Mamica, jaz moram v raj!
Peterčku se je zazdelo v ljubkih sanjah nekikrat, da so  zvezdice strnile se v voziček solnčnozlat.
Vanj je sedlo božje Dete, rajskomilo, rožnih lic, v svilne  kodrčke pa vpletli angelci so mu cvetic.
^^^^^H|       In nizdol se je pripeljal
^^^^^^E       Jezus, z lučjo ves odet,
^^^^^^H       pa je Petrčku pomignil:
^^^^^^B       ,,Pojdi z mano v lepši  svet!"
^^^^^^1       Pa se dvignil in je šinil
^^^^^^K       zvezdni vozek v sinji zrak.
^^^^^^H       „ Zdaj  smo v raju!" — Sen premine
^^^^^^B       Peterček pogleda v mrak.
112
Mamici je zjutraj pravil: ,,V raju bi žc bil lahko; prav do vrat sem se pripeljal, pa me zbudil je nekdo.
Če prišlo bo božje Dete z zlatim vozkom pome kdaj, pa se nič več ne povrncm: Mamica, jaz moram v raj."
Res prišlo je božje Dete, ko se zvezdic broj je vžgal: v vozek zlat so se strnile — Peterček je v vek zaspal.
M. Elizabeta