lil , 6 33.rtf, i- r Ljubljani, 4. januarja 1939 molju f.eto 52 . "Šiev. 1 Pogled v preteklo in bodoče leto Takole ob koncu leta in v začetku novega ieta se človeku dozdeva, da je dospel na vi-»oko goro, od koder se nudi pogled na obe atrani. Nekaj časa strmi oko na prehojeno pot, nato pa pregleduje drugostran gore, katera es odpre pred očmi. Leto 1938. je sicer zatonilo v večnosti, a kakor človek ne more pozabiti vojnih let 1914—1918, tako tudi ne bo mogel pozabiti preteklega leta 1938. Saj nam je leto 1938 prineslo vsak mesec toliko novega in razburljivega, da se človek skoraj ni mogel umiriti. Nihče ni mogel reči, kaj me brigajo dogodki, ki se odigravajo v svetu. Večkrat so se razmere v svetovni politiki že tako grozeče zaostrile, da je svet trepetal v velikem strahu in se tudi v molitvi obrača! do Boga, da ne bi izbruhnila svetovna morija, ki naj bi po napovedih daleč prekosila glede grozovitosti svetovno vojno. Toda hvala Bogu, da je navdihnil državnike, ki vodijo usodo evropskih narodov, da so se vendar še pravočasno spametovali, uvideli naprej vse grozote vojne in zadnji trenutek odložili morilno orožje. Ne vemo, ali je šlo to na račun pameti državnikov ali pa morda samo na račun strahu pred novo svetovno vojno. Za našo državo sicer ni bilo ravno neposredne nevarnosti, da bi biLi potegnjeni v vojni metež. Toda, le kdo si more misliti, da bi bilo nam prizanešeno, če bi se posamezne države okrog nas in po Evropi borile na življenje in smrt. Zahvaliti se pa moramo tudi vladi, katero sta vodila izkušena državnika dr. Milan Stojadinovič in dr. Anton Korošec, da se nismo zapletli v kakšno spore. To je gotovo veliko delo, za katerega moramo biti iskreno hvaležni. V preteklem letu, v mesecu marcu, je izginila iz zemljepisne karte Evrope 1000 letna Avstrija, ki je bila nekoč močna in srečna. Ker je Avstrija vladala posamezne narode na ta način, da jih je tlačila k tlom in jim ni hotela dati svojih naravnih pravic, je bila obsojena na smrt in ob koncu svetovne vojne silno zmanjšana, a v preteklem letu ji pa je bila zadnja ura. Dne 13. marca je vkorakala po Hitlerjevem povelju nemška vojska na avstrijsko ozemlje in jo v par dneh vključila v veliki nemški Reich. Kmalu potem, ko je zginila s površja zemlje Avstrija, je nastopila češkoslovaška kriza. Ta kriza se je posebno zaostrila konec maja, a vrhunec je pa dosegla v septembru, ko je bila zapečatena usoda bratske Češkoslovaške. Malo je tedaj manjkalo, da niso zagrmeli topovi svojo smrtonosno pesem in mir je visel na nitki. Evropske velesile so že mobilizirale svoje vojske, po velikih mestih, kakor sta London in Pariz, so že v najlepših parkih kopali strelske jarke in gradili protiplinska zavetišča. Toda končno je vendar zmagala pamet ali bolje rečeno strah pred vojno in v zadnjem trenutku je bil rešen svetovni mir. Velike žrtve je morala doprinesti Češkoslovaška za mir, kajti ona je tedaj izgubila tretjino svojega ozemlja in tretjino prebivalstva. Sudetski kraji so bili priključeni Veliki Nemčiji, južna Slovaška Madžarski in tešinski okraj pa Poljski republiki. V preteklem letu so venomer naprej grmeli topovi na Španskem in tudi še sedaj ni videti vzhajajoče zarje, ki bi oznanjala konec bratomorne vojne. Uboga Španija! Ravno tako padajo še kar naprej tisoči iit tisoči, zadeti od topovskih izstrelkov, granat in šrap-nelov, ubogi Kitajci. Predrzni in osvajajoči Japonci so si osvojili že velikanske predele ogromne kitajske države. Tudi tu še ne govorijo dosti o bližajočem se miru. Sam Bog ve, kdaj bodo na kitajskem bojišču zatrobili: »Ustavi ogenj!« Kaj nam bo prineslo novo leto, ne moremo prerokovati. Saj vsi vemo, da so se odprle v preteklem decembru nove težke rane in nihče ne ve, kako se bodo zacelile. Zato Evropa stopa z nekim strahom in skrbjo v novo leto. Dal Bog, da bi se tudi v tem novem letu vse mirno izteklo in bil nain ohranjen blagodejni mir. Mi pač zaupamo besedam angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina, ki je v božični poslanici zapisal besede, da ni nikakega vzroka neposredne vojne. Da bi tudi v tem letu zmagovali namesto pohlepa in osvojevalr.e strasti, pamet in pravica. Sedaj pa še nekaj pogledov v naše notranje življenje. Kmet se je moral tudi v preteklem letu truditi na svoji zemlji, da mu je rodila potrebne 3adove. V potu svojega obraza ste obdelovali svojo zemljo, katero tako goreče ljubite. Letina je bila srednje dobra, za nekatere vrste pridelkov boljša, za druge pa zopet slabša. Razmere so se v zadnjih letih v marsičem zboljšale, razni pridelki 30 dobili vsaj nekoliko cene, čeprav še ne tiste, kakor bi zaslužilo kmetovo delo. Upanje pa obstoja, da se bo to zboljšanje še nadaljevalo in stopnjevalo in da bodo prišli časi, ko bo tudi kmečki človek za svoje delo primerno plačan. Pošteno bo treba še zavihati rokava in trdo delati na gruntu, da se bodo razmere še zbolj-šale. Sedaj gotovo v duhu pregledujete svoje grunte, svoje delo, katerega ste opravili na polju, travnikih, vrtovih, gozdovih, pašnikih in senožetih v preteklem letu. Premišljujete, kako boste zboljšali svoje gospodarstvo v bodočnosti, da bo vam bolj donosno. Poleg svojega kmečkega dela ste bili vedno na tekočem o našem notranjem političnem in kulturnem življenju. Saj je »Domoljub« vaa neprestano seznanjal z vsemi vprašanji, ki vaa zanimajo in morajo zanimati. Posebno naj poudarimo eno resnico, namreč, da slovenski kmet, čeprav jc bil vedno slovensko zaveden, ni še nikdar v naši politični zgodovini pokazal tako narodno zavednost in politično zrelost, kakor ravno v preteklem letu. In ravno zato se je z vsem navdušenjem oklenil svojega voditelja dr. Antona Korošca. Ko ste bili v decembru pozvani, komu zaupate varstvo svojih koristi in svoio bodočnost, ste brez vsakega oklevanja izrekli svojo odločno voljo, da hočete imeti za svojega voditelja dr. Korošca in ne morda dr. Mačka Vsa čast vam! Kjerkoli je bil najavljen shod ali tabor, na katerem je govoril dr. Korošec, ste dospeli v tisočih in tisočih, da slišite besedo svojega voditelja. Skupno z njim sle prav posebno poudarili slovensko zavest. Pokazali ste, da globoka in iskrena slovenska zavest ni prav nič v nasprotju z jugoslovansko državno mislijo. Dostojno, a odločno ste pokazali, da prevevala vaše duše živa narodna zavest in ravno tako iskrena jugoslovanska državna zavest. Na neštetih večjih in manjših taborih ste izpričali svoje slovenstvo in vdanost. Jugoslaviji. Tako je prav! Le dokler bo slovenski kmet nosil v svojem srcu živo ljubezen do svojega naroda, toliko časa bo tudi zvest jugoslovanski državljan. O tem smo trdno prepričani vsi pošteni Slovenci. Spomniti se moramo še veličastnega zborovanja, katerega je v prvih dneh meseca avgusta priredila Kmečka zveza pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Tedaj ste javno in brez vsakega sramu ali strahu izročili sebe in svojo stanovsko organizacijo Kmečko zvezo v varstvo božje Matere Marije Narod, ki tako navdušeno časti Marijo, ne bo propadel. Ostanite verni slovenski kmetje, kakor ste bili doslej in vse krive preroke, ki zahajajo k vam v ovčjih oblačilih, poženite čez prag. Slovenski kmet dobro ve, da mora edino le v Bogu in po božjih načelih urediti svoje življenje, svoje gospodarstvo, svojo politiko. Zato se verni slovenski kmet že sedaj veseli velikega mednarodnega kongresa Kristusa Kralja, ki sc bo vršil konec junija v Ljubljani. Tudi tedaj boste ponosno izpričali, da želite, da Kristus Kralj kraljuje nad vami, nad vašimi družinami in nad vsem vašim delom. In v teh mislih začnimo novo letol , DOMOLJUB*, dno -1. januarja UMU. Stcv. ]. Le veselo naprej! Za novoletno »Slovenčevo* številk« jo minister dr. Krek napisa) vzpodbudni članek sledeče, vsebine: Leto 1938. bo v zgodovini Evrope ostalo ,zredno važno. Premaknilo se je težišče in izpremenile so se marsikatere osnove življenja evropskih narodov in držav. Stare državne meje so marsikje izginile, nastale so nove, nepričakovane. Bilo je leto velike vznemirjenosti in presenečenj. Vsaka mirna »ureditev spornega vprašanja« je stvarno oila ie kratko premirje, v katerem čete ne mirujejo; takrat delajo nove sestave. Novoletni datum ne seka razvoja. — Opravičena in utemeljena je marsikaka zaskrbljenost narodov ter zelo potrebna največja previdnost tudi v novem letu. Jugoslavija je vsako spremembo položaja razumela iu se odlično pripravila. Zato ni bilo iznenadenj. Njena mirovna politika je žela največje uspehe. To politiko moramo prenesti v novo leto. Morda zahteva večkrat močnih preizkušenj vztrajnosti, potrpljenja, žrtev in neomejenega zaupanja, ali neizogibna je. Slovenija je zapadna trdnjava Jugoslavije. Tu imamo enoten, visoko-zaveden, discipliniran narod, ki se zaveda najvzviše-nejše dolžnosti napram svoji zgodovini in napram državi. Minulo leto kaže vsakomur, ki hoče videti in slišati, da smo Slovenci v politični šoli in vzgoji našega voditelja dr. Korošca Antona tako napredovali, da predstavljamo ob dvajsetletnici države najbolje organizirano narodno držnvnotvorno silo Jugoslavije. V novem letu gremo opremljeni z veli-častvenim dokazom politične enotnosti, sloge in zmage, ki smo jo praznovali dne 11. decembra. V zvestobi do vzvišene vladarske luse Karadjordjevičev in v požrtvovalni slogi našega naroda je vse naše upanje Na teh dvojnih temeljnih kvadrih bomo gradili našo bodočnost. To je treba ponoviti posebno kadar se zdi drugo nejasno in majavo. Slaba volja v javnem življenju nikoli ni umestna. V sedanjem položaju na- "i upravičena. Le veselo naprej! Vztrajnosti in vesele delavoljnosti najvišjo mero ponesimo v novo leto, j>« bo mirna naša vest pred Bogom iu pred ljudmi. Vsi ki sle nam odgovornost naložili, bomo izgorevali v prizadevanju, da zaupanje opravičimo. Notranjemu miru in ljubezni vseh bratov v celi državi, sreči in napredku Slovencev, moči, trdnosti in nedotakljivosti Jugoslavije, naše narodne države, bomo vse svoje napore posvetili. Naše ponašanje mora biti vzor zvestobe vsem zaveznikom in sodelavcem, ne da bi pri tem padla senca na [>ošten slovenski obraz in naše dostojanstvo. Naša vztrajnost in poštenost. pa tudi možata odločnost, mora vzbujati občudovanje in polivalo na vseh straneh. Nova Češkoslovaška na pravi poti Mladina češke narodne enote je objavila te dni svoj delovni načrt, ki je obenem načrt vlade, ki ga že postopoma uvaja. Naj navedemo iz načrta nekaj važnejših točk, ki se jim ludi mi pridružujemo v polnem obsegu. Podlaga mladinski vzgoji je krščansko nravstvo. Vsa javna ali tajna (iramasonska) društva, ki so proti krščanski veri, morali in duhu, se razpuste. V šole se vpelje obvezen verski pouk. Omika, ki jo bo gojila državna šola, bo nacionalna, skupnostna in protikapi-talistična, to je, bo proti razrednemu pojmovanju družbe in bo usmerjala državljane v delovno skupnost in vzajemnost ter v obvezno službo vseh narodu in državi. Vse učne knjige se bodo pregledale, oziroma popravile in tiste, ki so pisane v duhu protikrščanskega svobodomiselnega nazora, Masarykovega napollibera-lizma in napolsocializma ali celo marksizma, se bodo odpravile. Vsi učitelji in profesorji, zahteva program strankine mladine, ki niso usmerjeni v tem pravcu, se morajo upokojiti in nadomestiti s krščanskimi. Pospeševalo se bo strokovno in tehnično šolstvo. Preuredba se ne sme ustaviti pred visoko šolo. Treba pa je skrbeti tudi za to, da se bo književno proizvodstvo sploh postavilo v službo skupnosti ter se ne sme trpeti, da bi knjiga, razne kulturne naprave in društva, gledališče in kino razdirali krščanskega duha, narodnega mišljenja in nravstva. Knjigotrštvo se bo zato postavilo pod strogo nadzorstvo in se bo vsaka zasebna kulturna delavnost morala ravnati po etičnih načelih in v dejanski prid skupnosti. Pouk in vzgoja na srednji šoli bo stroga in bo imela namen, da vzgoji same izbrane mlade ljudi, ki bodo zmožni dela v korist države. Umetniško ustvarjanje ne sme zlorabljati svobode za to, da bi škodovalo ljudskemu moralnemu Magru, marveč mora biti v skladu z vsemi drugimi območji človeškega državljanskega udejstvovaoja. Država bo začela ljudsko poiiliko z namenom, da se utrdi narod. Največjo skrb bo jk>-svečala družini, obdavčila samce, preosnovala dedno pravo in dajala brezobrestna poojila ter brezplačne dodatke za najemnino in se bo borila z vsemi sredstvi zoper preprečevanje spočetja, oziroma rojstev. Vsa mladina bo uživala predvojaško vzgojo, vsak državljan pa bo moral vršiti obvezno delo, in sicer vsako leto vsakdo brez izjeme iu brez ozira na socialni položaj, in to, preden bo začel izvrševati svoj poklic. Delavci in nameščenci bodo organizirani po poklicnih skupinah in te ustanove bodo javnega prava. Delavske organizacije bodo skupaj z delodajalskimi organizacijami tvorile korporacije. Nobena druga socialna, oziroma strokovna organizacija, kakor tudi stavke ne bodo dovoljene. Vlada bo tudi delala zoper prenaraščanje prebivalstva v mestih in bo zato predvsem pospeševala kmetsko proizvodnjo. Cene se bodo kontrolirale in se bo v tem smislu tudi preosnovala politika taks in davkov. Korporacije pa bodo imele zelo široko avtonomijo in bo država posegala vanje predvsem samo v mezdnih sporih z obvezno močjo. Priznava se načeloma zasebna lastnina, ki pa je omejena po socialnih vidikih državnega občestva. Država ni noben podjetnik in bo zato pustila zamisel in delo proizvodnje posameznikom, ki jih pa bo nadzirala in po načrtu usmerjala. Zidi in tujci ne morejo posedovati zemlje. Narodna banka se podrzavi. Za posamezne korporativne pa-noiie pa se ustanove posebne banke Ver amon.ovllek z 2 tabletama 'Ia 7ii\»ijCrk rninrt odslej vsalttlo Prosimo tMpiuhilr in pr«-|»ri<-all se litt-.tr o li:i£l4*m utinku pri glavobolu. »tibobolll lil httU.tinMi raraili ran VERAMON Ovfce r 10 in ?tl tul>lf(ami. Ovitek t ! tabletama tt«S m® a>>«. »■>• pol. In »ar uit 8 br IMM. m v I Mladinski v Martboru Vsem je še v živem spominu mo;«1! mednarodni mladinski tabor v Ljubljani, n katerem je slovenska katoliška mladina j» kn/.ala svojo narodno in versko zavedno« svojo vdanost do države, svojo disciplino i1 svojo llKx\ V I. 1939 [>a vas kliče ohmejni Maribor V dnevih od 29. junija do 2. julija bo Maribor gostoljubno sprejH v svoje okri ije cvet naše mladine, naše fante in n;i-;i d«1 klela in vse one. ki mislijo in čutijo z naš' zdravo, požrtvovalno mladino. Od 29. junija do 1 julija bodo stanovski zborovanja, š|mrlne. plavalne in telovadni tekme. V nedeljo, dne 2. julija pa bo glavn mladinski dan s sprevodom skozi mesto, slo vesno službo božjo in velikim telovadnim in stojKitn n h novem mariborskem stan ionu. Fantje, dekleta! Ti dnevi v Maribon bodo dnevi obračuna vašega prosvetnega ii telovadnega dela v prosvetnih domovih ii telovadnicah Naj bodo to dnevi ponosnee' manifestiranja ta verska in narodna načel« Naj bodo Io dnevi nase slovanske skupno?! ter nase iskrene ljubezni do kralja in di zave! Zalo na delo posebno tisti, katerim s dnevi v prvi vrsti namenjeni, to so fantje ii dekleta celjske in mariborske podzveze. Pj tudi bratje in sestre preko Save in P1™ Savinjskih planin nam bodo v teli dneh pO dali svoje roke in se strnili z nami v. skupfl vrste. K božjemu soncu! — Bog živi! — Zve^ fantovskih odsekov, pod z veza Maribor. ^ Srečno novo leto želi vsem svojim cenienim odjemalcem BABN1K FRANC. strojar iti trgovec Vernek — Kresnice Poravnajte naročnino »Domoljuba« Le še do konca januarja imate čas, da si s plačilom celoletne naročnine pridobite pravico do požarne podpore in pa pravico do nagradne banja ki bo dne 23» f@bryarla 1939 v prostorih uprave Domoljuba pred komisiio naročnikov in ob navzočnosti javnega notarja. Ivrdka J. VJLHAR, LJUBLJANA, Sv. Petra cesca 26 (ob Zmajskem mostu), bo dobavila nekaj lepih ur. Do žrebanja imajo pravico: 1. vsi, ki bodo plačali naročnino do 31. januarja 1939 pri naši upravi osebno ali po položnici; 2. ki bodo plačali do 31. januarja 1939 naročnino pri naših podružnicah; 3. ki bodo pacali naročnino do 31. januarja pri naših zastopnikih, ne glede na to ali dobivajo »Domoljuba* na svoj naslov ali skupen naslov. Kjer dobivajo »Domoljuba« na skupen nas'ov, bodo poverjeniki do 5. februarja 1939 poslali točen seznam vseh naročnikov naši upravi v Ljubljani. Žreb te zbiral med lit nagradami* ki so z 2 Šivalna $fr@ia„ 2 fearittesigifi, 30 mošk. ali žensk,, 10 brzoparilnikov, iO reporeznic, 10 gnojničnih črpalk, 10 oblek (blago), 40 raznih garn. kuhinj. posod,, 10 lepih žepnih in zapest, ur, 20 raznih jedilnih servisov. Toplega blaga za 20krat po 2 srajci, 20 kosov dobrega platna, 20 kos in 100 raznih drugih nagrad, ki jih bomo še objavili v prihodnjih številkah „Do-moljuba". Na zametujte srete, M j® lahko dosežeta, ampak takoj naročite „0omo!;uba"l Uprava.,D®fft©iiisba h te v a, da driava uvede zopet obvezen zdravniški pregled ženina in neveste, preden mislita stopili v zakon. S temi bi se obvarovale mnogoštevilen družine uničujočih posledic gotovih bolezni za zarod, ker bi boini mladcniti in mladenke sploh ne sraeli stopiti v zakon. Prav tako bi se prepoved sklepanja zakonov nanašala na ljudi, ki bolujejo na boleznih, ki se j po navadi prenašajo od staršev na otroke, Pač pa prediaga ta zdravnik, naj bi država uredila v zvezi s to uredbo vprašanje zdrav- • niških stroškov, tako da bi prizadeti ne videli v pregledu oviro, ki bi bila iz premoženjskih ozirov prehuda. d Potujočemu občinstvu! Izredno velik mraz zadnje dni je povzročil po vsej l.vropi motnje železniškega prometa, V mednarodnem prometu nastajajo zakasnitve vlakov, ki zaradi zvez vplivajo tudi na točnost doraa-čega, krajevnega prometa. Živahen potniški promet po progah ljubljanskega železniškega ravnateljstva vkljub velikemu mrazu pa zahteva na drugi strani od železniške uprave da vozi dokaj dolge potniške vlake, ki se dajo ; zaradi njihove dolžine le težko ogrevati in so | zlasti zadnji vagoni hladnejšL To je povsem I razumljivo z oziram na omejeno možnost vpo- I rahljanja lokomotivske pare za ogrevanje. Ze- j lezniška uprava opozarja zaradi tega vse potujoče občinstvo, da naj računa z raznimi zakasnitvami vlakov, ker jih nikakor ni mogo'» odpraviti, dokler se ne bo ves mednarodni promet polagoma zopet uredi! ter postal toč-nejši. Dalje p* prosi železniška uprava vse potujoče občinstvo, naj se za potovanje do-voljno toplo obleče, da se izogne mraženju v hladnejših vagonih, ki jih ni mogoče v vsakem primeru dovoljno preknriti. Istočasno pa prosimo potnike, naj tudi sicer pazijo na to, da bi se že razgreti vozovi ne shladili: naj ne odpirajo po nepotrebnem oken in vrat pri Nova zadružna tovarna KAJ JE osebne VES 17 o Dr. Korošec se mudi na oddihu v Grčiji. o Ministrski predsednik dr. Stojadinovič bo za pravoslavni božič v Švici. Vladne posle vodi za ta čas minister dr. Spaho. o 20 let že županuje v Gornji Radgoni vrl katoliški mož Franc Santl. Iskreno časti-tamo! domače novice d Novo leto bodi delavno leto na polja verske vzgoje: Iz novoletnega voščila ljubljanskega vladike dr. Rozmana naj podamo sledeče vzvišene misli: Naše delo gre za trajnimi uspehi, naša borba za resničnimi zmagami. Resnični zmagi živega katoličanstva priprav-ljajmo tla med našim narodom s tem, da mladini s temeljito in dosledno versko vzgojo damo borbenost dosledne vernosti in močne ljubezni. Novo leto bodi delovno leto na polju verske vzgoje in tihe ter dosledne izgraditve Katoliške akcije za vsa poklicna okolja. S tem delom bomo najboljše služili Bogu in svojemu narodu. K temu de!u naj nas navduši in vzpod-bode še mednarodni kongres Kristusa Kralja, ki se namerava v tem letu med nami vršili. Kristus kraljuj najprej v naših dušah, potem pa ga nesimo pogumno drugim. Leto 1939 stoji v znamenju Kristusa Kralja. Kristus pa je kralj življenja. d Velja za posameznika in za vse narode. Iz krasnega novoletnega voščiia lavantinskega vladike dr. Tomažiča posnemamo: Človeštvo si želi izhoda iz sodobnih zmot in zmed, pomoči v vladajoči duhovni stiski in gmotni bedi, boljše bodočnosti, miru in složnega sožitja, Hrepeni po sreči, časni in večni. Kdor naj pokaže izhod, kdo pomaga, kdo naj nas osreči? Prorok Izaija napoveduje luč in veselje, ko bo rojeno Dete, imenovano Čudoviti, Svetovalec, Bog, Močmi, Oče prihodnjega veka, Knez miru.To Dete je kralj vekov, Jezus Kristus. Edino On oiofe s čudovito božjo modrostjo svetovati, kako najti izhod iz vseh zapleljajev. Edino On je močni Bog, ki more učinkovito pomagati, kjer odreče človeška pomoč. Edino On more s svojim nebeškim naukom resnice, pravice in ljubezni ustvariti boljše čase miru in sreče. To velja za posameznika, to velja za vse narode. d Slovenija na razstavi v New Yorku. Kakor je že objavljeno, se vrši prihodnje leto v New Yorku svetovna razstava, kjer razstavlja tudi naša država. Razstava je zamišljena tako, da se bo prikazala Jugoslavija kot celota, ne pa tako kakor si je marsikdo zamišljal deljena po pokrajinah. Navzlic temu bodo lahko prišli posamezni deli države prav lepo do izraza, ker bo v 40 oddelkih dovolj prilike za sodelovanje. Predvsem bo to v velikem oddelku za turizem, kjer se bo lahko prikazalo v slikah vso lepoto naše ožje domovine. Izbira naj se tudi slike iz onih krajev, ki so dali največ izseljencev, predvsem iz Bele Krajine, da pokažemo tudi našim izseljencem njihove najljubše kraje. Lepih slik in prizorov je dovolj na razpolago. Za folklor bo poskrbel etnografski muzej iz Ljubljane, kar nam daje popolno jamstvo, da bo izbran najboljši material. Tako bodo tudi v etnografskem oziru prika- zane vse tipične zanimivosti naše Slovenije z narodnimi nošami vred. Prav tako bodo tudi naši domači obrti dobro predstavili javnosti dostojno naša ročna dela in celo vrsto domačih spominkov. Informacije glede prodaje in transporta teh izdelkov daje Državni osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani. Vsi predmeti morajo biti pripravljeni do 20. januarja 1939. d Novo leto so prišli voščit ljubljanskemu županu dr. Adlešiču odposlanci vseh skupin mestnega nameščeustva. V svoji zahvali je gospod župan med drugim poudaril, da vedno misli na povišanje plač mestnim uslužbencem in zato na vseh straneh poskuša najti vire za uresničenje te želje. d »Zimska pomoč« se imenuje ustanova podpiranje brezposelnih in bednih v Belgradu. Deluje prav živahno. Stalnemu odboru nače-luje kneginja Olga, a podpredsednici sta žena predsednika vlade dr. Stojadinoviča ter žena belgrajskega župana Iliča. Posebno župan Ilič je uporabil vsa možna sredstva, da je v krog darovateljev pritegnil zlasti imovite sloje. Nekateri tovarnarji so darovali po več deset tisoč dinarjev, mnogi razne obleke in obutev, a Delavska zbornica ceiih 100.000 din, medtem ko je sama razdelita med brezposelne delavce 70.000 din. Računajo, da bo belgrajska »zimska pomoč« zbrala samo denarnih podpor za okroglo milijon dinarjev. d Za srečen zakon. Vedno večje širjenje spolnih bolezni, kakor so ga zasledila zdravniška raziskavanja zlasti v vzhodnejših delih naše države, je dalo povod, da so nekateri zdravniki v časopisju sprožili predlog, naj bi se spet uvedel obvezen pregled moških, ki nameravajo stopiti v zakon. Pred časom je ta odredba že veljala, pa so jo pozneje zaradi nekaterih nevšečnosti in stroškov tistih, ki so se morali podvreči pregledu, odpravili. Pokazalo pa se je, da je treba na novo začeti borbo proti vsem kužnim boleznim, ker je to v korist narodnega zdravja. Med prvimi se je oglasil ravnatelj osrednjega Higienskega zavoda v- Belgradu, dr. Konstantinovič, ki za- V začetku novega leta je zaposlila nekaj delavcev tudi nova kranjska tekstilna tovarna >Teza«, ki je bila zgrajena letošnjo jesen na Farovški Loki. Zaenkrat je nova tovarna že zaključila sprejemanje delovnih moči, vendar bo pozneje razširila svoj obrat ia za|wslila še več delavcev. Prednost nove tovarne je v tem, da je popolnoma domača, to se pravi: zgrajena je iz popolnoma domačega kapitala, vodijo jo izključno domačini in tudi delo so dobili le domači delavci. Misel za novo tekstilno tovarno je dal kranjski dekan Matija Skerbec. G. Skerbec je namreč že v Tržiču pred kakimi desetimi leti ustanovil domačo tovarno za usnje »Runo«, ki še sedaj z velikim uspehom obratuje Prvi razgovori o tekstilni tovarni v Kranju so bili pred dvema letoma, vendar je takrat ta misel za nekaj časa navidezno zaspala zaradi pomanjkanja kapitala. V lanski zgodnji pomladi pa je zavladalo za novo tovarno spet zani- manje. Na ustanovnem občnem zboru drurhe »Teza«, ki je bil 31. marca l!i3*i, je že prisostvovalo več ljudi, med njimi tudi precej delavstva, ki so se odločili, dn bodo pristopili kot družabniki. Sklenjeno je bilo nadalje, da se takoj naroče potrebni stroji in sezida stavba, ki bi bila sposobna za namestitev 40 strojev ter izdelana tako, da bi jo v ugodnih razmerah lahko rezširili. Od tega občnega zbora je delavno vodstvo družbe napelo vse sile, da bi čimprej seii dalo tovarno in dobik> pravice za obratovanje. Število deležev je rastlo in z vsakim novim deležem se je krepila moč družbe. Tudi vna- j prej sprejema družba »Teza« nove družab- " j nike. Družba želi, da bi ni tovarna še bolj opomogla, tako da bi pozneje lahko dajala svojem delavstvu dober kos kruha. Omog«e" no je tudi vsakemu poštenemu krščanskemu delavcu, da postane z vplačilom deleža flan te družbe, kakor je že do sedaj več delavcev solastnikov ustanovljenega podjetja. vstopanju in izstopanju, itd. Priporočamo tudi, naj potniki zasadajo prvenstveno potniške vozove čim bliže lokomotivi, ker so toplejši od onih na koncu vlaka. Samo s sodelovanjem potnikov z železniškimi uslužbenci se bo lahko doseglo, da bodo tudi v sedanjih mrzlih dneh ostali potniški vozovi zadostno ogreti. d Viničarjem preti glad. V zadnjem času je ponovno nastopilo mrzlo vreme tudi v Slovenskih goricah. Hud mraz je močno zaskr-bel rnno^e viničarske družine, ki jim že sedaj primanjkuje živeža, obleke in kuriva. Žalosten je zlasti pogled na mnogočlanske družine kmečkih viničarjev, ki žive zaradi pomanjkanja v najbednejšem položaju. Mnoga viniearska naselja kažejo žalostno sliko, ker gospoda rji-vi nog« udu i k i ne popravljajo hiš. Moo^im družinam grozi neizogibna lakota. S.Vrajai čas je, da se za usodo teh druain zavzamejo merodajai in se da temu srt&nu potrebna zaščita, ki jo zasluži. d 8090 din za Vajeniški dom. Na posredovanje gradbenega ministra dr. Kreka je trgovinski minister iai. Kabalin odobril Vajeniškemu domu v Ljubljani podporo 8000 din. d Mladeniči rokruti! Oni, ki ste potrjeni k vojakom in imate pravico do osvoboditve ali skrajšanega roba službe, čimprejšnji vstop v kader, odložitev službe v kadru — informirajte st? in uredite svoje zadeve pravočasno! Ako je rok zamnjen, se ne da več pomagati. — Vsa pojasnila daje proti malenkostnemu plačilu koncesionirana pisarna Per Frane, kapetan v p, Ljubljana, Maistrova 14. — Za odgovor priložite kolek ali znamko za S dinaijev. d Za skoke samouprave ae zavzema »Trgovski list« v novoletnem uvodniku. Zanimiva izvajanja zaključuje takole: Glavno vprašanje naše lepše bodočnosti so samouprave in mislimo, da moramo s to mislijo in zahtevo vstopiti tudi v aovo leto. To je naš znak, s katerim se nam v novem letu obljublja zmaga. Hff "1" mt "?A iz Cealralac vlname v W A -Rt LlUbliani bodo zadovoljila ,„, n—»UM i II ........i...... Vaše pivce najbolj I d Zadnji »Koroški Slovenec« piše, da prevzame dosedanji notranji minister dr. Korošec mesto predsednika narodne skupščine. — K zadnji spremembi vlade so nemški listi zapisali domnevo, da stopa dr. Stojadinovič k rešitvi hrvatskega vprašanja. Seveda so vse to samo domneve. d Delavski dom v Celju stane 2,800.000 dinarjev, Znesek 2 milijonov, ki jih občina prejela od borze dela, ni zadostoval in so morali najeti še 800.000 dinarjev posojila. Mestna občina sama je posodila Delavskemu domu 400 tisoč dinarjev, da so mogli biti plačani domači obrtniki. d Dohodninska odmera za 1. 1938. ostane v veljavi tudi za 1, 1939. Kdor pa je imel manjše dohodke, lahko zaprosi za nižjo odmero. d V Dalmaciji bodo sadili nizozemski krompir. Parnik »Vid« iz Rotterdama je pripeljal v Split 20 vagonov različnega tovora, med' katerim je 55,000 kg nizozemskega krompirja. To je prva pošiljka krompirja, ki so ga prejeli dalmatinske ustanove iz Nizozemske za sajenje. Od poslanega krompirja je 30.000 kg za Zadružno matico, 10.000 kg za Vinarsko zadrugo v Kaštelu Sučurcu, 10.000 kg za centralo ribiških zadiug in 5000 kg za Vrtoarsko- Zahtevafte t ?s?!i javnih lokalih najboljši dnevnik »SLOVENEC«! 296.150 dinarjev 9 © Uprava »Domoljuba" ie svo trn zvestim naročnikom nakazala že 296.000 din požarnih podpor! V lnjena z borbo za prašiče narodnega obstoja. Povsod se je razbohotila francoščina. Vlada sama je bila proti fJamskemu narodu in ga zatirala z vsemi sredstvi. vsega ni/.jega in praven uradni državni jezik po flamski deželi Dvamilijonski slovaški narod je skorajda že utonil. Pismenega jezika pred sto leti še imel ni. Madžari so pa pogazili. Žulje jim pili srčno kri. Celo bratje Cehi so jih zatirali. Pa so le vztrajali, zmagali in se danes njihovemu junaštvu in narodnostni volji divi ves svet. Narodna življenjska volja pa je najbolj vidna v tem, kako ljudstvo ravna s svojo ma-terno govorico. Žilav, krepak in zaveden narod jo ljubosumno varuje in goji, čisti jo od tujih primesi in je povsod ponosen na njeno veljavo. Pravica maternega jezika je prva naravna pravica, ki jo ima vsak narod na svetu. A pred naravno postavo mora iti krepka volja naroda za življenje. Krepka življenjska volja je ono skrivnostno gibalo veličastne zgodovine narodov, ki so hoteli živeti, ki so zato za svoj obstoj prinašali največje žrtve in so končno tudi zmagali. itanišču je razpisana dražba za vsoto 10 milijonov 621 tisoč din, za dela v novem pristanišču v Pločah za 20,554.000 din in za pristaniška dela v Dubrovniku 6,841.000 din. d Napredek krščanske dobrodelnosti v Ljubljani. Deutschar Hilisverein je mestnemu j>og!avarstvu nakazal 2000 din in kakor vsako leto, je italijansko podporno društvo tudi letos ]>os!a!o 1500 din pomožni akciji, prav tako pa je neimenovano zastopstvo neke ameriške tvrdke pmslalo 500 din za mestne reveže. S svojimi velikodušnimi božičnimi darili so meščani tujih narodnosti m držav dali najlepšo pobudo domačinom pri podpiranju revnih ljubljanskih občanov. Z veseljem ugotavljamo, da dobri zgledi tudi v Ljubljani v res-nici vlečejo, da danes zopet lahko objavimo več dobrotnikov naših siromakov. S posredovanjem člana mestnega sveta g. Josipa Bahov-ca je mestni socialni urad dobil darilo 500 in 1000 din od dveh seHnenovsnih tvrdk. a znana tvrdk a Julio Mehi poslala za bcžičnico najrevneHL-n v stari cmkraroi 10 kg testenin. 20 kg riia. 2 kg kave fa, 5 kg sladkorja, vele- BIST I.R koniski F L U I D ;e odlično sredstvo za vtiranie pri rajnih poškodbah nog in kil, pri revina tizmu ter pri tež kem delu. t„n8,Li,oldne so se v ljubljanski Frančiškanski dvorani v našem mestu zbrali katoliški vzgojitelji in vzgojiteljice. Katehetsko društvo in Slomškova družba sta priredila zborovanje, ki je doživelo zares odlično udeležbo. Prišlo je dobril tisoč oseb. Med odličnimi gosti je bilo opaziti škofa dr. Gregorija Rožma-na, prosvetnega načelnika banske uprave prof. dr. Sušnika, ki je hkratu zastopal tudi bana, poročevalca za ljudske šole prof. Jegliča, piedsednika Prosvetne zveze dr. Lukmana, g3spo Natlačenovo in gospo Sušnikovo kot zastopnici katoliških mater ter štiri nove poslance, prof Dolenca, Theuerschuha, Riglerja in dr. Lavriča ter še mnogo znanih osebnosti iz našega vzgojnega delovanja. d Zavarovanje poljskih pridelkov proti toči m vremenskih nezgodam bo v kratkem vpeljala banska uprava moravske banovine. Takoj nato bo izšla tudi uredba o zavarovanju živine. Banska uprava bo podorla za začetek novo ustanovo s 300.000 din. Moravska banovina bo torej za dunavsko banovino druga, ki bo vpeljala tako zavarovanje, ki bo pomenilo za kmetovalca veliko korist in pomoč v težkih časih. Morda bomo tudi pri nas spoznali potrebo po uvedbi enakega zavarovanja toliko bo.j, ker skoraj ne mine Iteto. da ne bi poplave m neurja povzročila zdaj na tem zdaj na drugem koncu naše ožje domovine veliko škodo „ din za prsyelDi dom■ Mayer v Kranju ,e plačal v fond za gradnjo Prosvetnega doma v Kranju 20.000 din in £ V50t° * Priliki naj- višjega odlikovanja g. minislra na raspoloJt. niu dr. Antona Korošca s Karadj, 1 Vrste v hvaležnosti in skromne evo zve- Naročnikom za žrebanje Vsak naročnik naj napiSe na položnici, če je star ali nov naročnik, ter točen naslov: im(! priimek, vas, hišno številko in pošto. —. Na' ročuina za posamezen izvod Mane din 38. Kdo bo plačal manj, ne pride pri žrebanju t poštev. — Naročniki, ki prejemajo list prj poverjenikih, naj plačajo njtm naročnino, ne direktno upravi. Poverjeniki naj pri plačilih navedejo na srednjem delu položnici pripombot skupen. oddolžitve za velika dela našega narodnega voditelja za slovenski narod in jugoslovansko državo. Odbor za gradnjo Prosvetnega doma v Kranju se g. Mayerju za velikodušen dar prav iskreno zahvaljuje z obljubo, da bo darilo uporabljeno v dosego tistih ciijcv, do katerih nas vodi naš narodni voditelj. d Posnemanja vredno dejanje tovarne »Peko«, Teden med božičem in novim letom jc za premožnega človeka navadno doba oddiha med lepo zimsko prirodo in ob toplem zatišju ob božičnih poticah. Delavec pa je zadovoljen, če je tudi v tem tednu zaposlen, da lažje krije božične izdatke za rodbino. Toda kdo je bolj potreben oddiha kakor ravno on, ki si je s pridnim delom skozi vse leto brez dopusta prizadeval, da krije izdatke za rodbino in zase? Naša slovenska tovarna »Peko« razume položaj svojega delavstva. Zato ie pred božičem sporočila svojemu delavstvu, da mu v tem tednu ni treba priti na delo, vendar pa mu bo izplačala za to dobo poln zaslužek. Ta sklep družbe je izzval med delavstvom iskreno veselje, Delavci zdaj v miru uživajo nepričakovani dopust v krogu svojcev ter so ponosni na to, da ravno čisto slovensko podjetje, ki mu spričo pritiska konkurence nad-močnega tujega kipitala gotovo ni z rožicami postlano, prednjači s primerom toplega človeškega čuta in tvorne pomoči bližnjega. d Nekaj številk b delavskega zavarovanja. 738.449 delavcev in delavk ie bilo meseca oktobra zavarovanih pri vseh Okrožnih uradih v naši državi. V primeri s septembrom jc število zaposlenih padlo za 16,324, v primeri z istim mesecem preteklega leta pa je bilo število letos za 20.104 višje. Število zavarovancev se je povečalo pri Okrožnih uradih v Belgradu, Nifu in Osijeku, padlo pa je pri okrožnih uradih v Sarajevu, Banialuki, Sušaku in Zagrebu. Zanimiv je tudi pregled dnevnih zavarovanih mezd. 77.330 delavcev in delavk je zaslužilo devno po 9.60 din, od 9.60 do 24 <]in je zaslužilo 304.852 članov, do 34 din 149,844 članov, S!o¥@mlci dom JB NA.« CENENI POPOLDNKVMK KI GA DVOJIM flTATEUEM TOPM) PKI POROČAMO. IZHAJA VSAK OKLA V NI K (»B 12 IS STANB MESEČNO SAMO 12 DINARJEV 7.K ON BO A. KI SI NE MOKB NAROČITI »SLOVENCA« JB »SLOVENSKI DOM« POPOLN« NADOMESTILO. PiaiTB NA DOPHNIC3 l'PR A VI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUBLJANO. NAJ VAM POftfJB NRKAJ ŠTEVIL* USTA NA 0GI.KD. Velika elektrarna ma Pahorja Tekstilno podjetje J. Ilutter v Mariboru je gotovo najnaprednejše v svoji stroki v naši državi ter kaže tudi izredno podjetnost. Letos je začela obratovati v okviru podjetja tudi posebna tovarna za sukanec, ki je prva te vrste v naši državi in tudi skoi. j prvo neodvisno podjetje, ker so drugače vse tovarne sukanca v rokah angleškega kapitala Sedaj pa se bavi tovarna zopet z novim velikim načrtom, ki bo za naše razmere res posebnost, Tovarniški obrat je elektrificiran ter dobiva tok deloma od mestnega električnega podjetja, deloma pa ga proizvaja tovarna sama s parno turbino. Sedaj pa ae je podjetje odločilo, da se v pogledu pogonske sile popolnoma osamosvoji. Odločilo se je za velikopotezen načrt. Namerava namreč zgraditi na Pohorju veliko elekelrično centralo ter bo v ta namen zajela potok Lobnice. Med Bajgotoin in Peršetovim vrhom namerava zgraditi visoko pregrajo. Za jezom se bo nabiral potok v veliko jezero, ki bo imelo zadostne rezerve vode za nemoten obrat elek-tra rne, ki bo nameščena spodaj v dolini v Rušah. Padec od jeza do električne centrale bo znašal 600 m ter bo silotvorna naprava izredno vi?x>kotlačna. Elektrarna bo proizvajala 3000 ks, kar bo zadostovalo za pogon tovarniškega obrata v Mariboru Prenos elektrike v Maribor se bo izvršil v podzemeljskem kablu z visoko napetostjo. Gradnja elektrarne se bo pričela na pomlad ter bo trajala dve leti. Dasi bodo potrebne velike denarne žrtve, se bo naprava tovarni vendarle izplačala. Hutterjeve tovarne porabijo letno za 2 milij. din električnega toka. več kakor 48 din pa 103.361 članov. Povprečna zavarovana mezda je znašala 24.17 din, skupna vsota zavarovanih dnevnih mezd pa 448,801.000 din. d Le tako naprej, dokler ne bo kmet zajca — »lrej«l V občini Grad pri Cakovcu ao na veleposestvu Ferdinanda Hartnerja priredili velik lov, pri katerem je sodelovalo 12 lovcev z 80 gonjači. V enem dnevu so ustrelili 270 zajcev, 102 fazana, 50 kuncev, 3 sloke, pet lisic in dve srni. IZ DOMAČE POLITIKE p Ob pravem času in aa pravem kraju. D-. Mačkovo glasilo »Hrvatski dnevnik«, po-zivajoč vse Hrvate na sodelovanje, piše tudi sledeče: »Kdor sodeluje, ta dobiva večji čut za odgovornost, kar mu zopet omogoča lažje razumeti marsikako dejstvo, katero poprej ni mogel dobro razumeti. Tak človek more tudi lažje razumeti vzdržljivost dr. Mačka, ki se mu ne mudi z raznimi izjavami, marveč čaka pravega in ugodenga časa za to. Tak človek potem ne bo govoril, češ da »Maček nič ne dela« in samo »molči«, ker ve, da vsaka akcija in vsaka izjava mora priti ob pravem času in na pravem kraju. Človek, ki smo mu izkazali to zaupanje, bo storil svojo dolžnost ter ne bo razmetal tistih ogromnih kapitalov, ki smo jih zaupali njegovi skrbi, ljubezni in bi-strosti. Ravnal bo tako, kakor bi vsakdo izmed nas postopai na njegovem mestu in z njegovo odgovornostjo.« p Ne morejo pozabiti propada pri volitvah. Na sam božični dan je prišlo v Stahovici pri Kamniku do ostrega obračunavanja med dvema skupinama pliiičnih nasprotnikov. Družba pristašev JRZ je prišla v neko gostilno k'er je bilo okrog mize več političnih nasprotnikov, ki so pri zadnjih volitvah glasovali za dr. Mačkovo listo. Da ne bi prišlo do prepira, so pristaši JRZ odšli v drugo gostilno, nasprotniki pa za njimi, očividno z namenom, da Grozmfe so - »Slovenski delavec« priobčuje v prvi januarski številki članek sledeče vsebine: Nasilni marksistični in marksistično navdahnjeni delavski pokreti so stali za svojimi »strnjenimi«; masami vedno s pendreki. S terorjem so jih držali, a terorjem obvladovali. Kloni pred svojim rdečim, ali pa tudi belordečim generalom ali pa te stremol Tako je govorila razredna delavska past. Kadar so mogli, so grožnje tudi izpolnili. >Crne bukve« ubogega delavskega stanu bi se dale napisali o tem, koliko gorja je moral prestati ubogi delavski trpin po krivdi svojih »bratov« v delu. Mnogi dolavec je moral pljuniti na svojo čisto preteklost, na svoje prepričanje in tuliti z volkovi, da je imel sam mir pri svojem težkem delu za borni košček kruha. Grožnje so tedaj zalegle. Strah je vladal nad »strnjenimi« masami. Mislili so, da bo tako ostalo vedno, pa vsaka sila ima svoje meje, celo svojo proti-silo. Tudi teh groženj, s katerimi so ga pitali borci za laži-svobodo in laži-demok racijo, je končno sito. Naše slovensko delavstvo zato obrača hrbet svojim strokovnim organizacijam iu osvobojeno teroria orehaja v ZZD. jih izzovejo na obračunavanje, ki na koncu tudi ni izostalo. Nasprotniki so divje navalili na naše ljudi. Enemu so prerezali uho, drugemu pa dlan. Eden izmed njih je na tleh ležečega okrvavljenega divie suva! s čevlji in ga obdelal do nezavesti Plačilo za tako božično junaštvo seveda ne bo izostalo NESREČE n Sila ni mila. Iz žalosti, ker se je morala poročiti a človekom, ki ji ni bil pri srcu, je morala 16 letna Olga Petrovič iz Supskega pri Cupriji. Njen oče je bil bogat, pa se zato ni na noben način hotel sprijazniti z mislijo, da bi postal njegov zet kak siromak. A njegova hčerka se je zaljubila v fanta, ki ni ime! niti prebite pare. Toda oče je zmagal. Dekle se je moralo poročiti s fantom, katerega ni ljubila. Prišla je v moževo hišo in začela premišljevati o svoji težki usodi. Po nekaj tednih pa so ljudje že opazili, da govori zmešano. Po- strahu pa mi Kar pa se je Janezek učil, to Janez zna. Terorja so se učili, teror povsod poskušajo. Te dni prihajajo poročila kako groze članom naših novih skupin v Devici Mariji v Polju, v Kamniku, na Duplici in drugod. Z vsemogočnimi generali bodo kar tovarne ustavili. Preskrbeli bodo našim delavcem »laufpos«, znižali jim bodo plače, prešteli jim bodo kosti. Skratka: zagrabili jih bodo in štrli, štrli za zmerom, da bodo vedeli, kaj je razredna »svoboda«. Toda gospodje socialisti vseh barv, vas čas je minul. Vašega nasilja je konec. Vaše grožnje -to zato brez moči. Mi in naši člani se jim smejemo. Niti lasu na glavi nam ne boste skrivili. Vaša moč je bila — hvala Bogu, delavec je končno vendar lahko svoboden in zvest pristaš in član svojega naroda. Vi giozite, a naše št.evilke rastejo. Vi grozite, naš delavec se vam pa smeje. Cim bolj grozite, tem bolj ve delavec, da se le vi bojite naše rasti Duplica, Kamnik. Vevče in drugod pa vam na vse grožnje odgovarjajo tako, kakor zaslužite: Vedno manj jih je pri vas, vedno več jih Je pri nas! V vsak® Siššo »DomoljubaI slali so jo k zdravniku, ki je povedal, da je mlada žena zgubila pamet. n Transraiisšja gn je zgrabila. Oni četrtek 3e je v tovarni Wo«chnagg v Šoštanju zgodila smrtna nesreča v oddelku za izluženjc lesa, Transmisija »transporterja na lopaticah« je ob pol osmih zjutraj pograbila tamkaj zaposlenega Rednaka Ivana. Rednak je bil v par minutah mrtev. Rajni zapušča ženo in troje nepreskrbljenih otrok v starosti enega do šest let, ki bodo svojega skrbnega očeta pač najtežje pogrešali. Rajni je bil znan kot dober delavec in varčen, saj je imel že vse vse pripravljeno, da si na spomlad postavi v Šoštanju lastno stanovanjsko hišico, n Pozabili so odklopiti električni tok? Dne 29, decembra zjutraj okoli 5 so opazili delavci v Hutterjevi tekstilni iovarni v Meiju pri Mariboru, da se vali gost dim iz oddelka, v katerem so stiskalnice za likanje klota. Bilo je takoj jasno, da je tu izbruhnil požar in so delavci skušali požar sami pogasiti. Ko pa so vstopili v prostore, odkoder se je vali! dira, jih je vrglo nazaj in zaradi gostega dima niso mogli začeti z gašenjem. Poklicali so takoj mariborske gasilce, ki so opremljeni z najmodernejšimi gasilskimi napravami in tudi s proUplinskimi maskami Vdrli so v maskah v oddelek, kjer je gorelo ter ugotovili, da se je vnelo v stiskalnici blago. V teh likalnih napravah je bilo približno 1500 m klota Požar je nastal najbrž zaradi tega, ker so delavci pozabili odklopiti električni tok tej; se je likalni aparat tako močno segrel, da je začelo blago najprej tleti, nato pa goreti s plamenom. Gasilci so pogasili ogenj, ki je uničil stiskalni BlJOUiptll najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slike v bakro-tiska. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana, Jngoslov. tiskarna. i V Vodicah nad Ljubljano ponove na praznik Svetih Treh kraljev, dne 6. januarja popoldne ob 8 tretjič Gregorinovo svetopisemsko zgodbo »Kralj x neba«. — Iskreno vabimo! r Stran S.______________________v • • „Domolittb" pomaga v nesrect. V 1.1938 so dobili požarne podpore po 1000 1. Peter Flajnik, posest. Perudina 13. — l. Jože Flajnik, pos. Perudina 12. — 3. Jakob Končar, pos. Vače. — 4. Alojzij Glavan, pos Vrbljenje 35. - 5. Ivan Ogulin, župni uprav Bele vode. — 6. Janez Hočevar, pos. Bud-gavja vas 11. — 7. Alojzij Završnik, pos. Do-brovije 14. — 8. Alojzij Indof, posestnik Vaje 8. — 9. Anton Brezovar, pos. Brezje 2. — _ 9. Marija Vrtačnik, Vače 6, — 10. Marija Kastelic, Grič 7. — Jurij Jakopič, Am-tn,s 49. _ Tilka Kosec, pos. Križ 44. — 13. Simon Juhart, pos. Visole 12. — 14, Ignac Reisman, Bohova It). — 15 Alojzij Lovšin, pos. Lipovšica 8. — 16. Simon Rajh, pos. Stogetinci. — 18. Franc Čemažar, p. d. Rovan- din naslednji pogorelci, naročniki ..Domoljuba«: čan, Davča 18. - 19. Ignacij Semen, Vrano-viče 35 — 20. Jožef Pančur, kočar Fsajno-vl:ca 9. — 21. Leopold Bašar, Andrenci. — 22. Jože Kralj, Vrhpolje 1.-23. Janez Urh, Zavrh 2 -- 24. Katarina Butara, Brezje 30. _ 25. Sušnik Jožefa, Zavrh 7. - 26. Blažim Ivana, Smlednik 36. - 27. Operčan Martin, Libelška gora 42. - 28. Pavlič Janez, Crmos-njice 21 — 29 Anton Homšak, Spitahč 32. _ 30. Franc Silar, Brez 29. - 31. Franc Kranjc, Bukovica 8. - 32. M. Bukovec, Sela. _ 33. A. Zorman, Bobovek 7. - 34. F. Maček, Boč 67. — 35. Štrukelj Alojzij, Laporje 8. — 36. Štrukelj Ivan, Laporje 7. — 37. Kosirmk Janez, .Mlaka 8. stroj. Poškodovana sta tudi dva sosedna stroja. Vsa škoda znaša okoli 100.000 din. n Vlak je obtičal v snegu te dni blizu Go-»tivarja v Južni Srbiji. 2e od božiča je v teh krajih padal gost sneg, veter pa je nasul na železniško progo visoke žamete. Vlak se je komaj prebil skozi snežne kope, dokler ni proti večeru moral na nekem mestu počakati vso noč. Pihal je silno mrzel veter, da so se morali potniki stiskati drug ob drugega, da niso zmrznili. Ko je zjutraj vlak krenil dalje, je ponovno zavozil v visok sneg. Sedaj pa je bil zastonj ve« trud železničarjev, da bi od-kopali stroj. Preden so odmetali sneg, je stroj že zamrznil. Iz Skoplja so poslali v pomoč poseben vlak s številnimi delavci, da so oči-afeili progo. Le potniki so morali prestati težke ure, preden so spet prišli iz mraza na toplo. n Ker se je puška zapletla med veje. V neki vasi nedaleč od Generalskega Stola se je zgodila smrtna nesreča. 2rtev je postal 19-letni gimnazijski dijai, ki je napravil zrelostni izpit, Žarko Strunjak K temu je prišel njegov prijatelj in ga povabil, naj gre z njim na lov. Strunjak je šel s prijateljem in vzel s seboj dvocevno lovsko puško. Ko je hotel piesko-fciti neki plot, se mu je puška zapletla med veje. Strunjak je z močjo potegnil puško in jo nevede obrnil proti sebi. Puška se je sprožila in strel je zadel Strunjaka v trebuh. Nesrečni mladenič je kmalu nato umrl. n Pa se je le ujela tatica! Pred dobrima dvema tednoma je prišel v Ljubljano ves preplašen kmetski posestnik A. 1. iz vasi Dobje pri Grosupljem. Zglasil se je pri nekem večjem ljubljanskem denarnem zavodu in je povedal, da mu je bilo ukradenih pet hranilnih knjižic, glasečih se na približno 34.000 din. V hranilnici so mu z obžalovanjem povedali, da so dve hranilni knjižici že izplačali, pač pa niso izplačali treh preostalih manjših, ki so bile vinkulirane. Obupani posestnik je tekel takoj na policijo in prijavil tatvino. Ljubljanska policija se je pod nadzorstvom višjega nadzornika Matije Močnika za to veliko tatvino zelo zanimala in je napravila več preiskav. Izkušeni policisti so takoj domnevali, da tat ne roore biti daleč. Primerjali so podpise in pisavo osebe, ki je dvignila denar ter kmalu izsledili tatico, ki je bila neka 23 letna so-rodnica okradenega poseitnika. Tatico so zaprli m na njenem stanovanju še našli 28 700 dinarjev gotovine, to je skoraj vse, kolikor je mogla tatica dvigni«. Tatico so prepeljali v Ljubljano in jo tu zasliševali, toda na policiji ni hotela izdali prav nič. šele ko so jo 8' ' izročili sodišču in ko je tatica videla, da gre zares, se je omehčala in priznala tatvino. Izpovedala je, da je poznala domače razmere pri okradenem ter da je ukradla knjižice sama in nima sokrivcev. n Merjasec je navalil na kmeta. V gozdovih planine Črni vrh, nedaleč od Daruvarja, so priredili lov na divje svinje. Okrog poldne pa je šel kmet Iliia Jcčmenica iz prodajalne po bližnjici proti domu. S seboj je nesel vrečo raznih živil. Ko je prišel na po! pota, ja ra-čul glasno kruljenje, pomešano s pasjim laie-žem. Kmet se je obrnil in pred seboj je zagledal divjega mcriasca, ki ga je preganja! lovski pes. Prestrašeni kmet je vrgel od seje vrečo z živili in hotel skočiti za bližnje drevo. V tem hipu pa ga je merjasec že podrl na tla in ubogi kmet bi gotovo bil ob življenje, če ne bi navalil na merjasca pes, ki ga je začel gristi v noge. Merjasec se je obrnil, pes pa je zbežal. Nato je merjasec vnovič navalil na kmeta, a v tem hipu je prihitel neki lovec in z dvema streloma ubil merjasca ter tako rešil kmeta sigurne smrti. n Mrtvo žensko truplo v ljubljanski stol-nicL Dne 29. decembra zvečer je bila obveščena ljubljanska policija, da se nahaja v zadnji klopi stolnice mrtvo žensko truplo. Dr. Lužar je ugotovil, da je žensko zadel mrtvoud. Doslej niso mogli ugotoviti, kdo je ta ženska. Pri sebi. je imela ročno torbico s 125 din gotovine, nekaj podobic in razno drobnarijo. Stara je okrog 50 do 55 let, srednje postave, okroglega obraza, oblečena v črno obleko pokrita s črno čepico. Na sebi je imela svilene nogavico in nizke čevlje. Truplo so pre. peljali v mrtvašnico splošne bolnišnice. n Staroslavol grad je igorel v Negovi, sredi Slovenskih goric. Pri g aficnju se je ne« varno poškodoval Anton Ivanuša, upravitelj garščine. Zgodovina tega gradu je stara in pestra. Prvič sc imenuje v zgodovini naselje Negova leta 1106 in je tedaj grad že nedvomno stal. Grad sam se prvič imenuje v zgodovini leta 1425 kot last rodbine grofov Spann-heimov. V iast grofov Trauttmansdorfov, ki so bili pozneje povišani v knežji slan ter posedujejo grad še danes, je prišel v začetku 17. stoletja. Trauttmansdorfi so grad prezidali in zelo povečali. Bil je iako močno utrjen ter je služil za ves severovzhodni de! Slovenskih goric kot uspešna utrdba proti navalom Turkov in ogrskih roparskih plenilcev. n Zmr*ni! }•. Letošnja huda lima je ž« terjala svojo žrtev. V gozdu nad vasio Pod-kraj pri Mariboru so našli zmrznjenega 78-letnega prevžitkarja Jurija Zapuška Zr,pu*ek je bil prevžitkar ter je živel v Podkraju v mali hišici poleg svojcev. Zadnj« čase so se začeli pri starčku pojavljati znaki umobolnosti. NOVI GROBOVI n Naj jim bo srečna večnost ob nebeškem Detetu. Na Lipoglavu je umrl Nikolaj Vrbinc. — Pri Sv. Juriju ob Pesnici je preminula vc!e-posestnico Alojzija Skerbinek. — V Celju sta zapustila solzno dolino Evgenija Brinar por. Cvenkel in Josipina Vorbach roj. Sober. — Pri Sv. Antonu na Pohorju je odšel po večno plačilo duhovnik .Matija Krevh. —■ V Toplicah pri Novem mestu so djali v grob Franca Sitarja, — V Kranjski gori je umrl lastnik hotela -Razor« Jakob Cerne. — V Pristavi pri Mengšu ie umrl 79 letni posestnik Jakob Skok. — Pri Sv. Lovrencu na Pohorju »o spremili k večnemu počitku 71 letnega Avgusta Losclinigga. — V Zavodni pri Celju je odšla po večno plačilo 84 letna Uršula Klenovšek. — V Ljubljani so odšli v večnost; soproga vrtnarja Nežica Ažman, soproga mest trosa-rinskega nadpaznika Uršula Jakič, sprevodnik državnih želcznic v pokoju Gašper Stoi- ' hovič, Berlan Pepca.Emanuel Hayne in dijak l Ivan Janovsky. — Naj počivajo v miru! Davčni u rad v Ptum okra dem Ptujčanom so pripravili v Silvestrovi noči draii vlomilci veliko novoletno presenečenje, ki je razburilo vse mesto. Izvršen je bil vlom v ptujski davčni urad ter izpraznjena blagajna. Vlomilci so odnesli iz blagajne za 320.000 din kolkov in 1249 din gotovine. Davčni urad v Ptuju ima svoje prostore v sredi mesta v bližini minoritske cerkve Tu je bilo vso noč izredno živahno ter so bile ulice polne'ljudi, ki so hiteli na sil-vestrske proslave. P,av ta živahnost pa je prav prišla vlomilcem, da so neopažer.o prišli skoz, železna vrata v davčni urad. Vrata so odprli s »svinjsko nogo,. Napravili so ve hko luknjo, skozi katero so se sp^Uv^rad L IT T' S svedrom in .svinjsko nogo« . lollh velike železne blagajne Svoj Z e so izvršili na tako zvan tržaški na j^ z veliko spretnostjo. Tržaški način vloma , ,! vajo strokovni krogi vlom v blagajno s »svinjsko nogoc, ki se opravi tabo, da vlomilci h-režejo stransko steno blagajne v obliki trikotnika ter skozi odprtino poberejo denar. Na poslu so bili zares pravi strokovnjaki. Ko so videli, da blagajna vsebuje samo kolke in le nekaj denarja, so najbrž bili precej razočarani. Kolki so bili večinoma po 5 din. m sicer jih je bilo 14.000, ostali so bili višje vrednosti. Potom so so lotili železne omare, v kateri so našli samo spise. Vlom so morali izvršiti med prvo in tretjo uro ponoči, ker so mimoidoči videli dva sumljiva moška, ki sta se smukala okrog davčnega urada, vlom je odkril službujoči uradnik. Takoj je poklical ptujsko policijo, ki je o vlomu obvestila vsa oblastva. To je v zadnjih letih tretji vlom v ptujske davčne urade. RAZGLED PO SVETU General Franca je začel z velikim napadom Ze deset dni divjajo hudi boji na katalonskem bojišču. Vse kaže, da ima sedanji veliki Francov podvig namen končati državljansko vojno. Francove čete uspešno potiskajo komuniste jugovzhodno od Leride, kjer so nacionalisti po zavzetju Oranadelle osvojili sedaj tudi Pobla de Granadella, ki je kakih 5 km vzhodno od prej imenovanega mesta in že v gorovju. Uspešno napredujejo Francove čete tudi na severni fronti vzhodno od Trempa, kjer se jim je posrečilo popolnoma zasesti gorovje Monsech (1600 m) in ga očistili rdečkarskih čet. Posebno hudo je prizadel komunistične čete predor njihove črte severno od Balagu-era. Število rdečih ujetnikov presega 10.000 mož. Nacionalisti pa so seveda zaplenili silne množine orožja, streliva in drugih vojnih potrebščin. Nepristranski opazovalci trdijo, da gre ta čas le za začetne boje in da bo glavna sila Francove armade šele pozneje nastopila. Za enkrat Franco z veliko silo uničuje trdnavski pas, ki so ga komunistični Kaialonci zgradili ob rekah Segri in Ebru. Po zadnjih vesteh je nacionalistična vojska prodrla v taragonsko ravan. strani vlade kakor tudi od strani oslalega prebivalstva. Na slovaških tleh je predsednici .»ozdravil predsednik svela Sidor in slovaški prometni minister Turčanski. Pri tej priliki je bilo nekaj govorov, v katerih so poudarjali češkoslovaško bratstvo. Predsednik republike se je za tem odpeljal na pokopališče, kjer je položil venec na grob pokojnega voditelja Slovakov Andreja Hlinke. s Poljaki drve naprej t propast. Češki časopisi hudo napadajo poljsko vlado zaradi pritiska, ki ga izvaja v tešinski pokrajini, katero je morala Češkoslovaška po sestanku v Munchenu odstopiti Poljakom. Listi pravijo, da je stanje na tešinskem ozemlju nevzdržno in da poljske oblasti kruto preganjajo češko prebivalstvo. Poljaki so dozdaj izgnali 30.000 Cehov s tega ozemlja, več tisoč drugih pa so zapodili iz služb. Poljska policija je v Moravski Ostravi skoraj do smrti pretepla 29 Cehov. Slo čeških družin v Freystadlu je pred nekaj dnevi dobilo povelje, da morajo v dveh urah izginiti iz mesta in oditi čez mejo. Praški tisk navajo še celo vrsto podobnih žalostnih dogodkov in kliče na pomoč države, ki so dale Poljski tešinsko pokrajino, naj se zavzamejo za preganjane češke ljudi. s Samo križ in državni grb. Češkoslovaška vlada je 29. decembra izdala odlpk, da je treba iz vseh šol v državi odstraniti slike bivšega predsednika Beneša in pokojnega predsednika Masaryka. Odlok velja tudi za vse državne urade v republiki. V šolah bo odslej smel viseti samo državni grb in križ, v uradih pa samo državni grb. Podobe bivšega predsednika Beneša in pokojnega Masa-ryka bodo odslej smele biti javno izobešene samo v takih krajih, kjer bodo obešene tudi slike drugih češkoslovaških državnikov. — Slovite Škodove orožarne, katerih delnice so bile zdaj v glavneifi v francoskih rokah, so postale izključna češka last. Francoska skupina, ki je bila do zdaj lastnica večine delnic, je te delnice odstopila skupini čeških finančnikov. Francoski listi označujejo to važno spremembo lastništvo kot posledico zadnjih dogodkov v srednji Evropi. S tem dejstvom je Francija izgubila izredno važno gospodarsko postojanko v Srednji Evropi. — Novi skupni proračun Češkoslovaške so znižali na 3,1 milijarde Kč. Doseženi so bili veliki prihranki, za katere je dal dober zgled sam predsednik republike, ki je odredil, da se njegova plača zniža za 231.000 Kč, njegovi uradni izdatki pa za 466.000 Kč. Sedaj se dela na to, da se zniža še vojni proračun. drobne novice Papež je sprejel čestitke diplomatskega zbora, v katerem je bil tudi nemški poslanik. Na sveti večer je umrl češki najstarejši kardinal Skrbensky. Umrl je belgijski socialistični prvak Emil Vandervelde. Zakon o zaplembi vsega cerkvenega imetja pripravljajo v nemškem ministrstvu za vere. Komunistična stranka je sedaj prepovedana v vsej češkoslovaški državi. Madžarski orožniki so streljali na sveti večer na zasužnjeno slovaško prebivalstvo v Nagy Suranyju. Zaradi bližajočih se pokrajinskih voliter izvajajo Poljaki viad Ukrajinci najstrašnejši pritisk. Vse omožene žensk«; bo odpustil iz dr* žavne službe češkoslovaški ministrski svet 9' katoliška cerkev s Duhovniški naraščaj v monakorski nadškofiji. Najnovejša poročila kažejo, da ima monakovska nadškofija zelo močan duhovniški naraščaj. V semenišču v Freisingu je 257 bogoslovcev — toliko jih ni bilo še nobeno lelo, odkar semenišče obstoja. Leta 1939. bo 54 novomašnikov, naslednje leto jih pričakujejo tudi okrog 50. Te številke dokazujejo, da se abilurienii z veliko nesebičnostjo posvečajo temu slanu, od katerega si prav gotovo ne morejo obelati nikakih svetnih ugodnosti. ITALIJA s Drobiž. Na Španskem bojiSfu Je podlegel težki pljučnici Stanko Šuligoj iz Kala nad Kanalom, liajnki se je že dolgo boril v Španiji na Francovi strani in je, kakor pišejo Italijanski listi, bil vnel vojščak. —■ Italijanska vlada je določila za dela pri" gradnji nove bolnišnice v Gorici 9,000.000 lir. Po načrtih naj bi bila to ena najmodernejših bolnišnic z. vsemi najmodernejšimi napravami. Zgradili jo bodo zunaj mesta, na kraju, ki je določen za gradnjo potrebnih bolniških poslopij. Bolnišnica bo zgrajena v obliki velike črke T ter bo štirinadstropna. --- Na sam bo žični večer so ubili v Trstu generalnega konzula za Bolivijo, Cile, Ekvador in Nikaraguo, 81 letnega Morpurgo. — Svetokrižka župnija je obhajala izredno slovesnost: praznik prve slovesne sv. maše svojega farana Franca Va-liča iz Plač. Novomašnik je redovnik kapucinskega reda. Ljubezen do domače duliov-nije, do svojega ljudstva ga je gnala, da je prišel obhajat najlepši dan svojega življenja v njegovo sredo. Pri slovesni sveti maši je imel slavnostni govor bivši svetokriški župnik Ivan Rejec, ki pastiruje sedaj v Opatjem selu. Pridigal je o pomebnosti in veličini du-hovništva. Mešani pevski zbor je pod spretnim vodstvom Stanka Verčona s svojim ubranim podajanjem dvignil vzvišeni cerkveni obred do pravega sijaja. G. novomašniku želimo obilo božjega blagoslova pri njegovem delu v Gospodovem vinogradu. — Iz italijanskih zaporov so za božič izpustili 14 Sioven-«ev, ki so bili od italijanskih sodišč obsojeni na 20 do 30 let ječe. Med njimi so večinoma ljudje, ki so bili obsojeni v starosti 20 do 27 let. — Strela je ubila v Cerknem Franca Skočina, ko se je nahajal pri svojem mlinu v Trebevčah. — Iz Kobarida pišejo, da je eksplozija dinamitne patrone zahtevala smrtno žrtev. Prizadet je bil Franc Šegula, doma iz Tolmina, ki je razstreljeval kamenje, ter ga jo strel vrgel 40 m globoko v tamkajšnji potok, kjer so ga pobrali mrtvega. ČEŠKOSLOVAŠKA s Na Slovaškem so gospodarji Slovaki. Pri poslovilni večerji, ki jo je slovaška vlada priredila na časi češkoslovaškemu predsedniku republike dr. Haclii, ki je prebil božične počitnice v Tatranski Lomnici, je predsednik dr, Hacha izrazil željo, da bi odnošaji med brati Cehi in Slovaki postali dobri in da bi se kaj kmalu zabrisali spomini na neljube dogodke nedavnih dni, ki so vrgli senco na medsebojne odnošaje obeh državnih narodov. Predsedniku dr. Hachi je v odgovor nazdravil slovaški minislrski predsednik dr. Tiso, ki je med drugim dejal tudi naslednje značilne besede: »V kolikor tiče mene in mojo vlado ter slovaškega naroda, izjavljam, da stojim vedno pri vas, gospod predsednik, kajti Slovaki dobro vemo, kaj in koliko dolgujemo bratom Cehom. Na drugi strani pa prav dobro vemo tudi to, da so se med Cehi nahajal« in se še nahajajo ljudje, ki dobro vedo, da so se v prošlosti zgodile stvari, ki niso izhajale iz ljubezni do Slovakov in ki pri Slovakih tudi niso mogle sprožiti odmeva ljubezni. Vse te napake prihajajo od tega, km- se osnovno načelo medsebojnih odnoša-jev med Cehi in Slovaki ni spoštovalo, na>n-.eč načelo, da smo na Slovaškem mi, to jo S'ovaki, to je slovaški narod, tisti, ki gospodarijo.« s Hacha na Hlinkovcm grobu. Predsednik češkoslovaške republike dr. Hacha je odšei iz Prage in je ostal čez božične praznike na Slovaškem, kamor ga je pova' slovaška vlada. Oni večer je prispel v . ran-j sko Lomnico, kjer se je nastanil v hotelu (»Praga«. Na V9ej poti so predsedniku republike prirejali tople manifestacije, tako od Min minister brez listnice Frane Snoj. ** Kitajskem divja še v«l„. vojna. Slikf, ^.^itajske vojake v tabori, ki je ograjeno U^n^?* UI'aiite«a dimnika, ki j« bil zgrajeo 50.000 kosov opeke v Ameriki, katerega siso podrli z dinamitom. amonk r iičn„ »rvin bi,kate™".oaŽe ,P"""S"" •>»"»«» »Klavno« katero so gradil, preteki« le«, v Ljubi/™' Dne 1. januarja jc preteki« 50 let. ko je bila izročena -»oji-iuu namenu sedanja bulnikuira \ i.re-žicab. .Število postelj za bolnike je 15«. V zavoda so trije zdravniki. 15 usmiljenih «c«ter in 15 ostalih imlužbeue.. "" l'" potresu dne 38. decembra K*is » • ljudi iu aad 1150.000 ranjeni ie t>il° ubitih lla<1 208 is i Ku>i ameriški iračni velikan se imenuje >»nni(5 314< iu bo vozil med Ameriko in Evropo. Na Kvnj krov more sprejeti 1-t potnikov. l>a le ne bi nekega dne s potniki vred ne padel v morje. Najlepša ženska v Sin mu V Nemčiji »o iznašli strojno žago za rezanje ledu Stroj goni mal bencinski motor Y Kouuiuiji »u uvo, prelom s tisliini, ki so mislili, da ne sme nihče drugače misliti, kot bodo oni ukazovali. Zal je še vedno nekaj takih med nami, ki prodajo svoj glas za en gulaž ali pol litra vina. Pa je tudi še dokaj neodločnih, ki iz strahu pred zamero ne upajo pokazati prave barve. Možje in fantje, koga pa se Za naš tisk (Dopis z dežele.) Besede (Povest) Spisal N. Velikonja, ilustrirat akad slikar L. Sušu.elj Slike iz tromesečne kronike o naših krajih. Preden je dospel k njemu, je paslir omahnil, stresal z nogo v čudni omedlevici in grča!. »Se to sitnost!« je dejal Grm, ko ga je našel nezavestnega za grmom. »Vstani, ali ne boš vstal t Položil ga je vznak. »E, da, moramo počakati!« ustne6!6'«16 kraj PfSHria' ki ie S™1 il1 Vračal oči, na ustne so se mu pehale pene. »Moramo počakati!« Sedel je na brežino. Slišal je, kako vozniki vpijejo S« "so T- TrŽki V0Z°Vi 80 hrUme,i ^ hlodi in porajk.ji so škripali, ker so jih lesno tiščale verige a =tir«i Kmet je sedel in čakal. že Jut' hr J® ŠUme!.P°d njim' je maral po strugi kor papir. >« blla da je resje šumelo ka- j® d SS tbs!ajeebS8^takšne vroCine še b»«<-< Mi stisnejo83 ^ iWTam pot reber. Cela mrtva!« »In Mlakarjevi že kaj vedo?« »Nobenega doma, vse v senu!« RAZNO še zmeraj grozodejstva v Španiji. Preden so rdeči miličniki bežali iz mesta Bur-riana ob Sredozemskem morju, so mesto popolnoma opustošili. Cerkve so razstrelili. Ustrelili so 300 meščanov, med njimi 28 kar-meličanov. V času, ko so bili rdeči vladarji mesta Burriana, je bila vsa du-novščina pomorjena. Nekateri duhovniki, zlasti pater Vicente Usek, so umrli hude mučeniške smrti. Župana mesta in dvanajst občinskih svetnikov so odgnali na pokopališče, kjer so jih a streli ranili, nato polili z bencinom in še žive sežgali. V San Paolo v Braziliji je v nekem kinu med predstavo nekdo zavpil »ogenj« in povzroči! grozno paniko. Ognja sicei ni bilo nikjer, pač pa je med stoli ležalo 30 otrok mrtvih ter je bilo poškodovanih nad 100 oseb. — Pri vseh panikah je vedno mnogo žrtev v gneči, zato je važno, da se ne izgubi glave in mirno in v redu prazni lokal. Otroci naj se že v šolah vežbajo o tem, odraslim naj se večkrat govori o takih, po neredu in strahu, povzročenih nezgodah in se jim priporoča mimo krt bojite? Ali ee bojite grožeaij, ki jih nasprotniki Se zdaj pO volitvah trosijo okrog? vemo, ::a!io so pokazali svojo kulturo ob taboru t. U>37, vemo, da M) naše fante pred volitvami parkrat « kamenjem pozdravljali, vemo, da w na dan volitev grozili iu grozijo »t; danea, (Ju bodo v enem letu šiirju naši mrtvi. No vemo pa, če so to strinja i načeli viteške organizacije, kateri pripadajo. Takih groženj se ne bojmo! Tudi meti našimi političnimi nasprotniki so pošteni možje, ki bodo znali brzdati razgrete duhove. Kazuašalce neresničnih govoric in raznih groženj pa naznanite oblasti, da prejmejo zasluženo plačilo. Zalog pri Sv. Trojici. Žalostno so zapeli zvonovi pri Sv. Trojici iu naznanili ujoravški dolini, da je za vedno zatisnil oči Franc Urbanja iz Zaloga. Kratka ini huda bolezen mu je pretrgala nit življenja. l'ri decembrskih vol i Ivah je šel še zdrav na volišče i« med prvimi oddal glas Slojadinovi-čevi listi. Njegovi duši večni pokoj, ostalim domačim pa uaib iskreno sožalje. Tržišča ua I)«ie»jskrnt. Takoj ob nastopu novega leta j« morala zapustiti solzno dolino Junte-zova mati iz Škovca, stara 75 let. Naj ji sveti večna luč! — Ob pogledu na statistiko življenja iupljanov «e vidi, da je naša župnija že ena izmed tistih, ki živi zdravo življenje, Rojrstev je bilo umrlo jih je 32. V zakonski stan je »topilo 20 parov in jim iHinto vso srečo na poti življenja. — Društvena knjižnica posluje v cerkveni dvorani ob nedeljah pred in po liUinijah. Na razpolago je mnogo poučnih in zanimivih kulis. Proti Btaien-nostiii odškodnini ni vsak lahko skrajša dolge zimske večere. — Pri zastopniku naših časopisov Ro-maliiii Goreocu iz Medvedjeka si lahko naročite nedeljskega »Slovenca«, dnevnega »Slovenca«, »Slovenski dom«, »Domoljuba« in drage liste. Vsaki hiši koristi dober časopis, saj pomaga staršem pri vzgoji, prinaša razvedrilo bralcu, ker nudi časopis dovolj novic in zanimivosti. — Prosvetno društvo bo imelo 15. januarja občni zbor, ki se ga vsi člani in članice gotovo udeležite. Vabljeni so vsi prijatelji prosvete. Oselica v Poljanski dolini. Kakor morski valovi, ki butajo na skalnato obalo, tako so se zdaj pri volitvah razbile namišljene sile naših nasprotnikov. Odrezali smo se 11. decembra sijajno. Od novega poslane« pričakujemo, da bo za naš oddaljeni kraj storil čim več, ker imamo precej nujnih notxeb. j. Metlika. Srečno in veselo novo leto vošči »Domoljub« vsem svojim naročnikom v metliSki žup- Tri nove postojanke ZZD je trdi za božične praznike razvila živahno delavnici. V Kamniku «e je vršil na riRotnih. V Žireh je istega dne prestopila podružnica čevljarskih pomočnikov JSZ v ZZD Ker je centrala JSZ zvedela za sklep njeue podružnice, je tja |»oislaia svojega zastopnika, da na sam božič še reši, kar «e rešiti da. Vendar je bil ves njegov trud zaman, kajti 2«}. decembra fce je vseeno vršil ustanovni sestanek iiodružiuce ZZD. Centralo ZZD je zasto|«il Albin Breznik, ki je zbranim delavcem jioilal sliko razvoja vseh strokovnih pokrciov v Sloveniji in dokazal nujnost razpada predvsem JSZ in da IkkIo iste usode kmalu deležni tudi drugi strokovni potreti, ker so le iz tujine uvožene sadike, katerim manjka možnost, da bi se ukorenmile med slovenskim delavstvom. Poudarjal je, da «|>adajo vsi ti pokreti v preteklost, bo-dočtiost pa ima le ZZD, ker tvori člen slovenske katoliške skupnosti. Njegova izvajanja so »prejeli iirski delavci z viharnim aplavzom in nato takoj izvolili pripravljalni odbor podružnice ZZD. eax jta w :..• - ni ji. »Domoljub« vam tudi želi, da bi vam žreb naklonil mnogo dobitkov pri prihodnjem žrebanju. Hitro izvršile svojo dolžnost in poravnajte naročnino še ta Diesec. Naročnino lahko plačate kar pri naših zastopnikih Bajuku Jožetu v Draščičih in Matkoviču Antonu v Lokovcah. Naročnino boste lahko poravnali v nedeljo, dne 8. januarja v dvorani Hranilnice in posojilnice ob priliki predavanja o tisku. Opozarjamo na predavanje, ki ga bo imel predavatelj iz Ljubljane. Skioptične slike vam bodo pokazale tiskalniško delo in tudi, kako »e tiska »Domoljub« in drugi časopisi. Ob tej priliki se tx»le lahko naročili tudi na druge katoliške časopise. Ne zamudite zanimivega predavanja! — Vinarska zadruga ima svoj redni občni zbor v nedeljo ob pol 8 v dvorani. K občnemu zboru so vabljeni vsi člani Stresate«, Ob veliki udeležbi faranov smo pokopali pretekli četrtek 24 letno Ivanko Zupančič iz Kreeniških poljan. Zastonj je tekala zdravja v ljubljanski bolnišnici. Vsa prizadevanja zdravnikov ji niso mogla vtnrti zdravja. Vrnila se je domov, da umrje v objemu svoje matere. Blag ji sipomic, svojcem naše sožaljel —■ Nastopilo je novo leto; naročniki »Domoljuba«, pobrigajte se, da pravočasno poravnate naročnino za »Domoljuba«. Saj imate e tem dvojno korist; imate svojo hišo zavarovano za 1000 din in tudi sreča vam lahko nakloni eno izmed lepih nagrad. Saj smo tndi lansko leto dob i H eno nagrado. — V voli vnem metešu smo se prav Eadovoljivo postavili. — Slinavka je tndi strašila po okolici, a v našo obžino pa si zažla — Zupna kronika izkazuje za preteki«! leto 27 rojstev ter 14 mrličev. V zakonski jarem pa je stopilo 15 parov, — Zima sam je prinesla brezposelnost, ker je ustavila Biroilijeva apneniea obrat in tndi železnica ie odpustila sezonske deta vee. Bogojina v Pr (Semnju. Božične praznike srno obhajali zelo zadovoljno in veselo; cerkev je bila za praznike lepo okraSena. — V naši lari je bilo preteklo leto 48 rojstev, 27 dečkov in 21 deklic. Umrlo jih je 96. nvožkih 14 in 22 žensk. V zakosi j« vstopilo 9 parov. Mnogo se jih je poročilo v Nemčiji in Franciji. Sv. obhajil je bilo 18.000. — Naši cezonski delavci so se vrnili iz Francije ia Nemčije s precej dobrim zaslužkom. Nekateri »o tudi tam ostali Žez zimo. — Naše Proevetno društvo sedaj v zimi precej dobro deluje. Na novega leta dan je uprizoril Fantovski odsek igro; »Vrnitev«. Dne 8. januarja bo v prosvetnem domu predavanje prof. Moč ara a. — Selekcijsko društvo je naročilo tri brizgalne za sadno drevje, ki je zelo potrebna sadjarjem v našem kraju. — Čebelarji imajo svoift čebelarsko podružnico, ki je velikega pomena sedaj v slabih letih. Mnogo čebelarjev bo Grd obraz. Ce ima kak novinec za ameriška armado posebno grd obraz, tndi ako je drugače popolnoma telesno razvit, ga ne »prejmete v vojaško službo Koa| in oaeL Konj: »No, osel, zate mora biti posebna čmI, da stanujeS z menoj skupaj v hlevu!« — Osel: »Ne bodi domišljavi Konje bodo kmalu izpodrinili avtomobili, oslov bo pa na svetu vedno dosti!« Kitajski drobiž. Ker zaradi sedanje vojne na Kitajskem med ljudstvom primanjkuje bakrenega denarja (drobiža), so začeli namesto njega delati okrogle »ladkorčke, ki krožijo v prometu kot denar Največja mesta na svatu. London šteje 82 milij. prebivalcev Newv0rk 6.9. Berlin 4.2, Pariz'4.9, Chicago 3.3, Osaka 2.4, Bučno« Airei 2.1. Leningrad 2.1, Tokio 2, Moskva 2.2 mili-novc prebivalcev. Le 10 mest na »vetu ima nad dva milijona prebivalcev, Ubogi matnraatjel — V irednjecn veku je bila na nniyerzah v Španiji navada, da so morali visokošolci pri promociji za doktorje saiini pripraviti vsem profesorjem okusno večerjo. Od vsakega maturanta je dobil vsak profesor po eno pečeno kokoš v dar. Rezki je kljub žalostni novici šlo na smeh. Gozdar je rdel in stopical pred njo. »Ali greste pomagat?« »Hren*. Čakam ta gospod tajnik! Šiher sera malo pri vas?« se je smehljal. »Zak^ pa ne!« se je zasmejalo dekle ter pokazal« vrsto belih zob. »Ce pomagate rezali solato, bova prej!« »Potem ne pomahati!« »Zakaj?« se je smejalo dekle. »Več časa resati solat, raj biti pri vas. Reška lest punca! Meni tistega roža!« »In potem se vam kaj zgodi. Tam gre in vas bo z očmi!« Po poti je prižvižgal Vidmarjev France. Koso je imel na rami in oselnik v rokah. Trdo je hreščal pesek pod njegovimi nogami. Ko je uzrl Siegla, je za hip postal in pobliskal z očmi, da se je gozdar zmedel in v zadregi hitel: »Toper tan, Frane, tojm lan! Pritite, Reška bo dala roži« »Ne vem!« je France grdo pobliskal z očmi. »Osata!« se je naglo vmešala Rezka. »To je topro, to je topro! Jutri, jutri! Danes nič časa!« se je muzal Siegl, ki ni razumel besede. »Zdaj po šupan, šupan cela mrtva!« »Slišal sem! Grem pomagat!« je dejal France. »Pojtimo, pojtimo!« je dejal Siegl. »E, gospot Brus, gospot tajnik, jas šla s njirn! Čakajte, Spohom, Reška, spohom, Franc!« je hitel gozdar za Brusom, ki je drobil po cesti. France je hip gledal za njim, nato jezno in ljubosumno vprašal: »Kaj je spet hotel od tebe?« »Kaj pa naj hoče? Rožo je hotel, pa si prej prišel!« »Za teboj lazi!« »Moj Bog, za menoj lazi? Kaj se to pravi: za raenoj lazi! Klicala ga nisem! Smejati se mu pa vendar smem. Ali ni čisto zabaven fant?« »Le naj bo zabaven! Toda jaz bom enkrat iztepel njegovo zabavnost. Ze zadnjič je hotel plesati sam« s teboj, da nisem mogel zraven! Cez zid bi ga bil treščil!« »Ti njega čez zid, potem boš pa sedel! Ali je teg» treba! Kako si vročekrven!« »Vročekrven, vročekrven! Tega ne morem prenašati, da bi ta s svojimi golimi koleni pritiskal za teboj! Kaj ima on opraviti med dekleti? Ce ga najdem kje na samem, se mu gotovo ne bom ognil!« »Pameten bodi, pravim! Kaj je to, če govori z dekleti? Puško ima! Svojo sluibo ima in ne slabe službe, in marsikomu lahko škodi!« »Službo, seveda službo! Toda to službo ima v gozdu in ne med dekleti!« »O, marsikatera bi ga vzela!« »In ti tudi!« je bruhnilo iz njega. »Pa, takšne ste. ffospotična vam reče in nasmeje se vam m sladk*rčkcw vam ponudi, pa drvite za prvim prihajačem, ki se pokaže. Nobena ne vpraša, ne odkod, ne kdo, ne kako bo živela. Gola kolena in zelen jopič, pa je vsaka vsa iz sebe in obsedena. In žene svojo: puško ima, službo ima in pokojnino ima in nemško zna in gospod je in gospa mi bodo rekli!« »Tak nehaj vendar!« »Stavim, da ti je že ponujal oklice in bogve kaj!« se je gnal. »In kaj bi bilo, če bi jih? Cisto postaven fant je,< ie rekla, »in službo ima; ženo lahko preživi!« moralo priskočiti na pomoč svojim ljubljenkam s sladkorjem. - Naši kmetovalci so »e v zadnjih letih zelo oprijeli umnega poljedelstva, posebno ae zanimajo za sadjarstvo Primanjkuje nam se sadjarske podružnice. - Veliko škode je naredila _v našem Prekmurju slinavka in parkljevka. V nasi občini smo prizadeti s tem. da ne moremo na sejmu živine prodati. — V naši fari smo zelo na dobrem z našimi listi; najbolj so udomačene »No-vLne< in »M. list«, »Domoljub«, »Slovenec«, »Slov. dom« in »Slov. gospodar«. Za nasprotne časopise so prav malo zanimamo Predgrad ob Kolpi. Letos smo naio cerkev sv. Sebastjana temeljilo prenovili znotraj in zunaj. Pokrili smo slolp in vse lepo pobelili. Napravili smo dvajset klopi za moške in ženske, obbajilno mizo in tudi križev pot. Podružnična cerkev je sedal opremljena kakor farna cerkev. Za lepo opremo so ee potrudili Predgrajcl in Jelenci. Prišla pa je pomoč tudi iz Amerike. Naša predgraj-ska cerkev je dolga 29 m in 13 m široka. Je brez stebrov. Vas Predgrad je največja v okraju. Ima 13« hišnih številk in z Jelenjo vasjo šteje 600 duš; Predgrajski in jelenskl možje eo dobri verniki. V obeh vaseh je dobil pri zadnjih volitvah dr. Korošec nad 95 odstotkov glasov. — Prizadeti prebivalci prav lepo prosimo cerkveno oblast, da nam omogoči v naši podružnični cerkvi redno službo božjo. Št. Rupert oa Dolenjskem. Po Štiri in pol letnem delovanju v naši župniji se |e te dni poslovil od nas in odšel za župnika v Šmihel pri Novem mestu kaplan Anton Bergant Prosvetno društvo s svojimi odseki m krožki, mu e priredilo v torek zvečer v »Domu« prisrčno odhod'iico. — Gospod Tonel Kakor ste si s svojim kristalno čistim značajem in zglednim življenjem. ter neumorno delavnostjo pridobili 6rca na«, posebno naše mladine, kateri ste pokazali toliko skrbi in razumevanua, tako upamo, boste pridobili tudi sres vaših novih faranov Šmihelčanov. Za vse vaše delo pri nas prisrčni: Bog plačaj! Na vašem novem mestu v Šmihelu naj vas sspremlia Boj. ki nai vas bogato blagoslov: Bog živil Brdo pri LukovlcL Dramatični odsek Katoliškega prosvetnega društva bo ponovil na praznik 6V, Treb kraljev popoldne ob 3 v društveni dvorani igro «Crna žena« v 5 slikah. Prid: t s pogledat! Iz celjskega okTaja. Ena »lavnih panog kmeta v celjskem okraju je živinoreja Vendar, kliub temu, da imamo dobrega odjemalca v celjskem trgu, je cene mesu kot mleku prav nizka. Zlasti mieku. Ko so lin-sko leto skorai povsod dvignili cene mleku, je v na- Ob novem letu Mrak po zemlji sence riše, zima tke mrtvaški prt; spet nevidna roka piše tu življenje, tamkaj smrt Temu srečo ln veselje, drugim žalost in gorje; strte nade, prazne željo, vrne« tolažbo za »rce. Temne padajo zavese kakor senca pred oči. Ni nam znano, kaj prinese čas, ki jadrno beži, Dobro e hudim se bojuje, mesta ruši čae« zob Človek tarna in vzdihuje, dokler strt ne leže v grob. Večnost, kje so tvoie meje? Vera je življenja luč; up krepi, ljubezen greje — tukaj je do sreče ključ. Limbarski. Jem okraju ostalo pri starem Zganil se ni nihče. Imamo sicer dosti raznih kmečkih organizacij, a doslej se Je n! nič storilo za skupen nastop. Slej ko prej bo morala to vprašanje vzet; v roke Kmečka zveza. Kaj se to pravi: na celiskem trgu ie sedai v zimskem času mleko po 2.50 din, kmet ga pa prodaja eno uro od mesla po 1 din liter Kako naj še potem gospodari? In delovna moč je tu v bližini mesta še enkrat dražja. Trnovlje pri Celju, Cesta Trnovlje-Arclin, ki se giadi je nekaterm nasprotnikom trn v neti. Pravijo celo, da ni potrebna, da bi se naj gradila po drugi strani itd. Vemo, da iih boli, ker se ravno pod sedanjo vlado toliko gradi Seveda, ko bo pa cesta gotova, io bodo ravno ti godrnjavci najbolj rabili. Studenec pri Sevnici Pred božičnimi prazniki je doživela naša revna mladina vesel dan. Bilo je obda-rovanih zelo veliko otrok Da «no mogli vel'ko otrok obdarovati, se moramo zahvaliti Dosebno naslednjim tvrdkam: Tovarna Hutter iz Mariboia nam je poslala veliko blaga, banovina in občina sta prispevali v denarju in blagu. Bala i t Borovega nam je pa poslala čcvlie za otroke. Vsem darovalcem prisrčna hvala. Krščanska ženska zveza :x Ljubljane bo priredil, „ naša dekleta gospodinjski tečaj, ki bo trajal več ted. nov. Pričakujemo, da se bodo dekleta rada udelež«. vala tečata. Le korajžo dekleta, saj gre zt vai na. predek. Ker ae bbža novo leto, bo treba obnovi« naročnino za naše časopise. Prosimo vas, da še nadalje ostanete sveuti naro&uki katoMkega časopisja. Poleg »Domoljuba« vam priporočamo dnevnih .Ši0. venski dom«, ki velja na mesec »aroo 12 d'n. V„ časooise lahko naročite pri naSom zastopniku m Studencu. Pri njem lahko naročate tudi vse drug« stvari glede časopisov Opozarjamo naročnike n, tudj tiste, ki se mislite naročit., da ste v primeru požar* zavarovan' za 1000 din Saj sami veste, kolikokrat i« v naši fari v preteklem letu gorelo Končno ne zamudite lepe prilike, ki |0 vam nudi »Domoljub, v novem lelu. Razpisanih je nad 300 lepih nagrad Sreč* te išče, um ti je dan, našel jo bode*, č» nisi zaspan. Pred božičnimi piazniki je v graščini Sunpolci eagorel« težko pričakovana električna luč. Stroške napeljav« je nosila graščina sams Torej v občini ie ž«, kdaj j0 bomo imeli na Studencu, Vsem naročnikom in bralcem »Domoljuba« želi srečno novo leto ttudenlkl zastopnik. S*va pri Litiji. Dramalski odsek bo na praznik »v. Treh kraljev uprizoril ob 3 popoldne vojno dr mo ♦A njega ni«. Priatelji profvete, ki jim j« v spominu svetovna voina, in ostali lepo vabljen'. — Na »veti večer je odšla v večnost gospa Marija Pteich iz Spod-niega Loga, v starost' 92 let Bila je vedno zvesla bralka naših iasoDtsov. Bog ji daj večni pokoj, preostalim naš« sožalje. — Pilila se novo leto sr, c niim tudi čas naročanja časopisov. V naši fari ie »e dovolj družili, ki zapirajo vrata katoliškim časopisom. Zavedajmo se, d* v katoliško druiino spada !e katoliški časonis in ne drugi. Čemšenik. Umrla je po kratki bolezni v 84 letu starosti Ivana Uran, mati desetih te doraslih otrok. Bila ie zelo skromna in nesebična žena. ki je v pomanjkanju In trpl-eju lepo skrbela za svoje otroke. Bila ie vdova 31 let in ie med tistimi slovenk,-mi materami, o katerih gre gla«, d« ne zve levici, kar je dala desnica Gora nad Sodrsžlco. Volitve so tudi pri na* minule v najboljšem razpoloženju. Naša padobiin« je majhna, pa vendar niso naši nasprotniki ša nikdar tako sramotno pogoreli knkor sedai. Od v*ph vetrov znešena opozicija je dob;la sama 8 glasov, JRZ pa 60. Našega poslanca Rigleria prosimo, naj nam gre kolikor mogoče na roko, saj je kmel^kib staršev sin in dobro ptvna naše težnje in razmer.'. Posebno prosimo, naj nam pomaga pri oblasteh, d» Rezka je trgala plevel ob poti ter ga jezno metala čez ograjo. Zelišča so padala po kamnih, da je suha zemlja pršela od njih korenin. »Toda ti mi ne boš postajala z njim!« je trdo od-kosil France šop trave ob poti. »S tem prihajačem!« »Vidiš ga! Kdo mi bo branil? Nisem še nikogar žena! In če bom hotela s kom govoriti, mi ne bo nihče prepovedal! Da, nihče. Nisem tvoja in nisem še nikogar žena!« & Rezko je grelo, da je bila vsa zaripla v obraz. Kakor nevede in v jezi je odlomila rdečo vrtnico ter se Igrala z njo. »No, če pa je tako, jaz tudi nisem še nikomur mož. Povsod lahko še potrkam in povsod se mi še odpre. Zame ni nikjer trnja na oknu!« Ves užaljen je brska! s koso v kup kamenja ter ga metal na konici čez pot. »i * Zd8i. 8' P0ve 'o sem hotela slišati. 0, saj vse vem! Polančevi Polonci si trkal na S"h n h ie, bi,°i trnj0- Še hvalila se ie. da, hvalila, da ti m hotela odpreti. Vidiš, to vse vem! 0. kar tja Se pojdi in ne obregaj se vame, če s kom govorim!« vsosVl'S Vrtnif° iD i0 Cefra,a- da ie letelo na vse strani. »Toda pri meni, pri meni ne postajaj več, midva sva opravila, da, midva sva opravila!« stran ^ predpa9nik na 051 ter se obrnila v razl^jfTpril rf'-Vef ZmedeD °b p,olu ,er si nl vedel ca ograjo 03° V drUg° rok° ,pr 5P "»«'«"» »Toda, Rezka! Polonci pa ne?« »Lagala so ni!« »Nisi razumela! Poslušaj!« »Nič, povedala sem ti! Le lazi okoii drugih, le! Samo midva sva opravila!« »0, ti Resa, resasta! Hospotična Resa!« je oponesel in je ves kipel. »Hospotična Resa! Ce ti je že zmešal glavo, naj me vrag!« Tako je stisnil pesti, da so mu členki zapokali. »Se to povrhu! Zdaj že kolneš in mene zmerjaš in — drugo si poišči! Kar poišči si jo! Ce se pusti Polan-čeva, pa jo zmerjaj, mene pa ne boš in klel tudi no boš!« Obrnila mu je hrbet, stala je tik pred njim in si brisala solze. France je stegnil roko, da bi jo prijel za ramo. Toda Rezka se je otresla in umaknila. »Kar pusti me! Vidiš, tam je Polančeva, tja pojdi!« V Francetu je vse divjalo. Vrgel je koso na ramo in dejal: »Prav! Pojdem, kamor hočem!« Zažvižgal je prisiljeno, brcnil cunjo, ki je ležala na poti tn šel. Z jezo je obesil koso na stari bezeg pred domačo hišo, da je odletel šop listja na tla. Rezka je strme in osupla gledala za njim. Roke so med prsti VSa zmedena Je mencala pelinovo vejico »Pa je res šel, trma trmasta!« in J ^ X0,'' prilismne ^e; »klonila se je nad gredo n m razloč.la pred seboj nobene rastline. Grenki pelin P je trpko udarjal v nos. se nlTd'16 prip,'avlial< da bi ubral >o poli še ni srečal: dvorjani v gizdavi barvi, samo pol polka pehote, ker se na konvokacijo ni prihajalo v orožju, toda tako lične, da tudi švedski kralj ni imel ličnejSe telesno straže; polno pozlačenih voz z zavesami in preprogami, da so z njimi obijali krčme po poti, voz z jedilno opremo in zalogami živeža; pri tem pa skoraj vse sluŽabništvo tujerodno, tako da se je malokdo v tej gneči oglašal v razumljivem jeziku. Gospod Zagloba je slednjič opazil nekega dvorjana, ki je bil po poljsko oblečen; ukazal je torej ustaviti in prepričan, da se dobro napase, je že stegnil eno nogo iz voza, obenem pa je vpraSnl: »Oigav pa je ta zlikani dvor, da še kralj bolj zlikanega ne more imeti?« »ftigav neki,« je odgovoril dvorjan, »če no našega gospoda, kneza nadkonjarja litevskega?« »Koga?« je ponovil Zngloba. >A!i si, gospod, gluh? Kneza Roguslava Rad-zivila, ki gre na konovokacijo, po elekciji pa, ie Bog da. postane elektor.« Zagloba je naglo potegnil nogo v voz. »Vozi!« je kriknil vozniku »Tu ni nič za nas!« »Veliki Bog!« je govoril, »nedoumljive no Tvoje sodbe in ie strela ne trešči v tega izdajalca, imaS gotovo pri tem kakšne skrite namene, ki fih a svojim razumom ne moremo doumeti, čeprav hi se, po človeško sodeč, za takega ničemnika spodobila poštena palica; toda, kakor je videti, se gode v tej preslavni ljudovladi neverjetne reči, če Podobnih izdajalcev brez časti in vesti ne samo ne doleti kazen, ampak se celo varno in mogočno sprehajajo, da. še državljanske posle izvršujejo. Saj nas mora biti konec, zakaj, kje na vsem svetu bi se moglo v kakšni drugi državi zgoditi kaj takega? Dober ie bil kralj Ivaones Casimirus, toda preveč je odpuščal in največje falote razvajal, da se jim ni bilo bati kazni in nevarnosti Vendar ni to samo njegova krivda. Videti je, da je tudd v narodu popolnoma izginila državljanska vest in občulIjivost za krepost. Fei, fej te bodi! On pa poslanec! V njegovo brezfastne roke pokladajo državljani neokrnjenost in varnost domovine, v iste roke, s katerimi jo je razdiral in koval v švedske verige! Saj ga še za kralja zasnubijo... A kajl Vse je. kakor ee vidi, v takem narodu mogoče. On pa poslanec! Za Boga! Saj govori pravo izrečno. da tisti ne more biti poslanec, kdor v tujih deželah službuje in vendar je on pri svojem ušivem ujeu v knežji Prusiji generalni gu-bernatorl Aha, le počakaj, imama te! Kaj pa volivni pregledi poslancev? Ce ne pojdem tja in te zadeve, četudi sem samo razsodnik, ne premešam. naj se takoj tu spremenim v ovna in moj voznik v mesarja. Našli se bodo vendar med poslanci, ki me bodo podpirali Ne vem. če ti, posvetim. izdajalec ker ei tak potentat, in ?e te bom mogel izriniti iz poslanstva, a da ti to za elekciio ne bo koristilo - je gotovo! In revček Mihael, mora name počakati, ker to bo dejanje pro puhlico bono.« Tako je razmišljal gospod Zagloba in ei obljubljal, da bo pridno zasledoval to zadevo pregledov in da bo privatno zanjo pridobival poslance. Zaradi tega je tudi pospešil svoje potovanje od Minska do Varšave, boječ se, da zamudi otvoritev konvokacije. Dospel pa je vendar zadosti zgodaj. Poslancev in drugega ljudstva se jo toliko sešlo, da sploh ni bilo mogoče priti pod streho ne v Varšavi sami, ne v Pragi, še celo za mestom ne; težko je bilo zaprositi koga za prenočišče, ker *o v eni sobi stanova!! po trije hi štirje. Prve -loč je prebil gospod Zagloba v trgovini Fnkiera in jo |e še zadosti dobro prebil; naslednjega dne pa, ko se je na svojem vozu streznil, sam ni prav vedel, kaj naj 6tori. >0 Bog, o Bog!« je govoril slabe volte in se razgledoval jx> Krakovskem predmestu. skozi katero se je ravno vozil, »tu so Bernardinci. a tam razvalina palače Kazanovskih! Nehvaležno meslot Z lastno krvjo in trudom sem ga moral trgati sovražniku iz rok, a zdaj ne privošči kotička moji sivi glavi « Seveda mesto sploh ni odreklo kotička sivi glavi, le imelo ga ni Zato pa je čula nnd gospodom Zagloho srečna zvezda, zakaj koma i je prispel do palače Konieopolskili. ko je neki glas od strani zakliral vozniku: »Stoj!« Služabnik je zadržal konje; v tem se je neznan š'.aličič približal z razjasnjenim obličjem vozu in vzkliknil: Gospod Zagloba! Ali me ne poznaš gospod?« Zagloba je zagledal pred seltoj moža. nekaj čez trideset let starega, z risjo čepico in perescein na glavi — nezmotljivo znamenje vojne službe — oblečenega v rdeč župan (telovniki in temnordefi kontuš (suknjič), prepasan s pozlačenim pasom. Neznančev obraz je bil nenavadno lep. Ime) je bledo polt, ki so mu jo bile vihre v polju nekoliko porjavile, oči modre, polne nekake otož-nosti in zainišljenostl, poleže v obiazu neobičajno pravilne, za moža skoraj prelepe: razen poljskega kroja je nosil dolge lase in brado po tuie pristriženo. Ko je obstal pri vozu i* široko razprostrl roke. gospo-! aglob* f*. čeprav se ga ni mogel takoj spomniti, se je sklonil iz voza in ga objel okoli vratu. »Oprosti, gospod, toda W5 morem se te še Bpomniti.. .< »Haeling — Ketling!« . »Za Boga! Obraz se m' j> zdel znan. toda kroj Je gospoda popolnoma roirenil, ker sem :e prej t V, ... ~ , Rešaie nas ciganske nadloge rv S s-c* »J* . « «•'»» ' ■M. wasi'ia ti -M »J — s* - -'C1 V - ,r«. V « —1 =:— J^s-t. *» « «no»tor -..a«-« ■ • ""f "T k}"—V.3V N »as. --•«• J SJ - w K-. -i >'...-. -i • - -.^vc '■'. » '' -r.-*;:- rr ... v.lttfi - ^ ■ ~ » _ *> -Stt ttf-jl f »C >•*»• TUU. ■ t . - ■ i_-o.- .:.<. s :r-. ■ " 1' ' ■ ^ s : »f«*« ■■ i— . . . • SMS." t-t«. - - 31 " ' . ■-' -i.-«-«« t« = rpnba »UJt*. . : -čut i=«Ja i*.-*** V 4»r jo..--** a J: ?» r.' - .-a. v< * a -Jtt« »e t* .. ■. .—..-f j—— ; .T-rr-i. »s . . :..■ r... t- »- __, „ . , . - ..-■.-» r-ra >.»i-rr-s m a: - • - __. . . . , r j r» si. - i *—: • ---.rrt • irrc:'- jvvi- -j.*.*4aaMr mu« S4 »•*«* rlf* V- V! i' K " ' T" ■ ! ' ~ ' isto > I-.^T V »vi ac-ssrn.' .njuiatv N •• v . »a.* i.r■■ ' ■ ■ - ; " ■ * 1 Mu* ♦ »s-®- ' * mk. r»* m «f ^"5-ias. T * »j 'i- '.1 "vv:"' >■ " ' ' ' T* jinsair-m. V^" ^-»-.(V i' "IA S'3 to« i" -v " riV. -J>..v '! - -MSS- ^k-.-.J. ' -. K kitici 1 St -».»'»i: n i '••»« Rit - v» r a:."* ?*>-- ^ . j£ * ; t- .-i -- x i -Ji .3». i smu ».-"i \i '.' - ai l»3 -tMijij >, j«3aa» a»iM."it >"h Paea.Hnt — J .B - ' J.i— "' v.---..v-i. * SXA ti W BfZ ' ; i. v _ i - . _ ra 5 . " ' l ti i- T .-a* iv ^ft ' r. -I . . 1 i ' . I. k '5 »— »c-. j*, .!>. * . i,'. v ;. Hi- ij ■ : -t ''f '. . - : .-. - ^ i*', 5' Vijjfiii .la.ii.'• iT.: i. s -^-fri. Si, :..:. ^. ■ -.si-.o -» tit r -v.. -n ■ & -i --I -V. - ' f ?! j -r— r-ii. -s •j v - - —; ■> .s-,'- t - .-•>-■ -i- \ '"V ■»aj —. .n,...... Vw - - I 4Jlt.-V»-' "•ri- T1 v» ; , T -i '» --'If sa -v i- v" — v «1 'V- -. —■ v. — T-—.'i ; " ',--v',' S* VIT —r.: v X.1 -■»" -a rr- 2t~ . , - —•••- .:.• -;.-sar» k- Latr«. " ! 5» ■ --'■ ^ * ~ V. *!»- i 'i * ■ f-a rn .' I r' ..•.. . . ____ 7'»-.- :tt .f -..■■.»:• T » -n si:.-,-,- X 1.1 iJ. » m '-i-: • i« pf r»i.m.- i »r - Ar- m ri: Vi' !, št-- •. ii-* - "Vi--,, >?ti -v M-.. .»-* » r-r >■ ■ " ".a. ia ,Ht v - ^ i ' i T ' i .> n -- - ipctr." u 6» '. ti — nfrtf"--' 5 r--1 * r--' »r-it-ita • - .1 Baši; j^--; — Z * *r v r -»F aN^.r. "'" v ' s - p?. ' T4J..C. >Pi-sKe'. * ' • 'JX tr > ' -rcit. 1-' *'—itii 3.-.V-* ta 5» star«^*«« r;.-.—pr:Mj* » »**> »i« n« (."inehajmo jra »»"■* »ifr!»»raB fet*^- — V a*it [arj ^ « » 13» r>jtk> 7H etnjk. amrto p« 47 porok » !»> — z «*«•!)«» ftopame » — »f» w pa»i»i.iii ,j0|„ -mri sme I«. * M •« » fari v ... ,4-. v-t> tolike io> ^ , pr«..,..^-, ••< To d--k> Mre aemiti i* tisti r fv-.rt.rf fr«-» '<-■<>-:;j in ,, t » 4>y*i» +pT»m*nrn — pr,. . •„ To •• *■"«» «ar»»H » ... ; -s,, v'1J »siiajsi: prsv t mjnM. »i l^hs Žito kersjis« ra t»r «fo?no u» i- 3 T m f* Tirtef. as ttaienro j. T-matBfa. k; W !*< 4-fMj« in -ko .irolt»« iitrsirm £ r>f.o * 1. —r»ryt popeWr.» » 'iemi. Xav»mo ju- s-i.-'^ Urni sa tew irrHramo . . Sifaejm •v.-.jSo 'JU *•»? » » «B pr»-- ,, 'T, rs-l&r. Hoj; — ta'- pB-r-**! * ""'>• -'» '»a »"'i* .n pol--1 r; nalj -■- D3 pj .. s«'rs-a »»rr-.n* aWl 1» *-» r»~--;a in -r?i. -""' s— - It Zaton* Pri tmn t* Z j ; —' 1 *• (Jo- b-a >l-ez»!t. V »-• c Wl prtrar -jiJ Mi-lun-• t: -j-a t* 1'« trdhr j n S«ii ?i. ko sn v. i . 3 i« so" >iCjTBB t — -Ve p«? ce-'. J J-i? ra »-—it* J.3-1 Otrr« se atbsT- 7 ki Ga»»ii.rik; » a «»!arci prt JC?*»»-95 rs t K 3». ** -t'ti ti — F1 kivirarj » 2!»j{r- - « mmt j pn:f, nt- — Hi s a' i St'" g f-jsfss T»V»> i« n tinti »H> t itn reiKsi. trmla ttt — Jtrr >»tfa «»»-•» '■•* r':u''i. i tr s3«r(. rs*-.a icpr,* -»-t«-r rr Krij. M "i trto 4»s?o»isa. Iii^* 'j-l nnrj»j'»c» V-fa. ko > z A - * ■»» V *ntr jr h-^j o^v r«---s t i»ss -r KJt-" itm I" 's -T- -fza r,' -»»r:: r-' ---.".»rna^. • »J prf 1 !'.:;»: paAok-iim i; ?'T;i J r-r« r-.ll - !ij»t. »V« :i V.tm.e ■»V-p - ! t 1 ^ >r-!'k * -V V .<3 • " v V *P- ' C t* 'o-- i •a^r. J.^A T : Tt jmls' rt mEt : ' T.^i-vv-, rJl Vi.;*1":' f ' . STilMMS T. ■• -•«3. £ T ~ BPT.;-- ^895? ® . • « -T"« ^tt -"S T*« ^ -J2 t »r-j " . "T nc ^Emsr. -"'^KSfcjEgi •V. t ~ -igr >• ' - T:i _f * '-^T " • i>f •ic^-U«.' »i »t. "it rv*"" i . '.1te -.^M.-: ».V t?s ACrd t ■ : V --••T v r - . i.i r » •: i-: ."»st-. zne^ ►;4> Sf-T s*f > vV ? ' - ~j si v*r Zjtr.-Ofc1'« staa^viJr.-^a s« >'»- " •>♦ 1' ,T. jv* r* i ^ iti or.i.li.., *T'f T>f- T » u. b t* 7j*>t,-vr. kak^rr« ti n> icaEii- sw ~^ .. , " T- •">»- -- - . TJ- V»l ' ■■ - u jg. ;as v.t -r-nr » -r- -»TOHfcTni, r - . B ^ ^ *» ^ * . tK t 7IF -i ^f, - . T^r. . g— - »» "'■' MMaii .». > ■»>.' ar -r--1 - 's u -i t ^ ''' ^ * * ' ThCKI tk3En«a .»« » »1- Li iT»«i ** »t - ■ - ______ , _ - . flfc »• 1: .i.- ^ •>X ' . ,• Afc-tr.: tuiittB-. taijc « ei C.V.-V.- , ■ 0 »-r s, ; iissia v«,". -.*'!. ,-.v "Kjer: u. ...: k <». - i--t T« *»<-» — »•v-m.ti. , - v it rt'"1- —v:.'."i « .i;.",",^.. -Ji7<«i v -- " ~ ■ T 'v r;.;.-«, 1 \ r .."t*' il., • ^ v ■■ j c " *» ••• M> »UK tk. .!» 5»X av_ i * mw T --as at mak * T" •«« » ■ -l^i-HNt p tu^^, r. . ^ ' * ' * ■ -f - .. {r- - Pf (v-ts-v. f W r.r t f-njt- T,- " ' ~ - t *t nt«. |l ^ 9 m ,r; .. " S" S "' ' "" * ' " '. K -- - -- -nJ. I" . Z ^ - - . M. r v « - ew -■'•n ■ , , -a -ar-,,.- ' u * VI.-.- !s ■U i v se • ^, - ■ .»-» v \.. - » lif.-f iT , - - » -< t- - ' t. r- —j-t - .-r* r - -"^T*1 . 1 ' v»n> M« tMr » 1» rj -3- f »fra. »- i V JtGi „ . " r f 'to • K ■%.»•»»*« -'"»—» M>fcl»«l» « *» ■* t* i* - >- \ 4- .. ^ K A J^B^ct-V« r tr- I - -' - r V^ i -..-»'.- - - . , 5 —' — * .v JVC":; st TO to £■.'«*-■•: Z«r««*» j »T t. -f S --•»C*'' - nt •<*»-• : ""ti i «r-;r r;r i > .... v. .Vi'«* j :• -j v« -,-irca. Vfr m> m* BttW« rt. ( :;t >rr,. ?tt N-.-r -J W jr- -- ^ - ■ e,-"-v ' S '■■ - Ntiv^ t- jr»a» ^Ja. ^ j -.« , vjv r.i »^..i -,(,; , »*<,,!•» a iMErit^a i' "-.V .1. ■ - rc -.-civ .- T# * Itecnk vr k* AtKN>4»,«(w, Saš «>«• ' -A to v+AK 'kv i..v« * k•>-, .-.-s jf >-rt hm« ir "•»v*. IMV^« na^fttK^rrca -asi-r«* IS c.."t< ;f iiM M« Hf MM -ftiKt r >'> vvtt,* -J n* |WM>t:1W> V'« r t J? spremstvu evatov in Marijine družbe v ccrkev. Govoru s?, kanonika Seska je sledila nova ev. maša, pri kateri so brusniški pevci krasno prepevali. HaSa velika župna ceikev gotovo še ni videla toliko ljudi. Golovo 60 ae veselili tega dne ludi že umrli starši g. novomašnika in njegov brat Leopold, ki deluje kot brat Družbo Jezusove v indijski Kalkuti. Vna čast našim brusniškim fantom, ki «o postavljali mlaje v najhujšem mrazu in snegu, čast našim dekletom iz Brusnic, Dolnjega in Gornjega Suhadola in od drugod, ki eo spletle nn slo-tine metrov vencev, in vsem, ki so pripomogli, da je ta slovesnost lako lepo uspela. G. novomaš-niku pa želimo, da bi on, ki je bil okej;a sodnega okraja. Volitve no izpadle sija-no za našega kandidata 1. Tenerschuha. vse priznanje gre Novaku Marku, tajniku krajevne JKZ za Šoštanj, da je tako sijajno organi-eiral agilarijsko pisarno. Val navdušenja pa je lajel ob-instvo, ko je zvečer ob 6 izvedelo za izid glasovanja. Fantje so začeli prepevali domoljubne pe«mi pred voliščem in vzklikati novoizvoljenemu poslancu. V mestu jc imel kratek govor Mele Ivan, okrajni podpredsednik JHZ za slovenjegra-fcki okraj. Zahvalil t»p je volivcem, da so odd.ili fflaeove za JKZ in s tem j>okazali, koga v resnici smatrajo za tvojega voditelja — namreč dr. Korošca. Iz naših društev i Reteče pri Skotji Loki. V nedeljo 8. januarja bo popoldne ob 3 v Društvenem domu redni letni občni zbor Kat pro-vel. druMva. Dolžnost članov je, da se občnega zbora golovo udeleže, vabljeni pa #o tudi drugi prijatelji na:e prosvele. I'o občnem zboru lx> imel zanimivo predavanje «oov je poslanec!' »Kdo?« je vprašal začudeno Ketling, čigar misel je bila še pri Olenki. »Bocuslav Hadzivill Toda pregledi, kaj pa pregledi!? Poslušaj! Ti «i poslanec, ti lahko to materijo preiiiešaž, ja? pa ti ie z galerije satulim v apremslvo, ne boj «e! Pravo etoji .sa nami. a če bi hoteli pravo ponižati, se lahko napravi mo.•,Hnru i. umski !B d JMrtBI B»pl*- Z il o rW Po i t u. mt ie vodu® Nt. 1C' Hi lt-it'IlLi. nic r !">š. Avs-.r.j. a. yet »Nč-t-e cjttd bedmerii oeže: r i :.'rt>n'j tmf . t»; š.-ši det'.-fc! led ti I- bt zaradi t-esar hO ikijiiviTv; lai: . • i s il;V: JLme: .Mi Poprej .it ime.fc o j' insriiiJ sanit,-!skt zafriiieo. t; inieit št p-t-ye ziaso t kmeujbki tehničnem edfc : u d, več s- .jdsifv LO: itašt. '.ud, jtic lepo u. uspešni. cieitie imr:jf s .Nemči.o je narodu) K'.>ciu,'ii.fai v smislu trojega prap-ama pomedel z r*«K.: deui!.u.:i.:i'-x:.n. namoupravaau na vnet {j-.drt.ti t he»ea» "udi s tmeujstmi.'. zbo-ts>-cmbi. it su se «T»ile t lata imenoval,; >Der Rekiibnkhmsnds. kar b. pt, slcecsko morfie imenoma . državno preJmejeraiDt. tor- . UržsvBs prebral je<'*ma korpoj-a'.;a< je vsekakor irretfaf « :nii»a m prerine ustanova, ti tali ntidi jako lep pr;nit: stične li.'i se Ji vku. smti mmij. ti e*i, LI 't t -: ^ U>",- kol sodele vet. eiaii oet krnečiepa : Fuada torej m' uiH-eia. budi* k s;>i»duiifc »fc*. sodna'. ta. Urfa »linija« rse nt« mtc jr.tDe t ;nt ljudstvom, it prtvne zaje*t obenem z l>'i.r. oddelek «ure-"g a km- ker« že:;6 kol go-žeri'ka B narodi. . e.; O' i iibe-«lrui.n eijt ; m uk odno s'.«v ;,-reiiost, ?u i.enier * dati't. S t tti'-j- Med rtfcvT,e v* tt .--"itiiers. pr .igrama spadata natis-pr.". marksiričuenii' nu-eitieits t»:;u "c iifn;u gospociirs teti- '."nit. ■ Ju t. » * posamezne Mtap-bt stiiaio v jc;.rp: j,t pyt«tat; k i sodelovanji: >dt v >.".t.e. kako* '.u'. ;>'.!■• .šes >:oi uonio stremi t red;': strogo po n a' r; -š> vsesa narod* Zalo L ,1, .-'.i L'n si. i. orgtll ,- .c i J rnoik •vbražetaloo delo lomz-acija in vse občinskimi, vodi 'be skrbstvo ?.a Lrae-lt Lmeifianje Zalo proučuje in vodi "-e čtit razmere in popvje »novet»anja. tterar--:a-.--..t!> ler d««'na .n kreditna »prannja. e puniire p-ijedel?:»a spi "šnesra pjlje-otišniB. btnien- krme. si!'iv. varstva rastlin, vrt- u-eii. »tnarsiva r.d !. iivio'»eje iiploine ži-eje malib ima i t. rtbarstva. mlekar-drevnibiva jtd i. kmetijske slrokor- kme::jskeea fe.hua. poki« ne?« krfc d« ;as<-ei. e ,'f>odar«ke .iva totKeffa pr>zdaritva, ; h izrabe in ar»sva ter dalje izadele, ki so r ii;ein in ^ kmetijskimi i > tretji eidelek. rašan.ia živilskega a >sa ^'isp*iarska i tir ee !e j sna. i ijieizdrevništva tif r.itirt r k.lanja tu. ;v>'l T K-t itd - ffozdl -,-{•[ fi ai,ji * . i ec>zd»r»ke aobra/1*' i ?i e? . kine: -l ;m Ftro i ter kontno vy t';.se streli je pa t ki proučuje m Itfi ru ■■Et Ob tiprtth* ss a »d; * sniisiii dejaij^tiii p ne trp zaci.;. t b. sp :l ijaie nt tat'.'? pr: :. = s j.11 p-j je bil tudi nembk; km« družbai. ; mat; .' manj t spt" t tu- te i Kt.sp^a' • t. tem 'ia',. loi-.ev pr !, z znava;. :TIL drža I ei;:t. zt»'.riiiti imele bolj jc«. za proza sladkor. s .rti rjt. s. sjo t de! /a za-;, š ror i*- i.t z;, 1 -11.d. . Ker ;ta II -ke ia M»»a*a 'akoj . t izredno krat- e. ki prihajajo v . pj:j >>nji pre-; proizvodnjo »pravi mdi v Tako se je r" 'i'1 J-";- -Il P-* Lrčt t t et.,."Č: ; io t, na '.'i'aT.1 Z * i: *. -.ee L-trš J_ie sk.ad t koristmi koasunieBtoT. ze I t»35 obl.kovati pnj JD '..snovni člen v »erire . -t.e.-a ••-... >■*■„ E1Mema Mdafe dr-j/aMe zcraditve. ki je ciJ; i.emškeea nar-.dtiera b-vcjalizm* Dne 15. 4pt 1953 je ;z>! prn >/»»•.!) <, za'iTii zgraditvi drž. urebra-»jevaln* i: ^rporacije ia 'j ukrepih glede ureditve trga a tea za kmetijske proizvode.« Te-b).j zakoau v> tledile poteši št «iri nadaljne urt>lbe, k; yj to »Lhrl prelirsajevaloo korpo-racijo« kbi-jT siao »BeicLsaahrsMiBd« imeBOTali. tzjrradilt do sjeceza današnjega siariia Ker je la d»l dotedanjib kmečkih in kmetijskih orgnizacij kratko m malo zaiela in vključila, a druei del je moral uzaddeJke za gospridarstvo, za pravo, k kmetka ,r, kmetijska vprašanja, za šolstvo, za prosveto za «metstv0 in za plemenska vprašanja nemškega kmeta, a upravni urad je izvr-t'*" rse ^rporacije in vodi tri glavne Mwne panoge delokroga vse korporacije, to t. skrbstvo za osebe, zaposlene v kmetijstvu; ^ bkr.svo za kmetije It o*, gospodar, obrate; 3. skrbstvo za kmetijski trg (tržni red in pospeševanje trga). , V vrri oddelek spadajo torej predvsem za-f » rai ■ in e .-;e.dur- «•':■ ip.-.-t. .L -jBik * razvidu vs) trgovi-.a z živi, *i ne, , ' :z t a l> ..'j sin-trene proiz > •. In je t.e.ivaŽEejših ž;';3 v .-»i: to pf.nzv .i'.j.t !3 velikih gospodar-*, ib z t e z, -K-er za žito. za ži-' 11.' ■ za tu - , ■ za kr i/i i rt t, ji r -Iva. za ze r:tet is z.a :.-. ,-t tei - \ se te zi eze delka. Ze iz te-s trastega pregleda je razviden vei.kat.-ki te or?n;/af :;e ot«-nem pa tudi njen ponif-n m 'dna ■ rn o t r e n •> s t. /la»ti če :rTit-rD'> pred ;;i; deisivo. dd Nemci ne je>-znajo n de-nejra n:;ur»:\s. temieč izvedejo temeljito, tesar se lotijo in da vlada na drtigi -tra-.i med prizadetimi tudi bre/popojna disciplina Razpredena je ia organizacija po vsej državi do zadnje vasi Kakor smo dejali. -tois na čela korporacije .državni kmeiki vod;a? s ^^ojim upratnim cvetom m upravnim uradom. I ej centrali so potem p.drejena »deželna k ia e i s t v a« ^Landesbaucrnschaften), katerih je p-i vsej man državi;* ibrez Avstrije m sudetskih po krajin! X. v bivši Avstriji pa ravno sedaj organizirajo tri, to je v Solnogra-dti, t Lincu ler v Gradcu Ta »deželna krnet-stvar niso samostojna pravna telesa, temveč le nekake poslovalnice »Drž prehranjevalne korporacije« iri jim stoje na čelu »deželni kmečki vodjec. Njih notranja organizacija ter delokrog sta -lična kot pri >Drž. prehr. korporaciju. Nadaljna nižja instanca so poiem »okrožna k me! stvar (Kreisbauern«ehaften!. katerih je v stari državi m in se razteza njih delo-kro? na ozemlje, ki je nekaj večje kot naši okraji. Njim na čela sloje »okrožni kmečki vodje«. Tudi njih notranja organizacija je slič-na prejšnjima dvema, le v manjšem obsegu seveda. Ta sodelujejo zlasti pri izvajanju silno važnega in zanimivega zakona o dednih kmetijah, pri reševanju vprašanja kmečkih dolgov, pri izvajanju tržnega reda itd. Končno imamo se »krajevna kmetstva« (Ortsbauein-scharten) ' »krajevnimi kmečkimi ro-"J11-,!11 se raztezajo navadno na ozemlje ene občine. To so nekaka krajevna poverjeništva gornjih instanc. (Nadaljevanje prihodnjič) naznamla irehnH^ii-/nP,rTlf'us,t :t-'raJle komedijo v ^St'?1"' K"Sar Tone. Ljub* ljana Gospodarska zveza, Tvrševa c. 29-1 l^ ol.hko ^ PnmrM,M delavce' lm" tudi S h!h - f ze!o okueno vezan. Stane samo InZ SSv zz«. uZ poro^ato X sT j^ S^fV? £ šranieLkMlt,^tČZ^l S DOBRO ČTSVO l>r. A. ne ob -Odi na -turi — inora z velikim zaupanjem t'eilati na križarsko vojsko sv OMa: na Katoliško akfi.-o. Bili mora v dno sr.-a prepriča, da u K A -dane, neobhodno potrebna, vedeti mora, kai je pravzaprav KA. kaj boče in kako hoče doseči -soj namen. Poznati mora organizacijo KA. kakor je pri nas zgrajena, kajti tud; j»ri nas je Or-kev ie pozvala io poklicala vera.ke, da se M. ve jo svoje dolinotti. stopiti t vrste K \ in &« !. k»r no ;0 v., m »aren in nuj:=o potrebe- kaiifjot t vprašani o K A. Naj bi ia!o t* knjižna n.».S|a pot v čini v.-;, [»redv.em mlad ij iti delavnih rok. Nase škodljive rastline N.kakor tie bi b b; prav. ako bi s; ne ogledali. ko /e f..».>rini.i o ra/aih ik-Miljist ih dres-ja. 'udi :i.' ii Imb-zui drese«, ki ;>!.* j-uzročajo ktite ali gube. Ntw v«e b»le/ai. k: »e l-c-vajo gozdnega drevja. 1 ni Kfl ..»kužeaja f. < gluah; nekatere j. >\ijn razne žuželke liruite mraz, rane ud. I'ri tej priliki se b . "-zaiDiti le i iKileznimi, ki jih j«.>zrim'aju glne kdo ne p>)zna »rakastega-, drevja' / žalostjo ga ogleduje lastnik, ki ss je obetal dobiček ir, korist od droesa. I.ej»a zaokroženo iblikt izginja, zato t-.'tane dreto na U-dnetn mestu neuporabci Otlkod le.lezen' Kako nastane' Drobne, preleti::; ..či-u nt-, elne glivice - > »e ga lolile. PovzrtKile so nrpra\tlno rast Jrsti i. »lakca, zaradi ee-»ar so nastale g"isa*te otekline ns deblu. /lasti macesen šn jelka rada bolehala na »raku«. Recimo, da je drevo na nekaterih mestih ranjeno. Pod vplivom zraka in vode se naselijo na tistih mestih glive, ki povzročajo enuj« lesa. Z ozirora na napadeno o/iroma obolelo mesto, ločimo gnitje korenine, debla, beline, črnine, vej itd. /. ozirom n« barvo, ki jo gniloba povzroča, pa belo in rdečo gnilobo Rdeča ali ludi vlažna gniloba začne navadno iz jedra in v koreninah, deblu sli vejah-Les postaja rdečkast ali teranorjav. Ni več trd, težak kot prej. diši po jfnilobi in polagoma razpade v prah. Najnevarnejši povzročitelj rdec® gnilobe je koreninska g«,b>t. ki navadno napada iglavce, pa tudi listavce Bela ali suha gnilo nastane takrat, kadar se gnitje, ki se je začelo v zgoraj opisanih razmerah, nadaljuje v suhih okoliščinah. Spoznati moreš tako gnitje po bledi, belkasti ali belkastorumeni barvi lesa, ki diši po gnilobi. Te vrste gniloba se loteva navadno mlajšega lesa. Ce tako oboleli les deneš v temen prostor, se sveti (fosforescira). Belo gnilobo navadno povzročajo: neprava kresilna goba, ki se loteTa zlasti hrastov in sadnega drevja: prava kresilna goba, ki nspada zlasti bukve; smrekova kresilna gob.-:, ki povzroči, da razpade smrekov les na drobne koščke; borova goba, ki začne navadno na odmrli® vejah in povzroča odpadanje in odstopanje jedra ali letnic na borih. Les {»stane rdečerjar z belimi madeži in luknjami, mraznica povzroča pn tleh na deblih ali koreninah iglavcev m listavcev rakjste otekline, iz katerih močno teče smola. Les, ki ga je napadla bodisi bela aH rdeč« gniloba, ni uporaben. S tem pa seznam sovražnikov koristcegs gozdnega drevju še ni končan. RAD10 LJUBLJANA Vsak dan: 12 Pl°s5«> J'24S Vre«*-'. počila, iS Cas, spoml. obvestila, 18.15 PloMe, 14 Vreme, borza, 19 in 22 0«», vreme, poročila, spored, ob- ""rHrtfk 5. januar}«: 1&00: Plošče. 18.40: Slovenščina za Slovence. 19.30: Nac. wa. t»,50: Beseda k premiku- 20.00: Pevski koncert. 20.441; Kadilski orkester. 22.15: Dueti za klavir in harmonij. J fHfk. *. januar)«'. 9.00: Napovedi, poročita, 915: Plošče. 9.45: Verski govor. 10.00: Prenos cerkvene glasbe u. stolnice. 11.15: Plošče. 11.30: Koncert Radijskega orkestra. 18.20: PktSče po Je-lj«ti. 14.00: Otroška ura. 17.00: Kuietjjska urn. 1 T.:»0: Plošče. 18.00: Sv. Trije kralji. tivečna igra. Igrajo člani rad. igr. družine. 19,30: Nac. ura. 19.50: Koncert pevskega zbora »Ljubljanski Zvone 2 leto« foieaife 1H3 gforafc, umrlo p« 80 ljudi. — Zglaait* ee ca katoliške ča^ormi* v itipniiču ali pri poverjenikih. — Fantovski odsek vabi poštene fante k rednim acrtankom, ki se vrtijo v«ak torek in petek zvečer Svojim cenjenim od'em < cem m prijateUett srečn* in vese o novo leto Mcdič - Zanki lastnik Franjo Medic tovarni oi;a, Inkov to barv Ljubljana - Medvode - Domžale - Marbor Umrl jc za pljučnico 76 letni varšavski nadškof kardinal Kakovski. Belgijski senator Rodins se je te dni zgrudil mrtev v zbornici tik proden je končal svoj govor. 50 krav je zgorelo na neki kmetiji Mont- luconu v srednji Franciji. * V vojaški četi so imeli tudi »komisijo«, obstoječo J? Posrednika in dveh kaplarjev, ki je morala skrbe-'-> da je bila prehrana v redu Sprejemala pa je tudi č^j .in »ližno- Neko jutro se oglasita dva moža, , . da nista zadovoljna. »Kaj pa ni v redu?« je vpia-»a! podnarednik »Čaj,« je -dejal *d«i iimtsd obet. re-, ■ *m> dobimo samo ono rjavo vodo, medtem ko uhar «am pospravi vse čaino zelišče.« Moli oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkra' Din 5'—. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupujeio kmetijske potrebščine ali prodaiajosvoje pridelke ali iščejo postov oziroma obrtniki pomočni kov ali vajencev in narobe Prlftojbtaa za male oglate te platoje naprej. Posestno ^prodaj v Gotui vasi it. 42, eu hektar njiv travaik, gozd in malo gospo darsko poslopje. Več se izve pri 2efran Janezu, Golna vas 18 *>. Novo mesto. illsnar službo h IfidpiG konjem kam blizu Ljubljane. Naslov v upravi »Domoljuba« pod štev. 18999. Lindič, Ljubljana 215. 10 v/.orcev rtaneSOdin. od 14 do 17 tel sprejme v Zavogle štev. 8, p. Do-fcrume. |l|.nrf prirtnega, ra-fUfitfbS nesljivega, ne kadite« š&Sem. Gradič Podgorje Sv. Jurij ob J«'t iel. dam v najem. Martin Piat. trgovec. <:rBoi»«lj fianrat M Po1ist«brunje Kufs!»»! v*»ttovrs1tio listo j« ztalBiiii F Čuden. Prešernova ulica št. 1. Liubljasa Z našo umetno esenco Moslin si lahko vsakdo t meiimi pri- pravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. (.'ena 1 steklenici za 150 litrov Din 20-, po pošti Din 35-, 2 steklenici po pošti 55 Din. — Prodaja Dro ferija Katic. Ljubljana, idovflra ulica 1. za gozdno drevesnico sprejmem. Prosto stanovanje, drva, njiva itd. Nastop lahko takoj.SašaStare. Mengeš. ist dobite v najboljši kakovosti pri Fran Pogačnik d. z o. z. v Ljubljani, Tyrševa (Dunajska) c.33f1avna skladišča Balkan). 0eiik sadili m i seio dobro lego. hiša in njiva ugodno naprodaj Poizve se v žup nišču v Smledniku. Fanta !6"~18 ,efIH(g» ffflttltl za itmožiia dela spreimeni. Grad. Vevče št. 60, D. M. Poli«. za kmečka dela sprejme«). Ah lin. Srednja vas 5 n. Laverca. M llislui stfglis prvovrstnih znamk lirav poceni (rabljem fe od 300 Din naprej) naprodaj samo pri »Promet« v Ljubljani (nasproti Križ.an»lte cerkve/ Hlaiua kravarja, S5do 45 |et starega, pridnega, poštenega. -Hrana in plača dobra. Tak«) aprej«« Graščina Srebrniče, Novo p-^dnega, jk> staneaaL, vaje sega konj tu kaaetskth del, sprejmeta. Naslcr? v »pravi »Dorooljoba« ood štev. 19.030 cij^e slike. Leik.i-rikie PaviovJSič, PoljensVa 12 sisrsr^ del dobi takoj službo Naslov v upravi Do tnolitiba i St. 37. vsebujejo 37% beljaso vin in tolšče ter so la nenim tropi nam enako vredno močno krmilo 100 kg Din 90'—. Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska 5. Stta s hlevom in vrtom v najbližji okolici Kamnika se proda za nizko ceno. — Več se poizve pri Novak Leopoldu. Vrh-polje št. 25, p. Kamnik, Pozor ooztiorii! Izdelujem najcenejše in oajfineiše orodje kakor sekire,malarine, plankaSe, cepine Pon-tatler, cepine kmečke. Pošiljam po pošti na drobno in debelo. — Krmelj Matevž, sekirni kovač. Log, Sk. Loka. liROBTINE m ia fiase časopisje; Živili žrtve prometa Zar.imivo je, kaj je objavil neki prijatelj živali v listu za ptičjeslovje. Skušal je dognati število »smrtnih žrtev med živalmi, ki so poginile zaradi prometa. Na 180 km dolgi poti, ki jo je (iotični prevozil s kolesom, in sicer od Brunšvika do Lipskega (v Nemčiji), je našel 25 živali, ki so jih povozila motorna in navadna kolesa. Povoženih je bilo 11 zajcev, 5 ježev, 4 krti, 2 miški, 1 hrček, 1 podgana in 1 mačka. Število ptičev, ki jih je uničil cestni promet, je pa še večje. Vsega skupaj je našel na tej cesti 8« povoženih ptičev, in sicer 5 ščinkovcev, 4 srake, 4 vrabce, 4 škorce, 2 taščici, 1 pastiričico, 1 čkr-jančka, i čifka in štiri druge neznane ptičke. Največ je bi!« testavic, in sicer 54. Če smatramo »živalske žrtve cestnega pro* meta« -za eekakžiso merilo na ISO km dolgi cesti, tedaj moremo izlahka izračunati, koliko sesalcev in ptičev obleži na 1000 km dolgih cestaii in koliko na vseh evropskih cestah, kjerkoli je živahen promet iu norenje z motornimi vozili. Ali bi mogli kaj ukreniti za varstvo živali v tem pogledu? Prav nič drugega kot to, da naj bi vozniki motornih votil ne besneli tako po deželi. »Overai ptztirtv« angleških žensk Pnrifiiil list »Tempsf ve povedati, da bo do-lečili nemškim ženskam nov pozdrav ob slovesa i h prUikaSs, kot na printer pri sprejemih visokih poiiličnih glav in podobmi. Desnico morajo ženske dvigniti do viši«e rame in se z glavo nalahno prikloniti. Prvikrat so i novim »itvomim pozdravom« sprejeli madžarskega regenta Horthjja. Peslefeja vsžnja pariškega iranv&ja V nedelje j« pariški cestni pNmi«t doživi ■tako rekoč zgodovinski dogodek. Teg- dne je prevozil postednjt tramvaj, ki je Se med 9everB9VBiw» zato, d* ta posoda araduši ropot motorja « ^ Crrti gaber od ifi cm premera in 120 cm dolžine naprej iSčem vsako množino. — Ponudbe pod >0s'rya« na upravo Domoljuba Stev. 20.091. I*0w itJiini pioifch »REDIN« za prašiče. -Vsak kmetovalec si lahko hitro in /. malimi stroški zredi svoje prašiče. Zodo stuie saniol zavitek za 1 prašiča lei slana 1 zavitek « din. po pošti U din. 3 zav. po pošti 24 din. —t Mnoeo zahvalnih pisem. Uspeh vam je zagotovljen. Prodaja drogerija Kane, Ljubljana. Židovska u!.1. Pazite: pravi »Redinc se dobi samo v zavitkih z napisom »Redin«. *Dru$in$k(i za leto 1939 miika Opozarjamo na lepe fen.llne Rggratls primerno darilo za vsako našo hišo, se še dobi v vseh trgovinah in knjigarnah. ki jih je mogoče dobiti z nakupom tega ljudskega koledarja. Gejka Zimska brana in premalo gibanja sta v zimskem času vzrok slabe prebave želodca, čestih omotic, zaprtosti in nerednega črevesnega delovanja. Staro bolezni se vsled mraza zopet izraziteje pojavljajo: 8p 1 oSno in prehitro debeljenje, hemoroidi in zaprtje, motnje v želodcu, črevesna obolenja, glavobol, nespečnosjtj napetost telesa, omotica in »astrup 11 j e n j e. Posebno zrelejše in starejše osebe so tem nadlogam nodvržene. PLAMINKAČA] fisu ter tako deluje blagodejno na vse telo ln na Vaše splošno zdravstveno stanje. Zahtevajte v apCekah izrecno le »Planinka« faj-Hahovec, ki se ne prodaja odprt, temveč le v zaprtih in plombiranih zavitkih z napisom proizvajalca: APOTEKA MR. BAHOVEC, Ljubljana, Kongresni trg 12 S. br. :!95"«35 izdelek najbol)ii, CžflMU enak inozemskim, nad polo* vico cenejši, 10-letna garancija, štedilnike vseh velikosti izdeluj« Podržal Ciril, lq 147 prt ijuuii. V vsakn hišo »OomciHiiba«! Dnbijaoa Komenakega aLi ToleiM »i. »m I>r Sta«* Dtrgasat W-fha«tj hms.^l.j. Oritilm U,—a» Ženini in neveste I Rešeni ste velik® skrbi I Ne premišljujte kam bi se podali nakupovat balo. Z zaupanjem pojdite v »taroznano domačo arosekovo trgovino v Trebnjem, kjer Vas čaka v p®w®žassl trgovini žare« velika izbira vsakovrstnega blaga. Vašemu okuau odgovarjajoča moda, strokovna in vestna postrežba, zajamčeno najboljša kvaliteta, najnižje cene so ona priporočilna sila. ki ho tudi Vas zadovoljita. Vse kar rabi mladi par — je pripravljeno! najnovejši štofi za moške obleke in suknje, klobuki, srajce, kravate, rokavice. Najnovejši vzorci volnenega in svilenega blaga za nevestine oblek« in plašče, spodnje perilo, nogavice, venčki, šopki in razni nakiti, svileni robci. Vse vrste postelj« nine, rjuhe, posteljna pregrinjala, kovtre, žične posteline mreže, morska trav«, žima, stoli, škafi itd, Raznovrstna plehastn, železna in porcelanasta posoda, steklenice, ko/arci, čajni, vinski in kavni servisi. Najboljše usnje, raznobarvni boksi, šev- roti, trpežni podplati itd. Vsaka nevesta doki za sporni« t »sten j primerne darilo I Vsem mojim cen/enim odjemalcem telim srečno in mdovolino novo leto t Iimn A. £HO$i§€ trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki Trebnje na Dolenjskem Sfmetje! Vala stanovska organizacija f« Kmečka zveza I LJUDSKA POSOJILNICA I LJUBLJANI registr. zadruga s nioa zavezo LJUBLJANA, FIHdogUcva CCSS« 0, (v lastni palači) obrestuje hranilne vloge najagodoe j e Nove ln stare vloge« ki so v celoti vsak čas razpoložljive, obrestuje po 4'/,, proti odpovedi do «•/•