oseba, Omejevanje dostopnosti alkohola odgovorna oseba pravne osebe in posameznik Določena spodnja *** ***a ** NE v zvezi s samostojnim starostna meja za opravljanjem dejavnosti, ki uživanje alkohola streže osebi, ki kaže znake opitosti, ter kdor omogoči Državna prodaja *** ***a *** Učinkovit način NE osebi, mlajši od 18 let, pitje alkohola na drobno omejevanja alkoholne pijače na javnem (državni monopol nad porabe alkohola in mestu (ZOPA, 16. člen) prodajo alkohola) zmanjšanja škode, (10). V določenih regijah ki nastane zaradi Slovenije se izobraževanja alkohola. zaposlenih v strežbi izvajajo projektno (9). Strožja kazen, če je O/* ** ? Mešani podatki DA prekršek narejen pod o učinkovitosti (ZPrCP, 23., 24. in 107. vplivom alkohola obveznih ali člen) (7). strožjih ukrepov za vožnjo pod vplivom alkohola. Učinek upade s časom, razen če ga spremljajo medijske objave. 166 PODROČJE UKREPA UČINKO- PODPRTOST STROŠKOVNA OPOMBE STANJE UKREPA V PODROČJE UKREPA UČINKO- PODPRTOST STROŠKOVNA OPOMBE STANJE UKREPA V VITOST Z UČINKO- SLOVENIJI VITOST Z UČINKO- SLOVENIJI 167 RAZISKAVAMI VITOST RAZISKAVAMI VITOST Omejevanje dostopnosti Omejevanje dostopnosti Prepoved prodaje *** ***b / Neučinkovito brez DELNO Omejen čas in dnevi ** **b *** Učinkovit ukrep, DA izvajanja nadzora. Prepovedana je prodaja in prodaje če res pomeni Prepovedana je prodaja Ukrep sicer ponudba alkoholnih pijač zmanjšanje alkoholnih pijač med 21. zmanjša porabo (ZOPA, 7. člen) (10): dostopnosti uro in 7. uro naslednjega in v določeni do alkohola. dne v trgovinah, meri tudi škodo, - v stavbah in na Učinkovit ukrep prepovedana je prodaja povzročeno zaradi funkcionalnih zemljiščih, na območjih, kjer žganih pijač v gostinskih pitja alkohola, kjer se opravlja dejavnost je nočno nasilje obratih od začetka obstaja pa vzgoje, izobraževanja in povezano z urami dnevnega obratovalnega nevarnost črnega zdravstvena dejavnost, prodaje alkoholnih čas do 10. ure dopoldan trga. pijač. (ZOPA, 10. člen) (10). - v športnih objektih, v katerih poteka športna Omejevanje prodaje ** **b / Večji vpliv na DA prireditev, eno uro pred alkohola določenim tvegane pivce Prepovedana je prodaja začetkom in med športno posameznikom (angl. alkohola. alkoholnih pijač osebam, prireditvijo, rationing) mlajšim od 18 let, in tistim, ki kažejo očitne znake - med delovnim časom na opitosti od alkohola (ZOPA, delovnem mestu 7. člen) (10). Različna dostopnost ** **b / DA (ZOPA, 12. člen) (10), alkoholnih pijač glede Prepovedana je prodaja prepovedana je prodaja na stopnjo vsebnosti žganih pijač v gostinskih alkoholnih pijač osebam, alkohola obratih od začetka ki kažejo očitne znake dnevnega obratovalnega opitosti od alkohola. časa do 10. ure dopoldan Določena spodnja *** ***b / Učinkovit ukrep DA (ZOPA, 10. člen) (10). starostna meja za za zmanjšanje Prepovedana je prodaja in Prepoved pitja ? *b / Vpliv na mlade DELNO prodajo alkoholnih prometnih nezgod ponudba alkoholnih pijač alkoholnih pijač na in visoko tvegane Ukrep se izvaja glede na pijač s smrtnim izidom mlajšim od 18 let (ZOPA, 7. javnih površinah pivce iz margina- odločitev lokalnih oblasti in druge škode. člen) (10). liziranih skupin. (12). Omejevanje gostote ** ***b *** Dokazano NE Ne vpliva na prodajnih mest zmanjšanje porabe zmanjšanje škode, in težav, povezanih če ti pivci pijejo z alkoholom. drugje. Zmanjševanje Kratko svetovanje, preventivni programi (na področju zdravstva in socialnega varstva) in zdravljenje47 (13-21) števila prodajnih mest ima največji Kratko svetovanje *** ***a ** Zelo učinkovit DELNO / Vsi zdravniki učinek na tveganim pivcem v ukrep, ovire so splošne/družinske medicine območjih, kjer je primarnem zdravstvu pomanjkanje tveganega in škodljivega bila dostopnost znanja in časa pitja alkohola ne odkrivajo, že predhodno zdravnikov za kljub temu, da obstajajo slabša. Kopičenje izvajanje. klinične smernice za prodajnih mest na zgodnje odkrivanje in območjih, ki so kratke ukrepe (17, 19, 20). namenjena zabavi, Detoksikacija *** **b / Varen in učinkovit DA lahko poveča način zdravljenja Izvaja se v okviru število kršitev odtegnitvenih zdravstvenega sistema. javnega reda in simptomov. miru. Programi v delovnem ** *a * DELNO okolju Izvaja se projektno (9). Kratko svetovanje ** **a ** NE v nujni medicinski pomoči 47 Organizacija, način ter možnosti obravnave odvisnosti od alkohola v Sloveniji so opisani v publikacijah 13-21. 168 PODROČJE UKREPA UČINKO- PODPRTOST STROŠKOVNA OPOMBE STANJE UKREPA V PODROČJE UKREPA UČINKO- PODPRTOST STROŠKOVNA OPOMBE STANJE UKREPA V VITOST Z UČINKO- SLOVENIJI VITOST Z UČINKO- SLOVENIJI 169 RAZISKAVAMI VITOST RAZISKAVAMI VITOST Kratko svetovanje, preventivni programi (na področju zdravstva in socialnega varstva) in zdravljenje47 (13-21) Spreminjanje pivskih okolij Skupine za ** **b / Izvedljivo DA (22) Zagotavljanje ? *a * DELNO samopomoč dopolnilo oziroma dostopnosti javnega Redne linije do določene alternativa prevoza ure v večjih mestih. formalnemu zdravljenju v veliko Zagotavljanje ? Oa ** DELNO državah. varnejšega okolja v Projektno se izvaja v gostinskih obratih nekaterih regijah (9). Pogovorne, psihološke ** ***b / DA terapije (ZVoz, 45. člen) (8). Izobraževanje O/* ***b / DELNO zaposlenih v gostinstvu Projektno se izvaja v Programi socialnega * *a * DA in hišna pravila v nekaterih regijah (9). varstva gostinstvu o odgovorni rabi alkohola Programi za nosečnice * *a * DA Izvaja se v okviru šole Prostovoljno O *b / Neučinkovito, če NE za starše, ki vsebuje postavljanje pravil je popolnoma Pravila so določena predavanja o zdravem glede strežbe prostovoljno. zakonsko (ZOPA, 7. člen) načinu življenja (23). alkoholnih pijač s (10). strani gostincev Obvezno zdravljenje * **b / Kaznovalni in DA za voznike povratnike prisilni pristopi (ZVoz, 45. člen) (8). Zaprtje licenciranih ? *b / NE imajo časovno ponudnikov alkoholnih V Sloveniji ni sistema omejen učinek, pijač v poznih nočnih licenciranja. včasih odvrnejo urah pozornost od bolj učinkovitih Cene alkohola intervencij. Obdavčitev – zvišanje *** ***a *** Obdavčitev DELNO Spreminjanje pivskih okolij minimalnih davčnih zmanjša uživanje Slovenija ima uvedeno stopenj, v skladu alkohola in škodo. trošarino na pivo, vmesne Odgovornost ** **b *** NE z inflacijo, za vse Učinkovitost pijače in etilni alkohol. Za strežnega osebja Zaposleni v strežbi alkoholne pijače; je odvisna od vino in fermentirane pijače odškodninsko niso stopnje naj bodo pregleda in je trošarina 0 EUR (ZTro- odgovorni, z denarno vsaj sorazmerne z nadzora države UPB837-46. člen) (24), kaznijo pa se kaznujejo vsebnostjo alkohola nad celotno uredba o določitvi zneska pravna oseba, odgovorna dobavo alkoholnih trošarine za alkohol in oseba pravne osebe in pijač. alkoholne pijače, 1. člen). posameznik v zvezi s Trošarina se ne usklajuje z samostojnim opravljanjem inflacijo. dejavnosti, ki streže osebi, ki kaže znake opitosti, ter Določitev cene glede * *b / Višje cene za NE kdor omogoči osebi, mlajši na vsebnost alkohola žgane pijače od 18 let, pitje alkoholne v pijači povzročijo pijače na javnem mestu preobrat k (ZOPA, 16. člen) (10). uživanju pijač z nižjo vsebnostjo Aktivno izvajanje ** *a * DA alkohola. zakonodaje Inšpekcijski in policijski Spodbudni so nadzor (ZOPA, 15. člen) dokazi davčnih (10). olajšav na nizkoalkoholne Izobraževanje ** *b / DELNO pijače. zaposlenih v gostinstvu za obvladovanje Projektno se izvaja v Dodatna obdavčitev * *b / Višja cena NE nasilnega vedenja nekaterih regijah (9). za mešane gazirane dokazano opitih alkoholne pijače (angl. zmanjšuje porabo alcopops) in pijače, ki tovrstnih pijač pri so namenjene mladim mladih. 47 Organizacija, način ter možnosti obravnave odvisnosti od alkohola v Sloveniji so opisani v publikacijah 13-21. 170 PODROČJE UKREPA UČINKO- PODPRTOST STROŠKOVNA OPOMBE STANJE UKREPA V PODROČJE UKREPA UČINKO- PODPRTOST STROŠKOVNA OPOMBE STANJE UKREPA V VITOST Z UČINKO- SLOVENIJI VITOST Z UČINKO- SLOVENIJI 171 RAZISKAVAMI VITOST RAZISKAVAMI VITOST Cene alkohola Omejevanje oglaševanja Minimalna določena ? *b / Ukrep temelji NE Samonadzor s strani O **b / Samonadzor NE cena na teoriji cene, alkoholne industrije oglaševanja s malo dokazov o strani industrije učinkovitosti. Ker nima vpliva gre za trgovinske na zmanjšanje politike, je izpostavljenosti implementacija mladih težje izvedljiva, alkoholnemu mogoča je le prek marketingu. sprememb davčne politike. Socialno oglaševanje O **b O Poveča DA ozaveščenost Izvaja se projektno (9). Prepoved akcijskih in ? *b / Učinkovitost NE populacije, a ne promocijskih cen za je odvisna od spremeni vedenja. alkoholne pijače razpoložljivosti Potrebni programi alternativnih socialnega oblik cenovno marketinga, dostopnega katerih osnovni alkohola. namen je sprememba Programi v lokalni skupnosti vedenja. Programi v lokalni ** **a * DA Izobraževanja in ozaveščanja javnosti skupnosti Izvaja se projektno (9). Sporočila javnih O ***a ** DA Omejevanje oglaševanja ustanov Omejevanje */** ***b *** Večji vpliv na DA Izobraževanje o O/* ***a * Učinek na znanje DA izpostavljenosti pitje alkohola pri Prepovedano je oglaševanje alkoholu v šolah in odnos do V učnih načrtih so mladih, ki pijejo alkoholnih pijač, ki alkohola, ni predvidene vsebine o vožnji tvegano, manjši in vsebujejo več kot 15 vol. dolgoročnega in alkoholu (11). Vsebine se nepomemben vpliv % alkohola, alkoholne učinka na pitje izvajajo tudi projektno (9). na porabo čistega pijače z manj kot 15 vol. % alkoholnih pijač. alkohola na alkohola je prepovedano nivoju populacije. oglaševati na radiu in Kampanje množičnih O ***b / Nima učinka na DA Potrebna pazljivost, televiziji med 7. in 21.30. medijev, vključno s omejevanje pitja da se oglaševanje uro, v kinematografih pa kampanjami na temo pri pivcih alkohola, ne preseli na pred 22. uro (ZZUZIS-A, vožnje pod vplivom vendar ob medijski medije, ki so 5. člen) (25), prepovedano alkohola podpori poveča manj nadzorovani je je oglaševanje na učinek naključnega (internet, …). panojih, tablah, plakatih ali preverjanje svetlobnih napisih, ki so od vsebnosti alkohola vrtcev in šol oddaljeni manj v izdihanem zraku. kot 300 metrov (ZZUZIS-A, 6. člen) (25). Nadzor nad vsebino ? Ob ** Obstajajo dokazi, DA da vsebina Oglaševalsko sporočilo za oglasov vpliva na alkoholne pijače z manj kot rabo alkohola, 15 vol. % mora izpolnjevati ni pa dokazov različne pogoje48 o učinkovitosti (ZZUZIS-A, 6. člen) (25). samonadzora s strani alkoholne industrije. 48 Npr. vsebovati mora zdravstveno opozorilo, ne sme biti namenjeno mladim, ne sme povezovati uživanja alkohola s pove- čano telesno zmogljivostjo, vožnjo v prometu, z uspehom v družbenem in spolnem življenju, ne sme se pojavljati v okolici vrtcev in šol itd. 172 PODROČJE UKREPA UČINKO- PODPRTOST STROŠKOVNA OPOMBE STANJE UKREPA V 7.2 LITERATURA VITOST Z UČINKO- SLOVENIJI 173 RAZISKAVAMI VITOST Izobraževanja in ozaveščanja javnosti 1� Anderson P, Baumberg B. Alcohol in Europe: A public health perspective. London: Institute of Alcohol Zdravstvena opozorila O *a *** Vpliv na NE Studies, 2006. na embalažah in ozaveščenost 2� Deutsche Hauptstelle fuer Suchtfragen e.V. (DHS). Reducing drinking and driving. Report. Hamm, etiketah javnosti, ne vpliva DHS, 2008. na spremembe v pivskem vedenju. 3� Deutsche Hauptstelle fuer Suchtfragen e.V. (DHS). Reducing drinking and driving. Recommendations Normativno * *b / Individualizirani NE & conclusions. Hamm, DHS, 2008. izobraževanje za multi-komponentni študente pristopi, ki 4. Babor TF, Ceatano R, Casswell S, Edwards G, Giesbrecht N, Graham K, et al. Alcohol: No Ordinary vključujejo Commodity: Research and Public Policy. Oxford: Oxford University Press, 2010. povratne informacije 5. Babor TF, Ceatano R, Casswell S, Edwards G, Giesbrecht N, Graham K, et al. Alcohol: No Ordinary o normah, Commodity. Research and Public Policy. Oxford: Oxford University Press, 2003. pričakovanjih, motivih in 6� Anderson P, Chisholm D, Fuhr DC. Effectiveness and cost-eff ectiveness of policies and programmes odločanju, to reduce the harm caused by alcohol. Lancet 2009; 373: 2234–46. imajo učinek na pitje in težave z 7� ZPrCP – Zakon o pravilih cestnega prometa, Uradni list RS, št. 109/2010. alkoholom. 8� ZVoz – Zakon o voznikih, Uradni list RS, št. 109/2010. Pristopi, ki 9. MOSA – Mobilizacija skupnosti za odgovornejši odnos do alkohola. Pridobljeno 30. 7. 2013 s spletne vključujejo zgolj strani: http://www.infomosa.si/baze_podatkov/preventivni_programi/seznam.html. informiranje, povečajo znanje 10� ZOPA – Zakon o omejevanju porabe alkohola, Uradni list RS, št. 15/2003. in vplivajo na spreminjanje 11� Ministrstvo za izobraževanje, znanost in sport. Učni načrti. Pridobljeno 30. 7. 2013 s spletne strani: odnosa do http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_predsolsko_vzgojo_in_osnovno_solstvo/ alkohola, nimajo osnovno_solstvo/ucni_nacrti/. pa učinka na navade pitja. 12� MOSA – Mobilizacija skupnosti za odgovornejši odnos do alkohola. Pridobljeno 30. 7. 2013 s Kratke intervencije * *b / Vpliv na pivsko NE spletne strani: http://www.infomosa.si/clanki/ivz-prepoved-popivanja-na-javnih-povrsinah-je-lahko- za študente z visoko vedenje mladih. ucinkovit-ukrep.html. tveganim pitjem alkohola 13� Ziherl S, Čebašek-Travnik Z. Načela zdravljenja odvisnosti od alkohola. Slovenski program zdravljenja odvisnosti od alkohola. Ljubljana: Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, 1991. 14. Čebašek-Travnik Z, Radovanovič M, editors. Zbornik prispevkov 1. Slovenske konference o medicini odvisnosti. Ljubljana: Republiški strokovni kolegij za psihiatrijo, Delovna skupina za odvisnost od alkohola, 1997. 15. Boben Bardutzky D, Užmah Kučina A. Medicina sodelovanja: zbornik 6. konference o medicini odvisnosti. Ljubljana: Sanofi-Synthelabo, Lek, 2004. 16� Boben - Bardutzky D, Čebašek - Travnik Z, Erznožnik Lazar A, Gantar - Štular H, Rus Makovec M, Židanik M, editors. Osnove zdravljenja odvisnosti od alkohola: Učbenik in smernice za delo. Ljubljana: Psihiatrična klinika, 2004. 17� Kolšek, M. (2004). O pitju alkohola. Priročnik za zdravnike družinske medicine. Ljubljana: CINDI Slovenija. 18� Milič J, Pišljar M, editors. Diagnosticiranje odvisnosti od alkohola na različnih nivojih zdravstva. Idrija: Psihiatrična bolnišnica Idrija, 2005. 174 19. Anderson P, Gual A, Colom J. Alcohol and primary health care: clinical guidelines on identification and brief interventions. Barcelona: Department of health of the Government of Catalonia, 2005. 175 Slovenski prevod: Kolšek M, editor. Alkohol in osnovno zdravstvo – Klinične smernice za zgodnje odkrivanje tveganega in škodljivega pitja in kratki ukrepi. Ljubljana: Medicinska fakulteta, 2006. 20� Gual A, Anderson P, Segura L, Colom J. Alcohol and primary health care: training programme on identification and brief interventions. Slovenski prevod: Kolšek M, editor. Alkohol in osnovno zdravstvo – Priročnik za poučevanje odkrivanja ter ukrepanja ob tveganem in škodljivem pitju alkohola. Ljubljana: Medicinska fakulteta, 2006. 21� Avberšek Lužnik I, Kaučič MB, Hvalič Touzery S, editors. Sindrom odvisnosti od alkohola – diagnostični in terapevtski vidiki. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice, 2010. 22� MOSA – Mobilizacija skupnosti za odgovornejši odnos do alkohola. Kam po pomoč. Pridobljeno 30. 7. 2013 s spletne strani: http://www.infomosa.si/pomoc/. 23� Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni – predporodna zdravstvena vzgoja šola za starše. Uradni list RS, št. 33/2002. 24. ZTro-UPB837 – Zakon o trošarinah, Uradni list RS, št. 97/2010. 25. ZZUZIS-A – Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili, Uradni list RS, št. 42/2002. 176 SEZNAM SLIK 177 Slika 1.1: Časovni trak (začetek, konec oziroma trajanje) preventivno-promocijskih Slika 3.8: Groba stopnja hospitalizacij na 100.000 prebivalcev zaradi alkoholu programov, akcij in kampanj s področja alkoholne problematike v Sloveniji ����������������������������29 neposredno pripisljivih vzrokov skupaj ter posebej za duševne in vedenjske Slika 1.2: Število preventivno promocijskih programov, akcij in kampanj s področja motnje zaradi pitja alkohola (F10.0–F10.9) in alkoholno bolezen jeter problematike alkohola po posameznih letih ��������������������������������������������������������������������������30 (K70.0–K70.9), moški, Slovenija 2000–2010 ������������������������������������������������������������������������68 Slika 2.1: Porazdelitev stopnje pitja alkoholnih pijač, 2001–2008, Slovenija��������������������������������������������43 Slika 3.9: Groba stopnja hospitalizacij na 100.000 prebivalcev zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov skupaj ter posebej za duševne in vedenjske Slika 2.2: Pogostost visoko tveganega opijanja v zadnjem letu pri moških, 2001–2008, Slovenija ������������45 motnje zaradi pitja alkohola (F10.0–F10.9) in alkoholno bolezen jeter Slika 2.3: Pogostost visoko tveganega opijanja v zadnjem letu pri ženskah, 2001–2008, Slovenija �����������45 (K70.0–K70.9), ženske, Slovenija 2000–2010 ������������������������������������������������������������������������68 Slika 2.4: Demografska (spol, starost), socialno-ekonomska (izobrazba, samoocenjeni Slika 4.1: Deleži slovenskih mladostnikov, ki pijejo katero koli alkoholno pijačo, po starosti in spolu ��������������� 81 družbeni sloj, bivalno okolje) in geografska (geografsko območje) razporeditev Slika 4.2: Deleži slovenskih 11-, 13- in 15-letnih mladostnikov, ki pijejo alkoholne oseb, ki čezmerno pijejo alkoholne pijače, 2001–2008, Slovenija �������������������������������������������46 pijače glede na vrsto alkoholne pijače (pivo, vino, žgane pijače in mešane Slika 2.5: Delež populacije, ki čezmerno pije alkoholne pijače glede na demografske gazirane alkoholne pijače) ����������������������������������������������������������������������������������������������������82 (spol, starost), socialno-ekonomske (izobrazba, samoocenjeni družbeni sloj, Slika 4.3: Primerjava deležev slovenskih 11-, 13- in 15-letnih mladostnikov z bivalno okolje) in geografske (geografsko območje, zdravstvena regija) mednarodnim povprečjem v tedenskem pitju alkoholnih pijač glede značilnosti anketirancev, 2001 – 2008, Slovenija ��������������������������������������������������������������������47 na vrsto alkoholne pijače in starost mladostnika ���������������������������������������������������������������������83 Slika 2.6: Demografska (spol, starost), socialno-ekonomska (izobrazba, samoocenjeni Slika 4.4: Primerjava deležev slovenskih mladostnikov z mednarodnim povprečjem družbeni sloj, bivalno okolje) in geografska (geografsko območje) razporeditev v tedenskem pitju alkoholnih pijač glede na starost in spol ������������������������������������������������������84 oseb, ki se visoko tvegano opijajo, 2001–2008, Slovenija �������������������������������������������������������48 Slika 4.5: Primerjava deležev 15-letnih deklet v tedenskem pitju alkoholnih pijač z Slika 2.7: Delež populacije, ki se visoko tvegano opija, glede na demografske deleži vrstnic iz držav HBSC ������������������������������������������������������������������������������������������������������� 85 (spol, starost), socialno-ekonomske (izobrazba, samoocenjeni družbeni sloj, bivalno okolje) in geografske (geografsko območje, zdravstvena regija) Slika 4.6: Primerjava deležev 15-letnih fantov v tedenskem pitju alkoholnih pijač z značilnosti anketirancev, 2001–2008, Slovenija ����������������������������������������������������������������������49 deleži vrstnikov iz držav HBSC �������������������������������������������������������������������������������������������������������� 86 Slika 3.1: Stopnja standardizirane umrljivosti in groba stopnja umrljivosti na Slika 4.7: Primerjava deležev slovenskih mladostnikov z mednarodnim povprečjem v 100.000 prebivalcev zaradi alkoholu neposredno pripisljivih opitosti 2-krat ali večkrat v življenju glede na starost in spol ���������������������������������������������������87 vzrokov smrti, Slovenija 2000–2010 ��������������������������������������������������������������������������������������61 Slika 4.8: Primerjava deležev 15-letnih deklet v opitosti z deleži vrstnic iz držav HBSC ������������������������������88 Slika 3.2: Groba stopnja umrljivosti na 100.000 prebivalcev zaradi alkoholu Slika 4.9: Primerjava deležev 15-letnih fantov v opitosti z deleži vrstnikov iz držav HBSC ��������������������������89 neposredno pripisljivih vzrokov smrti, po spolu ter skupaj, Slovenija 2000–2010 ����������������������62 Slika 4.10: Deleži mladostnikov, starih od 11 do 15 let, ki so bili v življenju 2-krat ali Slika 3.3: Groba stopnja umrljivosti na 100.000 prebivalcev zaradi alkoholu večkrat opiti, skupaj in po spolu, v letih 2002, 2006 in 2010 ��������������������������������������������������90 neposredno pripisljivih vzrokov smrti (vsi vzroki), zaradi alkoholne Slika 4.11: Deleži 11- in 15-letnikov, ki so bili v življenju 2-krat ali večkrat opiti, po spolu, bolezni jeter (K70.0–70.9) ter zaradi duševnih in vedenjskih motenj v letih 2002, 2006 in 2010 ���������������������������������������������������������������������������������������������������91 zaradi uživanja alkohola (F10.0–F10.9), Slovenija 2000–2010 �����������������������������������������������63 Slika 4.12: Primerjava deležev slovenskih 15-letnih mladostniov z mednarodnim Slika 3.4: Groba stopnja umrljivosti na 100.000 prebivalcev zaradi alkoholne povprečjem v zgodnjem prvem poskusu alkoholne pijače glede na spol ����������������������������������92 bolezni jeter (K70.0–70.9) po spolu in skupaj, Slovenija 2000–2010 ���������������������������������������64 Slika 4.13: Primerjava deležev slovenskih 15-letnih mladostnikov z mednarodnim Slika 3.5: Stopnja standardizirane hospitalizacije (SSH) in groba stopnja povprečjem v zgodnji prvi opitosti glede na spol ���������������������������������������������������������������������92 hospitalizacij (GSH) na 100.000 prebivalcev zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov, po spolu, Slovenija 2000–2010 ���������������������������������������������65 Slika 4.14: Deleži mladostnikov, starih 15 let, ki so prvič v življenju pili alkohol v starosti 13 let ali manj, skupaj in po spolu, v letih 2002, 2006 in 2010 �����������������������������������93 Slika 3.6: Groba stopnja hospitalizacij na 100.000 prebivalcev zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov skupaj ter posebej za duševne in vedenjske Slika 4.15: Delež mladostnikov, ki tedensko uživajo alkoholne pijače, glede na motnje zaradi pitja alkohola (F10.0–F10.9) in alkoholno bolezen jeter izbrane kazalnike SEP �����������������������������������������������������������������������������������������������������������94 (K70.0–K70.9), po spolu in skupaj, Slovenija 2000–2010 ���������������������������������������������������������� 66 Slika 4.16: Deleži mladostnikov, ki so bili v življenju že vsaj 2-krat opiti, glede na Slika 3.7: Groba stopnja hospitalizacij na 100.000 prebivalcev zaradi alkoholu izbrane kazalnike socialno-ekonomskega položaja �����������������������������������������������������������������95 neposredno pripisljivih vzrokov skupaj ter posebej za duševne in Slika 5.1: Povprečne ocene izvajanja posameznih aktivnosti alkoholne politike v vedenjske motnje zaradi pitja alkohola (F10.0–F10.9) in alkoholno Sloveniji glede na interesne skupine udeležencev ������������������������������������������������������������������119 bolezen jeter (K70.0–K70.9), Slovenija 2000–2010 ����������������������������������������������������������������67 178 Slika 5.2: Povprečne ocene vseh udeležencev o prisotnosti posameznih aktivnosti SEZNAM PREGLEDNIC alkoholne politike v Sloveniji v petih letih po sprejetju ZOPA ��������������������������������������������������121 179 Slika 5.3: Odgovori udeležencev raziskave (po interesnih skupinah) o akterju na področju alkoholne politike, ki naj bi alkoholno politiko usklajeval in Preglednica 2.1: Porazdelitev stopnje pitja alkohola po spolu, 2001–2008, Slovenija ���������������������������43 vodil, izraženi v deležih glede na število odgovorov v posamezni interesni skupini ������������������126 Preglednica 3.1: Alkoholu neposredno pripisljivi vzroki (diagnoze MKB-10)������������������������������������������60 Slika 5.4: Povprečje ocen vseh udeležencev raziskave o učinkovitosti vodenja Preglednica 5.1: Povprečne ocene o vplivu in pomembnosti posameznih ukrepov alkoholne politike v Sloveniji ������������������������������������������������������������������������������������������������127 alkoholne politike. �������������������������������������������������������������������������������������������������108 Slika 6.1: Deleži alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nezgod s smrtnim izidom od 2000–2012 �������144 Preglednica 5.2: Povprečne ocene o izvajanju aktivnosti alkoholne politike�����������������������������������������116 Preglednica 5.3: Povprečna ocena učinkovitosti vodenja alkoholne politike glede na interesno skupino udeležencev in skupaj ���������������������������������������������������126 Preglednica 7.1: Predlogi ukrepov z ocenjeno učinkovitostjo (učinkovitost, podprtost z raziskavami, stroškovna učinkovitost) in stanjem ukrepa v Sloveniji ���������������������������163 180 SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC NPVCP – Nacionalni program varnosti cestnega prometa 181 PHEPA (angl. Primary health care European project on alcohol) – evropski projekt za obravnavno alkoholne problematike v osnovnem zdravstvu ZZV – Zavod za zdravstveno varstvo APYN (angl. Alcohol policy youth network) – Mreža mladih za alkoholno politiko SOA – sindrom odvisnosti od alkohola AUDIT (angl. Alcohol Use Disorders Identification Test) – presejalni pripomoček, ki se uporablja za presejanje tveganega in škodljivega pitja alkohola ter sindroma odvisnosti od alkohola SPP – sistem skupin primerljivih primerov BOLOB – Informacijski sistem bolnišničnih obravnav za posamezne bolnišnične epizode SSH – standardizirana stopnja hospitalizacij CAGE – presejalni pripomoček, ki se uporablja za odkrivanje škodljivega pitja alkohola SSS – starostno standardizirana stopnja CINDI raziskava (angl. Countrywide Integrated Noncommunicable Diseases Intervention) – Z zdravjem povezan SSU – standardizirana stopnja umrljivosti življenjski slog SZO – Svetovna zdravstvena organizacija DALY (angl. DALY – Disability Adjusted Life Years) – leta življenja prilagojena na manjzmožnost TIRS – Tržni inšpektorat Republike Slovenije ECHIS (angl. European Community Health Indicators) YLL (angl. YLL – years of life lost) – izgubljena leta življenja EHIS (angl. European Helth Interview Survey) – Anketa o zdravju in zdravstvenem varstvu ZDA – Združene države Amerike EISAH (angl. European Information System on Alcohol and Health) – Evropski informacijski sistem o alkoholu ZIRS – Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije in zdravju ZOPA – Zakon o omejevanju porabe alkohola EK – Evropska komisija ZOPA – Zakon o omejevanju porabe alkohola ESPAD raziskava (angl. European school survey project on alcohosl and other drugs) – raziskava Evropske raziskave o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino ZPrCP – Zakon o pravilih cestnega prometa EU – Evropska unija ZTro-UPB837 – Zakon o trošarinah EUROCAT – The European Surveillance of Congenital Anomalies ZVoz – Zakon o voznikih F10.0 – F10.9 – duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola ZZUZIS – Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili FAS lestvica (angl. Familly affluence scale) – lestvica materialne premožnosti družine GISAH (angl. Global Information System on Alcohol and Health) - Globalni informacijski sistem o alkoholu in zdravju GSH – groba stopnja hospitalizacij HBSC raziskava (angl. Health behaviour in school–aged children) – raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog v osnovni šoli IVZ – Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije K70.0 – K70.9 – alkoholne bolezni jeter M – ocena, označena, ki je zaradi premajhnega števila enot v opazovani podskupini manj natančna. Mdn – mednarodno povprečje MGAP – mešane gazirane alkoholne pijače MKB -10 – Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, deseta revizija MOL – Mestna občina Ljubljana MOSA – Mobilizacija skupnosti za odgovornejši odnos do alkohola N – ocena, ki je zaradi premajhnega števila enot v opazovani podskupini za objavo premalo natančna. 182 STVARNO KAZALO I 183 ilegalna trgovina 109 O ilegalna/neformalna pridelava 41, 136, 149, 155 odrasli 34-46, 48-59, 123, 153 A D informiranje 108, 110-112, 114, 127-128, odvzem vozniškega dovoljenja 122, 143, 163 abstinenti 42-43, 51, 53 DALY 134 135, 143-144, 150, 172 oglaševanje 27, 31, 91, 109, 112-113, 117, akcija »0,0 šofer – Trezna odločitev« 138, 144 delovno okolje/delovno mesto 116, 123, 136, Inšpektorat RS za delo 154 123, 134-135, 147-149, 170-171 akter 106, 110-112, 114-118, 120-128, 138, 141-142, 146, 166-167 izobraževanje 27, 108, 110-112, 114, 116, opitost/opijanje (mladostniki) 86-95, 100 142, 153-154 detoksikacija 167 120, 122-124, 127-128, 136, 142-144, opitost v starosti 13 let ali manj 92-93, 100 146, 149, 164-165, 168-169, 171-172 alkohola polinevropatija 60 dostopnost alkohola 27, 31, 38, 40, 70, 96, ozaveščanje 27, 99, 106, 108, 111, 116, 120, izvajanje ukrepov 116-124 alkoholizirani povzročitelji prometnih nezgod 98, 100-111, 113, 116-117, 123, 134- 122-123, 135-139, 143-144, 146, 152- 144 137, 145-147, 153-155, 165-167 153, 155, 171-172 K alkoholna bolezen jeter (K70.0–K70.9) 60, državna prodaja alkohola/državni monopol 62-68 146, 165 kampanja množičnih medijev 164 P alkoholna industrija 91, 106-120, 123, 126- duševne in vedenjske motnje (F10.0–F10.9) kratko svetovanje 135, 139-140, 167-168 PHEPA projekt 140 127 60, 62-63, 66-68 kronični alkoholni pankreatitis 60 pitje na javnih površinah/mestih/prostorih 116, alkoholna kardiomiopatija 60 davek/davčna politika/obdavčitev 40, 109, 113, 116, 135, 145-146, 149-150, 169- 147, 152, 167 alkoholna miopatija 60 170 L pivska okolja 70, 110, 137, 141, 151-152, alkoholna politika 26-28, 31-32, 106-128, 154, 168-169 134-139, 141-142, 147, 150, 153-155 licence, licenciranje 146, 152, 169 E predhodna določitev voznika 108, 165 alkoholni gastritis 60 predlogi ukrepov 134-136 alkoholu neposredno pripisljivi vzroki bolezni ECHIS 153 M prepoved prodaje 109-110, 112, 124, 144, 58-74 EHIS 39, 44 manj tvegani pivci 42-43 146-147, 166-167 APYN (angl. Alcohol policy youth network) 28 EISAH 153 Mednarodna klasifikacija bolezni – deseta preventivni program 28-30, 111, 136, 167- embalaže/etikete alkoholnih izdelkov 108, revizija (MKB–10) 59-60, 63 168 B 111, 137-139, 152, 172 mladostniki 80-101 produktivnost na delovnem mestu 26, 51, 58 ESPAD raziskava 80, 153 blokada vžiga avtomobila 164 MOSA – Mobilizacija skupnosti za odgovornejši programi socialnega varstva 167 bodoča mati 139-141 odnos do alkohola 28-30, 106, 138 projekt »Club Health« 28, 152 F BOLOB 64-68 prvi poskus pitja v starosti 13 let ali manj 92- 93, 100 FAS lestvica 94-95, 100 N C fetalni alkoholni sindrom 60, 151 Nacionalni program varnosti cestnega prometa (NPVCP) 138, 144, 154 R cene alkohola 98, 109-110, 113-114, 127, 136, 145-146, 150, 169-170 G naključno preverjanje/testiranje vsebnosti registrirana poraba alkohola 39, 40-41, 52, alkohola 108, 122, 143, 163, 171 153 cenovna/stroškovna učinkovitost 27, 124, 134- GISAH 153 135, 139, 145, 147, 154, 162-172 neregistrirana poraba alkohola 40-41, 52, gostota prodajnih mest 146-147, 166 145, 149-151, 153 CINDI raziskava 39 S groba stopnja hospitalizacij (GSH) 64-68 nezgode 27-28, 58, 72, 98, 111-112, 116, groba stopnja umrljivosti 61-64 118, 120, 122, 142-144, 151, 153, 165 samonadzor alkoholne industrije 171 Č normativno izobraževanje 172 sindrom odvisnosti od alkohola (SOA) 38, 42, 58, 63, 67, 70-72, 140 čas in dnevi prodaje 167 H nosečnost/nosečnice 111, 137, 139, 152-154, spodnja starostna meja 165-166 časovni trak preventivnih programov 29 168 HBSC raziskava 80-95, 153 spremljanje in nadzor 136, 153-155 čezmerni pivci/čezmerno pitje 42-43, 46-47, hospitalizacije 59, 64-68, 64-74 50, 53 184 standardizirana stopnja hospitalizacij (SSH) Z 65, 67 standardizirana stopnja umrljivosti (SSU) 61, Zakon o medijih (ZMed) 107, 148 63 Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA) starostno standardizirana stopnja (SSS) 61 27, 106, 116, 121-122, 134, 136, 138, 146, 154, 164, 166-169 starostno standardizirana stopnja umrljivosti 58, 69-70, 73 Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) 28, 140, 154, 163-164 starostno standardizirana stopnja hospitalizacije 64, 69 Zakon o trošarinah (ZTro– UPB837) 150, 169 Svet za alkoholno politiko 28, 125, 128, 138 Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP) 107 svetovanje 28, 32, 110, 135-136, 139-140, 143, 165, 167-168 Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD) 142 Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) 26, 27, 31, 38, 40, 58, 70, 73, 134-135, Zakon o voznikih (ZVoz) 163, 165, 168 136-139, 141-154 Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (ZZUZIS) T 27, 138, 148, 154, 170 zaposleni v strežbi/strežno osebje 117-118, tedensko pitje (mladostniki) 82-86 120, 124, 128, 151-152, 164, 168-169 trošarina 109, 113-114, 145, 149-150, 169 zastrupitev 59, 60, 136, 151, 155 Tržni inšpektorat RS za delo (TIRS) 154 zdravljenje 59, 71-72, 117, 120, 123, 135, tržno komuniciranje 134, 136, 147-148, 155 139-140, 143, 154, 165, 167-168 zdravstvena opozorila 109, 111, 137-138, U 148-149, 152, 170, 172 Zdravstveni inšpektorat RS (ZIRS) 154 ukrepi v zdravstvu 136, 139-141 znižanje dovoljene vsebnosti alkohola v krvi umrljivost 58-64, 69-74 112, 163 V visoko tvegano opijanje 38-39, 44-45, 48-50, 53, 58, 69-70, 80, 87, 97 vodenje alkoholne politike 125-128, 136 vožnja pod vplivom alkohola 108, 112, 116- 118, 120, 122-123, 128, 135-144, 151- 152, 163-165, 171 »Knjigo so pripravili priznani strokovnjaki s področja javnega zdravja in bolezni odvisnosti in na enem mestu z več zornih kotov obravnava nadvse pereč problem Slovenije. Knjiga je izvrstna tako po znanstveni kot tudi po strokovni strani in upam, da bo našla širok krog bralcev.« izr. prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, VENIJI Psihiatrična klinika Ljubljana O »Knjiga prinaša na enem mestu zbran obširen prikaz stanja na področju alkohola v Sloveniji, ki smo ga v našem prostoru že pogrešali. Knjiga je pomemben doprinos k prepoznavanju alkohola kot pomembnega javnozdravstvenega problema v slovenskem prostoru in ponuja predloge ukrepov za zmanjševanje škode, povezane z alkoholom, z ocenjeno učinkovitostjo.« OHOL V SL mag. Marjetka Hovnik Keršmanc, viš. pred., Zavod za zdravstveno varstvo Kranj ALK »Zaradi velikega pomena posledic pitja alkohola se v zadnjih letih krepi teža znanstvenih dokazov s tega področja. Dobre javnozdravstvene politike temeljijo na dokazih, enako kot na dokazih temelji klinično zdravljenje. Prepričan sem, da bo tudi pričujoča knjiga pomembno prispevala h kulturi oblikovanja na dokazih temelječih javnozdravstvenih ukrepov in politik tako na področju alkohola kot tudi širše.« Marijan Ivanuša, vodja Urada Svetovne zdravstvene organizacije, Slovenija TRENDI V NAČINU PITJA, ZDRAVSTVENE POSLEDICE ŠKODLJIVEGA PITJA, MNENJA AKTERJEV IN PREDLOGI UKREPOV ZA UČINKOVITEJŠO ALKOHOLNO POLITIKO ALKOHOL V SLOVENIJI Document Outline Preglednica 2.1: Porazdelitev stopnje pitja alkohola po spolu, 2001–2008, Slovenija (Vir: IVZ) Preglednica 3.1: Alkoholu neposredno pripisljivi vzroki (diagnoze MKB-10) (3, 9, 25) Preglednica 5.1: Povprečne ocene o vplivu in pomembnosti posameznih ukrepov alkoholne politike. Preglednica 5.2: Povprečne ocene o izvajanju aktivnosti alkoholne politike Preglednica 5.3: Povprečna ocena učinkovitosti vodenja alkoholne politike glede na interesno skupino udeležencev in skupaj Preglednica 7.1: Predlogi ukrepov z ocenjeno učinkovitostjo (učinkovitost, podprtost z raziskavami, stroškovna učinkovitost) (1–6) in stanjem ukrepa v Sloveniji Slika 1.1: Časovni trak (začetek, konec oziroma trajanje) preventivno-promocijskih programov, akcij in kampanj s področja alkoholne problematike v Sloveniji Slika 1.2: Število preventivno promocijskih programov, akcij in kampanj s področja problematike alkohola po posameznih letih Slika 2.1: Porazdelitev stopnje pitja alkoholnih pijač, 2001–2008, Slovenija (Vir: IVZ) Slika 2.2: Pogostost visoko tveganega opijanja v zadnjem letu pri moških, 2001–2008, Slovenija (Vir: IVZ) Slika 2.3: Pogostost visoko tveganega opijanja v zadnjem letu pri ženskah, 2001–2008, Slovenija (Vir: IVZ) Slika 2.4: Demografska (spol, starost), socialno-ekonomska (izobrazba, samoocenjeni družbeni sloj, bivalno okolje) in geografska (geografsko območje) razporeditev oseb, ki čezmerno pijejo alkoholne pijače, 2001–2008, Slovenija (Vir: IVZ) Slika 2.5: Delež populacije, ki čezmerno pije alkoholne pijače glede na demografske (spol, starost), socialno-ekonomske (izobrazba, samoocenjeni družbeni sloj, bivalno okolje) in geografske (geografsko območje, zdravstvena regija) značilnosti anketirancev Slika 2.6: Demografska (spol, starost), socialno-ekonomska (izobrazba, samoocenjeni družbeni sloj, bivalno okolje) in geografska (geografsko območje) razporeditev oseb, ki se visoko tvegano opijajo, 2001–2008, Slovenija (Vir: IVZ) Slika 2.7: Delež populacije, ki se visoko tvegano opija, glede na demografske (spol, starost), socialno-ekonomske (izobrazba, samoocenjeni družbeni sloj, bivalno okolje) in geografske (geografsko območje, zdravstvena regija) značilnosti anketirancev, 2001 Slika 3.1: Stopnja standardizirane umrljivosti in groba stopnja umrljivosti na 100.000 prebivalcev zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov smrti, Slovenija 2000–2010 (Vir: Baza umrlih, IVZ) Slika 3.2: Groba stopnja umrljivosti na 100.000 prebivalcev zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov smrti, po spolu ter skupaj, Slovenija 2000–2010 (Vir: Baza umrlih, IVZ) Slika 3.3: Groba stopnja umrljivosti na 100.000 prebivalcev zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov smrti (vsi vzroki), zaradi alkoholne bolezni jeter (K70.0–70.9) ter zaradi duševnih in vedenjskih motenj zaradi uživanja alkohola (F10.0–F10.9), Sl Slika 3.4: Groba stopnja umrljivosti na 100.000 prebivalcev zaradi alkoholne bolezni jeter (K70.0–70.9) po spolu in skupaj, Slovenija 2000–2010 (Vir: Baza umrlih, IVZ) Slika 3.5: Stopnja standardizirane hospitalizacije (SSH) in groba stopnja hospitalizacij (GSH) na 100.000 prebivalcev zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov, po spolu, Slovenija 2000–2010 (Vir: BOLOB, IVZ) Slika 3.6: Groba stopnja hospitalizacij na 100.000 prebivalcev zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov skupaj ter posebej za duševne in vedenjske motnje zaradi pitja alkohola (F10.0–F10.9) in alkoholno bolezen jeter (K70.0–K70.9), po spolu in skup Slika 3.7: Groba stopnja hospitalizacij na 100.000 prebivalcev zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov skupaj ter posebej za duševne in vedenjske motnje zaradi pitja alkohola (F10.0–F10.9) in alkoholno bolezen jeter (K70.0–K70.9), Slovenija 2000–2 Slika 3.8: Groba stopnja hospitalizacij na 100.000 prebivalcev zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov skupaj ter posebej za duševne in vedenjske motnje zaradi pitja alkohola (F10.0–F10.9) in alkoholno bolezen jeter (K70.0–K70.9), moški, Slovenija Slika 3.9: Groba stopnja hospitalizacij na 100.000 prebivalcev zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov skupaj ter posebej za duševne in vedenjske motnje zaradi pitja alkohola (F10.0–F10.9) in alkoholno bolezen jeter (K70.0–K70.9), ženske, Slovenij Slika 4.1: Deleži slovenskih mladostnikov, ki pijejo katero koli alkoholno pijačo, po starosti in spolu (Vir: HBSC, 2010) Slika 4.2: Deleži slovenskih 11-, 13- in 15-letnih mladostnikov, ki pijejo alkoholne pijače glede na vrsto alkoholne pijače (pivo, vino, žgane pijače in mešane gazirane alkoholne pijače) (Vir: HBSC, 2010) Slika 4.3: Primerjava deležev slovenskih 11-, 13- in 15-letnih mladostnikov z mednarodnim povprečjem v tedenskem pitju alkoholnih pijač glede na vrsto alkoholne pijače in starost mladostnika (Vir: HBSC, 2010) Slika 4.4: Primerjava deležev slovenskih mladostnikov z mednarodnim povprečjem v tedenskem pitju alkoholnih pijač glede na starost in spol (Vir: HBSC, 2010) (11) Slika 4.5: Primerjava deležev 15-letnih deklet v tedenskem pitju alkoholnih pijač z deleži vrstnic iz držav HBSC (11) Slika 4.6: Primerjava deležev 15-letnih fantov v tedenskem pitju alkoholnih pijač z deleži vrstnikov iz držav HBSC (11) Slika 4.7: Primerjava deležev slovenskih mladostnikov z mednarodnim povprečjem v opitosti 2-krat ali večkrat v življenju glede na starost in spol (Vir: HBSC, 2010) Slika 4.8: Primerjava deležev 15-letnih deklet v opitosti z deleži vrstnic iz držav HBSC (11) Slika 4.9: Primerjava deležev 15-letnih fantov v opitosti z deleži vrstnikov iz držav HBSC (11) Slika 4.10: Deleži mladostnikov, starih od 11 do 15 let, ki so bili v življenju 2-krat ali večkrat opiti, skupaj in po spolu, v letih 2002, 2006 in 2010 (Vir: HBSC 2002, 2006, 2010) Slika 4.11: Deleži 11- in 15-letnikov, ki so bili v življenju 2-krat ali večkrat opiti, po spolu, v letih 2002, 2006 in 2010 (Vir: HBSC 2002, 2006, 2010) Slika 4.12: Primerjava deležev slovenskih 15-letnih mladostniov z mednarodnim povprečjem v zgodnjem prvem poskusu alkoholne pijače glede na spol (Vir: HBSC, 2010) Slika 4.13: Primerjava deležev slovenskih 15-letnih mladostnikov z mednarodnim povprečjem v zgodnji prvi opitosti glede na spol (Vir: HBSC, 2010) Slika 4.14: Deleži mladostnikov, starih 15 let, ki so prvič v življenju pili alkohol v starosti 13 let ali manj, skupaj in po spolu, v letih 2002, 2006 in 2010 (Vir: HBSC 2002, 2006, 2010) (12) Slika 4.15: Delež mladostnikov, ki tedensko uživajo alkoholne pijače, glede na izbrane kazalnike SEP (Vir: HBSC, 2010) (8) Slika 4.16: Deleži mladostnikov, ki so bili v življenju že vsaj 2-krat opiti, glede na izbrane kazalnike socialno-ekonomskega položaja (Vir: HBSC, 2010) (8) Slika 5.1: Povprečne ocene izvajanja posameznih aktivnosti alkoholne politike v Sloveniji glede na interesne skupine udeležencev Slika 5.2: Povprečne ocene vseh udeležencev o prisotnosti posameznih aktivnosti alkoholne politike v Sloveniji v petih letih po sprejetju ZOPA Slika 5.3: Odgovori udeležencev raziskave (po interesnih skupinah) o akterju na področju alkoholne politike, ki naj bi alkoholno politiko usklajeval in vodil, izraženi v deležih glede na število odgovorov v posamezni interesni skupini Slika 5.4: Povprečje ocen vseh udeležencev raziskave o učinkovitosti vodenja alkoholne politike v Sloveniji Slika 6.1: Deleži alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nezgod s smrtnim izidom od 2000–2012 (Vir: Ministrstvo za zdravje, povzeto po podatkih Generalne policijske uprave) PREDGOVOR KNJIGI NA POT RECENZIJE POVZETEK SUMMARY 1. RAZVOJ ALKOHOLNE POLITIKE 1.1 Evropa: prva po porabi alkohola in škodi ter prva v ukrepanju 1.2 Razvoj sodobne alkoholne politike v Sloveniji 1.3 Izzivi za prihodnost 1.4 Literatura 2. TVEGANA IN ŠKODLJIVA RABA ALKOHOLA PREDSTAVLJATA VELIK ZDRAVSTVENI PROBLEM 2.1 Stanje glede porabe alkohola med odraslimi in spremembe v obdobju 2000–2010 2.2 Pivske navade med odraslimi in spremembe v obdobju 2000-2010 2.3 Ključne ugotovitve 2.4 Literatura 3. OCENA ZDRAVSTVENIH POSLEDIC TVEGANEGA IN ŠKODLJIVEGA PITJA ALKOHOLA V SLOVENIJI V OBDOBJU 2000–2010 3.1 Umrljivost zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov v Sloveniji v obdobju 2000–2010 3.2 Hospitalizacije zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov v Sloveniji v obdobju 2000–2010 3.3 Razlike v umrljivosti in hospitalizacijah tudi med regijami v Sloveniji 3.4 Umrljivost zaradi kronične bolezni jeter in jetrne ciroze je v Sloveniji in v vseh slovenskih regijah višja od povprečja držav članic EU 3.5 Pasti interpretacije podatkov o umrljivosti in hospitalizacijah zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov 3.6 Ključne ugotovitve 3.7 Literatura 4. ALKOHOL IN SLOVENSKI MLADOSTNIKI V OBDOBJU 2002–2010 4.1 Kakšno je stanje pitja alkohola med mladostniki in kako se je spreminjalo v obdobju 2002–2010 4.2 Neenakosti v pitju alkohola med mladostniki 4.3 Dostopnost alkohola, stališča do alkohola in nekatera mnenja mladih 4.4 Ključne ugotovitve 4.5 Literatura 5. MNENJE KLJUČNIH AKTERJEV O UKREPIH, IZVAJANJU IN VODENJU ALKOHOLNE POLITIKE V SLOVENIJI 5.1 Vpliv in pomembnost različnih ukrepov na zmanjševanje škode zaradi alkohola 5.2 Izvajanje ukrepov alkoholne politike 5.3 Vodenje alkoholne politike 5.4 Ključne ugotovitve 5.5 Literatura 6. PREDLOGI UKREPOV 6.1 Učinkovitost in cenovna učinkovitost ukrepanja 6.2 Predlogi ukrepov za Slovenijo 6.2.1 Vodenje, ozaveščanje in zavezanost k ukrepanju 6.2.2 Ukrepi v zdravstvu 6.2.3 Ukrepi v lokalni skupnosti in na delovnem mestu 6.2.4 Ukrepi na področju vožnje pod vplivom alkohola 6.2.5 Cene alkohola 6.2.6 Dostopnost alkohola 6.2.7 Tržno komuniciranje alkoholnih pijač 6.2.8 Zmanjšanje javnozdravstvenih posledic nezakonitega in neformalno pridelanega alkohola 6.2.9 Preprečevanje negativnih posledic pitja in zastrupitve z alkoholom 6.2.10 Spremljanje in nadzor 6.3 Ključne ugotovitve 6.4 Literatura 7. PREGLED UČINKOVITOSTI UKREPANJA 7.1 Preglednica učinkovitosti ukrepanja 7.2 Literatura seznam uporabljenih kratic stvarno kazalo