Matjaž Bizjak Rodbina GALL in njene veje v srednjem veku Thesaurus memoriae O opuscula 7 Pomembnejši gradovi in gospostva v posesti posameznih vej rodbine Gall. Thesaurus memoriae Opuscula 7 Thesaurus memoriae Series Opuscula 7 UrednikizbirkeBoris Golec, Katarina Keber, Miha Kosi Matjaž Bizjak Rodbina Gall in njene veje v srednjem veku ©2019, Založba ZRC, Zgodovinski inštitut Milka Kosa Urednik knjigeMiha Preinfalk RecenzentaTomaž Lazar, Peter ŠtihJezikovni pregledRok JanežicPrevod povzetkaManca Gašperšic Oblikovanje in prelomBrane VidmarFotografijeMarko Zaplatil, Barbara Žabota, Robert Peskar, Miha SerucnikAksonometricne risbein tlorisiIgor SapacIzdajateljZgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZUZa izdajatelja Petra SvoljšakZaložnik Založba ZRC, ZRC SAZUZa založnika Oto LutharGlavni urednikAleš Pogacnik Tisk Birografika BORI, d. o. o.Naklada300 Prva izdaja, prvi natisLjubljana 2019 Izid knjige so financno podprle Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije na razpisu zaznanstvene monografije v letu 2019, ter obcine Lukovica, Zagorje ob Savi in Dravograd.Raziskave, katerih rezultati so v njej publicirani, so deloma potekale v okviru programa Temeljne raziskave slovenske kulturne preteklosti (P6-0052), deloma pa v okviru projekta Toponomasticna dedišcina Primorske (L7-9424) – obafinancirana s strani ARRS. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 929.52Gall BIZJAK, Matjaž, 1971-     Rodbina Gall in njene veje v srednjem veku / Matjaž Bizjak ; [prevod povzetka Manca Gašperšic ; fotografije Marko Zaplatil ... [et al.] ; aksonometricne risbe in tlorisi Igor Sapac]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2019. - (Thesaurus memoriae. Opuscula, ISSN 2232-3430 ; 7) ISBN 978-961-05-0201-2 COBISS.SI-ID 300764160 Digitalna verzija (pdf) je pod pogoji licence CC BY-NC-ND 4.0 prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789610502012 Matjaž Bizjak RODBINA GALL IN NJENE VEJE V SREDNJEM VEKU ZGODOVINSKI INŠTITUT MILKA KOSA ZRC SAZU Ljubljana 2019 Staršem KAZALO Uvodne besede (Matej Kotnik, Matjaž Švagan) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 Predgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 Viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 Gallenberški listinski arhiv . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 Genealoški pregled . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 Prvotna rodbina Gall . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 Linija oziroma rodbina Gallenberg . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 Linija Lebek-Rožek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 Linija Gallenstein . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64 Linija Motnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77 Linija Pukštajn . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79 Težko opredeljivi clani rodbine Gall v duhovniških vrstah . . . . . . . . . . 83 Posestni razvoj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87 Gospostvo Gamberk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105 Priloge . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115 Urbar gospostva Gamberk 1498 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117 Rodbinski leksikon . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 159 Rodovniki (priloženi v zavihku) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 178 Seznam virov in literature . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 179 Seznam slikovnega gradiva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 193 Summary . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 197 Imensko kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 207 UVODNE BESEDE Najveckrat se nam v družbi ob pogovoru o prednikih zacne zatikati nekje pri prastar­ših. Kadar omenjamo narodno zgodovino, je vcasih »svetlo« do druge svetovne vojne, vcasih sto let pred tem. Svojega obstoja se pogosto zavedamo tja do zacetka 19. stoletja, torej do casa, ko so živeli in ustvarjali velikani, kot so Vodnik, Prešeren, Slomšek, Zois in njihovi sodobniki. Nekje v poltemi se spomnimo še Valvasorja, nato pa je skoraj že konec. Vsaj pri vecini je tako. Toda danes, ko je v osebnostnem smislu vendarle naj­pomembnejši posameznik, ko prej kot lastno identiteto, kulturo in zgodovino želimo spoštovati druge in drugacne, je še kako pomembno, da se zacnemo zavedati, da obsta­jamo stoletja in da je bil nekdaj mnogo bolj, kot se zavedamo danes, od posameznika pomembnejši rod, družina. Nic ni nastalo na hitro, vse je nastajalo iz roda v rod. V nasprotju z današnjimi uspehi in informacijami, ki trajajo in se spreminjajo iz dneva v dan, iz ure v uro, je trajalo dolgo – leta, desetletja, stoletja. Z Galli je povezane zelo veliko naše zgodovine, vec, kot se zavedamo. Ne samo zaradiv svojem casu razširjenosti družine in njenih stranskih vej po Kranjskem, Štajerskem ter Koroškem, ampak predvsem zaradi njihovega prispevka k našemu nacionalnemu razvoju jih moramo spoštovati in s ponosom vzeti za svoje. Nekega davnega dne pred mnogimi stoletji so morali slediti svojim gospodom grofom, zapustiti Bavarsko in priti na Kranjsko. To se je zgodilo znotraj enovite države, in ker tudi narodov v današnjem smislu takrat še ni bilo, je to tako, kot bi danes prišli recimo iz Maribora v Ljubljano. Od takrat so bili in ostali tu. Naši so; kranjski, štajerski, koroški, slovenski. Bili so tu, ko je nastajalnov fevdalnidružbenired.Bilisozraven,kosonastajaliprvisamostaniterv njih ucenost in z njo prvi slovenski rokopisi. Bili so tu, ko so nastajale cerkve, župnije, gradovi, vasi in mesta. Bili so zraven, ko je bilo treba podpreti Trubarja in njegove prve v slovenskem jeziku napisane knjige. Bili so tu, ko je bilo treba naš narod braniti pred roparskimi in divjimi napadi Turkov. Bili so v prvih vrstah v velikih bitkah, tudi takrat, ko se je odlocalo o usodi Evrope pred Dunajem. Bili so clani deželnih ustanov, meceni in podporniki. Iz njih so izšli grofi in knezi ter bolj ali manj pomembni ljudje, tudi taki, ki so zbirali in ohranjali našo narodno zgodovino, znanje in naš ponos. Bili so del Zoisovega kroga. In ko se je v vrenju takratnih evropskih trendov že razplamtevalnemški nacionalizem, so Prešernovemu sodobniku, cbelicarju in pesniku, ki se je ponašals takrat najvecjo slovansko knjižnico, dr. Jakobu Zupanu narocili, da je v našem in njihovem jeziku napisal alegoricne speve velikim junakom Gallovega rodu. Galli so serazmahnili v razne veje ponosnih družin, samo ime Gall pa je ugasnilo, kot so ugasnili tisti moški, ki so nosili to ponosno ime. Galli pa so nam zapustili ne le ruševine mnogihgradov in gradove, ki še danes ponosno stoje in se cudimo njihovi mogocnosti, trdnosti ter arhitekturi. Zapustili so nam mnogo vec, to, kar je v naši narodni zavesti in kar nas oznacuje kot narod tradicije znanosti, kulture, literature in tisocletne pripadnosti zahodnikršcanski, evropski civilizaciji. Da,tudizaraditakih rodovsmo lahko ponosnina svojo civilizacijo, pripadnost in obstoj. Kako zelo je vse to, kar je zbrano v knjigah o Gallih, Gallenbergih, Gallenfelsih, Graffenwegerjih in drugih,ter dedišcina Gallovpomembna za današnjega clove­ka, bo pokazal cas. Hvala Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ter njenemu Zgodovinskemu inštitutu Milka Kosa, posebej pa dr. Matjažu Bizjaku in dr. Mihi Preinfalku, ker sta s svojim znanjem in vztrajnim delom odstrnila pregrinjalo, kije prekrivalo poglede v del našega bistva, ki kot sestavljanka tvorijo podobo našeganaroda. Hvala tudi županji in županom, ki so s podporo temu delu dokazali, da so ljudje širine in spoštovanja lastnega naroda ter da ne žive le za trenutek, temvec so vez med vceraj in jutri, med tem, kar smo, in tem, kar bomo. Le iz tega, kar nas je zgradilo v preteklosti, gradimo naprej in ponesemo v prihodnost. S tem delom se hkrati odpirajo novi viri in smeri znanstvenega dela na številnih podrocjih, ne samo na zgodovinskem. Vse to prispeva k naporom in delu, ki so ga davno pred nami zaceli tisti, ki so pisali prve rokopise, tiskali prve knjige, pisali prve pesmi ter se prvi izkazali v znanosti in umetnosti, nadaljujemo pa ga tisti, ki nam je v ponos biti Slovenke in Slovenci – Evropejci. Matej Kotnik, nekdanji župan Lukovice Kopanjepo preteklosti, sestavljanje okruškovminulega jenikolikoncano delo. Iz korakav korak je težje, tema je bolj nepredirna, vse vec je manjkajocih kosov, ostaline so vse pogosteje samo še drobni fragmenti, cez vse vec praznine je treba napeti mrežo logic­nega sklepanja in široke domišljije. Še težje se zdi brskanje za predniki, sestavljanje družinskih dreves: ustna izrocila so nezanesljiva, pisni viri kmalu izginejo. Celo pri plemiških rodbinah, ki so bile izrazito privilegirane tudi z informacijskegavidika, soobjektivne okolišcine poskrbele zaštevilneškrbine in nejasnosti. V megleno nejasnost izginjajo celo korenine tako mogocnih rodbin,kot so bili nekoc Galli, ki naj bi pred osemsto, devetsto leti privandrali z Barvarske. V tem pogledu je cas pravicen sodnik, ki briše družbene razlike. Galli in Gallenbergi, med katerimi so po zatrjevanju zgodovinarjev obstajalesorodstvene vezi in poslovni stiki, so pomemben del naše preteklosti. To govorita že nemški imeni gradu Gamberk, Gallenberg, in dvorca Medija, Gallenegg. Medijo radi in pogosto povezujemo s slovitim ucenjakom Janezom Vajkardom Valvasorjem, saj je tam preživljal mladost in naj bi bil v medijski kapeli tudi pokopan. Gamberk je vecini najbolj znan po razlicnih zgodbah, ki se sprehajajo po ozki stezi med miti in zgodo­vinskimiresnicami.Prvepridnooživljajodomacigledališcnikiznastopimedgrajskimiruševinami, druge so zgodovinarji popisali v vec strokovnih clankih. Ce se je Gamberška kronika in so se mlajše Grajske štorije rade napajale pri vodnjakudomišljije, s to knjigo krepimo vedenje, ki zajema iz dejanskega. Obojim v Zagorju radiin na široko odpiramo vhodna vrata. Matjaž Švagan, župan Zagorja ob Savi PREDGOVOR Genealoške raziskave plemiških rodbin so v zgodovinopisju prisotne od vsega zacetka. Pri nas sose z njimi ukvarjali že klasiki, kot npr. Janez Ludvik Schönleben,v novejšem casu pa so jih po polstoletnem zatonu zaceli ponovno obujati v devet­desetih letih prejšnjega stoletja. Raziskave, povezane s pricujoco knjigo, ki skuša rekonstruirati zgodovino rodbine Gall, so se zacele pred dobrim desetletjem; ne iz lastnih raziskovalcevih vzgibov, kot je to obicajno, temvec na pobudo zaintere­siranih entuziastov Društva za ohranjanje ruševin Gamberka. Treba je pojasniti, da za to ustanovo pravzaprav stoji posameznik, neutrudni Marjan Klancnik, ki mu pri odstiranju preteklosti domacih krajev ni nobena pot predolga in nobena kljuka prevec blešceca. Prav on me je v dolgih, zgodovinsko obarvanih pogo-vorih obkavis svojoneusahljivoenergijonavdušilza raziskovanje omenjeneteme. Nakljucje je v zgodbo pripeljalo še enega ljubitelja iste lokalne zgodovine,Mateja Kotnika, po spletu okolišcin tedaj na županskem položaju, ki je v razi­skavah prostorsko precej razprostranjene plemiške rodbine prepoznal potencial za projekt, ki bi na kulturnem podrocju lahko pod svojim okriljem združil vec razlicnih obcin. Kot prvi rezultat teh prizadevanj je sedaj na voljo prikaz rod-bine Gall z vsemi njenimi linijami in vejami v srednjem veku. Priznati moram,da dolgotrajne raziskave niso izpolnile vseh mojih pricakovanj; pomanjkanjevirov, zlasti rodbinskih arhivov posameznih vej, je razlog za ponekod luknjaste genealoške prikaze, predvsem pa se je bilo zaradi neohranjenosti srednjeveških urbarjev treba odreci podrobnemu prikazu posestnih razmer. Kljub vsemu upam,da bo ta knjiga postala koristen pripomocek strokovnjakom in ljubiteljem, ki se ukvarjajo s slovensko preteklostjo. V prijetnodolžnost mije,da se na temmestuzahvalimvsem,kisokakorkoli pripomogli k nastanku te knjige. Prisrcna zahvala gre že omenjenemu gospodu Marjanu Klancniku, nadalje dr. Gustavu Pfeiferju iz Južnotirolskega deželnega arhiva v Bolzanu, prof. dr. Wernerju Paraviciniju z Univerze v Kielu, dr. Lilijani Žnidaršic Golec in dr. Juretu Volcjaku iz Arhiva Republike Slovenije, dr. IgorjuSapacu z Univerze v Mariboru, dr. Robertu Peskarju z Zavoda za varstvo kul­turne dedišcine Slovenije ter dr. Mihi Preinfalku, dr. Mihi Serucniku, dr. Mihi Kosijuin mag. MatjažuGrahornikuizZgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRCSAZU. Za financno podporo projektu se še posebej zahvaljujem Lukoviškemu županu gospodu Mateju Kotniku, dravograjski županji gospe Marijani Cigala in zagorskemu županu Matjažu Švaganu. Lesce, april 2019Matjaž Bizjak VIRI Osnovo preucevanju zgodovine plemiških rodbin predstavljajo rodbinski arhivi, kipaso se za posameznerodbinedo današnjih dni ohranili v najrazlicnejših oblikahinobseguternarazlicnihmestih.Šeživecerodbinesvojearhivepravilomaohra­njajo v zasebni lasti, vendarjih v zadnjemcasu vedno raje izrocajov profesionalnohrambo javnim arhivskim ustanovam,1medtem ko so arhivi izumrlih rodbin v teh ustanovah vecinoma pristali že v 19. stoletju. Žal je precejšen delež obrav­navanega gradiva danes izgubljen, bodisi dokoncno unicen bodisi (predvidoma manjši del) ohranjen v neznani zasebni lasti. To zgodovinarje še vedno navdaja z upanjem po odkritju »novih« virov; in dejansko se obcasno zgodi, da posamezni drobci ali pa obsežnejši korpusi rodbinskih arhivov – obicajno z darovanjem ali prodajo javnim arhivskim ustanovam – pridejo v javnost.2 Za zgodovino posa­mezne plemiške rodbine seveda ni merodajen zgolj njen rodbinski arhiv, ampak tudi arhivi vseh drugih rodbin, razlicnih ustanov in upravnih organov, s kate­rimi je gojila kakršne koli stike. Srednjeveško obdobje ponuja predvsem razlicne listine, tedaj univerzalno sredstvo pri sklepanju raznovrstnih pravnih poslov, pa 1 Kot primer navajam rodbinska arhiva dveh vej Turjaških; Knežji turjaški arhiv se že dalj casa nahaja v hrambi Haus-, Hof- und Staatsarchiva na Dunaju, arhiv grofovske veje pa od leta 2009 v celovškem Landesarchivu, TKL 1, str. 15; TKL 2, str. 16. 2 Viktor Franz August Freiherr von Speth je leta 1954 predal 88 gallenberških listin (del gallenberškega listinskega arhiva) Štajerskemu deželnemu arhivu v Gradcu (Brunner, Das ältere Gallenberger Urkundenarchiv, str. 61). Del grajskega arhiva – med drugim nekaj srednjeveških listin – z Brda pri Lukovici je leta 1943 pred požarom rešil oskrbnik Peter Windschwendter, njegovi potomci pa so ga leta 2007 izrocili dunajskemu Haus-, Hof-, und Staatsarchivu (Golec, Nova spoznanja, str. 109, op. 14). tudi zgodnje upravne vire (urbarje, racunske, fevdne, ... knjige) in – šele od 15. stoletja dalje – spisovno gradivo (tedaj še v omejenih in obvladljivih kolicinah). Vse omenjeno se je za posamezne veje rodbine Gall ohranilo v razlicnem obse­gu. Takoj na zacetku je treba priznati, da je – gledano v celoti – stanje ohranjenihvirov precej klavrno. O rodbinskem arhivu lahko govorimo le v primeru linije in pozneje samostojne rodbine Gallenberg, pa še to v dokaj omejenem obsegu – gre za deloma ohranjen listinski arhiv. Pri vseh ostalih vejah Gallov imamo na voljo zgolj na najrazlicnejših koncih raztreseno listinsko gradivo, ki pa je za posame­zne casovne intervale dolocenih linij precej luknjasto, in to tako zelo, da ovira že najosnovnejšo genealoško raziskavo, t. j. izdelavo sklenjenih rodovnih debel. Problem postane še bolj perec pri posestnozgodovinski raziskavi, kjer se preredkoohranjenemu naboru listin pridružuje dobesedno neobstoj srednjeveških urbarjev(celo zgodnjenovoveških!) za gallska gospostva – svetlo izjemo spet predstavlja gallenberški urbar, pa še ta izvira povsem s konca srednjega veka, iz leta 1498.3Dobrodošlodopolnilolistinamsofevdne knjige,kisoza slovenskoozemlje ohra­njene predvsem iz 15., deloma s konca 14. stoletja. Posamezni Galli se pojavljajo v celjskih4in habsburških popisih fevdov,5pa tudi v fevdnih knjigah freisinške6 in krške škofije.7 Najdemo jih tudi kot uradnike v obracunskih knjigah omenjenihškofijinrodbin.8 V nasprotju s tem ohranjeni narativni viri prakticno ne vsebujejouporabnih informacij za raziskavo, razen ce mednje uvrstimo nekoliko netipicen vir, namrec genealoške zapise Žige Herbersteina.9 Dokaj obsežno delo pravzapravni naracija v pravem pomenu besede, saj Herberstein zgolj v kratkih odstavkih (brez kakršnih koli casovnih umestitev!) navaja sorodstvene razmere svojegabližnjega indaljnega sorodstva v razponukakega stoletja,ima pa nedvomnomemorialni znacaj. Kljub odsotnosti datiranja je v nekaterih primerih mogoce identificirati Galle s konca 15. stoletja. Omeniti moramo še en tip novoveškega vira, ki ga je bilo v obupnem iskanju dodatnih informacij potrebno vkljuciti v raziskavo. Gre za popise listin v zapušcinskih inventarjih umrlih plemicev, kjer so popisovalci v zelo skopih regestih obicajno navedli najbistvenejši del vsebine 3 ARS, AS 1, Vic. a., šk. 81.4 ARS, AS 1073, ZR I-57r. 5 HHStA, HS W 724; NÖLA, HS 17/5.6 Blaznik, Urbarji freisinške škofije, str. 222–258.7 KLA, GVK, HS 2/8, 2/9. 8 Bizjak, Deželnoknežjiobracuni;Bizjak, Obracuni freisinške škofije 1–7; DAK, HS 106; HS 122.9 Zahn, Familienbuch Sigmunds von Herberstein. posameznih dokumentov. Ce je bil v pokojnikovi hrambi nahajal rodbinski arhiv,takšen zapušcinski inventar obicajno navaja obsežnejši korpus srednjeveških listin.Skopi regestiseveda ne morejo nadomestiti izgubljenega rodbinskega arhiva,obicajno pa omogocajo vsaj identifikacijo osnovnih sorodstvenih razmerij inposledicno izdelavo zanesljivega rodbinskega debla na segmentu, ki ga casovno in prostorsko pokrivajo. Poleg gallenberških inventarjev, o cemer podrobneje v nadaljevanju, na tem mestu omenjam inventar Franca Galla iz leta 1614, na pod-lagi katerega je bilo mogoce precej natancno rekonstruirati del gallensteinskega rodovnika za drugo polovico 15. stoletja.10 Gallenberški listinski arhiv Edini ohranjeni rodbinski arhiv, o kateremlahko govorimo v okviru širše rodbineGall – ceprav danes razpolagamo le še z njegovimi ostanki – pripada Gallenbergom.Karjeodnjegaostalo,jedanesshranjenovArhivuRepublikeSlovenije.Nahajasev fondu grašcinskega arhiva Dol,11 ki po svojem obsegu in bogastvu precej izstopaiz povprecja kranjskih grašcinskih arhivov. Ne vsebuje namrec le gradiva, ki se je na gradu nabralo v stoletjih življenja razlicnih plemiških rodbin in upravljanja s pripadajoco posestjo, temvec tudi obsežno domoznansko arhivsko zbirko, plod zbirateljske aktivnosti barona Jožefa Kalasanca Erberga, ki je na Dolu nastajalaob koncu 18. in v prvi polovici 19. stoletja.12V tem kontekstu se je ohranil tudi arhiv Gallenbergov, katerega najstarejši del so srednjeveške listine. Originalne listine, ki so se sredi 19. stoletja nahajale v dolskem arhivu, so po izvoru pripadale dvema sklopoma. Prvi je izviral iz grašcin Dol in Osterberg pri Sostrem ter je bil torej organski del grašcinskega arhiva, drugi pa je bil kot del gallenberškega arhiva na Dol prinesen v okviru Erbergove zbirke. Ker je bil grad Osterberg od sredine 14. do sredine 16. stoletja v posesti rodbine Gallenberg, sta razumljivo oba sklopa za pricujoco raziskavo enako zanimiva. Vecino teh 10 ARS, AS 309, ZI, Franc Gall, št. 10 (1614), Lade E.11 ARS, AS 730.12 Arhiv dolske grašcine je – zahvaljujoc Emi Umek, ki je v letih 1991–1992 sestavila odlicen inventar(Umek, Dolskiarhiv) – precej dobro dostopen in poznan. V obsežnem uvodu je avtorica podala podroben historiat fonda, ki nazorno kaže, da je Erbergova domoznanska zbirka že v casu nastajanja, predvsem pa v desetletjih po njegovi smrti, zbujala nemajhen interes tedanjih zgodovinarjev. Za odkup posameznih delov sta se zanimala predvsem kranjski in štajerski deželni arhiv. originalov (približno 300 listin iz casa do leta 1600) je leta 1880 odkupil kranjski deželnimuzej;13danes se nahajajo v zbirki listin Arhiva Republike Slovenije in so strokovni javnosti dobro poznani. Že pred tem je s posredovanjem Hermanna Ignaza Bidermanna nekaj dolskih listin odkupil Štajerski deželni muzej Joanneumv Gradcu; v tamkajšnjem deželnem arhivu jih je danes mogoce identificirati šest iz 14. in pet iz 15. stoletja.14 Poleg tega je v casu postopne odprodaje Erbergovegaarhiva poniknilo še nekaj že evidentiranih kosov, katerih vsebina pa je v vecini primerov vsaj v grobem znana. Razmere so, vsaj kar zadeva originalne listine, boljali manj jasne: dolski arhiv od konca 19. stoletja do danes ni utrpel pomembnejšihizgub. Še do zacetka devetdesetih let prejšnjega stoletja je prevladoval vtis, da je mogoce to obdobje skrbne hrambe raztegovati vsaj do pridobitve gallenberškega arhiva s strani barona Erberga. Do razredcenja in škartiranja gallenberškegalistinskega fonda naj bi prišlo v stoletjih pred tem, pri cemer se ni bilo nadejati kakega pomembnejšega odkritja. Potem pa je leta 1995 Walter Brunner neprica­kovano objavil 88 do tedaj vecinoma povsem neznanih originalnih srednjeveških gallenberškihlistin.15Listine, ki v veliki vecini izvirajo iz 14. stoletja, so pred tem že štiri desetletja (javnosti nedostopne) ležale v depoju štajerskega deželnega arhiva. Tej ustanovi jih je namrec leta 1954 odstopil baron Otto von Dungern v imenu družine Speth von Schülzburg.16 Nemudoma je bilo jasno, da so novoodkrite listine nekoc pripadale gallenber­škemu rodbinskemu arhivu, ki ga danes hrani ARS. Ne nazadnje za to obstaja neposreden dokaz. V sestavu »graškega fonda« je med drugim ustanovna listina mekinjskega samostana z dne 9. oktobra 1300, katere transumpt iz leta 1750 v fondu mekinjskih listin (danes v ARS) vsebuje socasno notico, da se original nahaja v rokah grofa Žige Gallenberga.17Toda kdaj je prišlo do odtujitve tega pomembnega dela najstarejšega gallenberškega arhiva? Iskanje odgovora na to vprašanje nas pripelje do popisov gallenberških listin, ki jih je sodobna histori­ografija skoraj v celoti prezrla ali pa vsaj prelahkotno odpravila. Danesjevokvirudolskegaarhivaohranjenihsedempopisovgallenberškihlistin: 13 Umek, Dolski arhiv, str. 49.14 Seznam v Umek, Dolski arhiv, str. 74.15 Brunner, Das ältere Gallenberger Urkundenarchiv.16 Ibid., str. 61; Brunner, Neue Quellen, str. 301.17 Brunner, Neue Quellen, str. 301. ARS, AS 1063, ZL 5024, transumpt listine 1300–X–9 iz leta 1750, uvršcen pod napacnim datumom 1307–X–15. I Inventarni popis iz 16. stoletja, ki navaja 208 listin iz let 1300–1506 (fasc. 133, pag. 425–465). II Popis 179 listin iz leta 1802, ki jih grof Seifrid Gallenberg ni vec potreboval in jih je bil pripravljen odstopiti morebitnim interesentom (fasc. 153, pag. 379–403). III Popis listin baronov Gallov v gallenberškem arhivu iz 19. stoletja (fasc. 153, pag. 459–461).IV Popis listin arhiva grofov Gallenbergov z zacetka 19. stoletja (fasc. 153, pag. 461–538).V Fragmentaren (?) izpisek 18 listin, ki se nanašajo na rodbino Crnelskih s konca 18. ali zacetka 19. stoletja (fasc. 132, pag. 618–621; 153, pag. 446–448). VI Seznam 38 listin, ki jih je baron Jožef Gall pl. Gallenstein leta 1834 iz gal-lenberškega arhiva na Dolu vzel v svojo hrambo (fasc. 153, pag. 539–541).VIISchönlebnovi genealoški izpiski iz originalnih listin, sredina 17. stoletja (fasc. 153, pag. 606–618). Glede navedenih popisov v obstojeci literaturi vlada precejšna zmeda, zato nekoliko podrobnejši pretres ne bo odvec. Od vseh najbolj odstopa sedmi popis; ta je pravzaprav zbirka izpiskov iz originalnih listin, ki jih je napravil Janez LudvikSchönleben v okviru svojih genealoških raziskav. Dejstvo, da ne gre vedno za prave regeste,temvecdostikrat le za fragmentarne informacije,ne zmanjšujezanesljivosti tega vira. Schönleben namrec v vecini primerov v izvlecku navaja tudi osebe, ki so listino overovile, obenem pa obicajno podaja opis ali celo skico njihovih pecatov, kar je bilo mogoce narediti edino le na podlagi originalnih dokumentov. Tako Schönlebnov popis – poleg tega, da navaja nekaj listin, ki jih drugje ne zasledimo – dopolnjuje informacije za posamezne listine iz ostalihpopisov. Seznama pod št. III in VI sta zgolj tematska izvlecka iz obsežnejšega popisa oziroma fonda listin in se nanašata na dokumente rodbine Gall, s kateroso imeli Gallenbergi sorodstvene in poslovne stike, vendar nobena od srednjeve­ških listin s teh seznamov, ki se delno prekrivata, Gallenbergov neposredno ne zadeva.18Tudi popis pod številko V je nekakšen izvlecek, ki ga Ema Umek glede na pisavo pripisuje grofu Seifridu Gallenbergu.19Ohranjen je na dveh prostih legah v dveh razlicnih fasciklih in ni izkljuceno, da gre za fragment, vsekakor pa je iz nesukcesivnega oštevilcenja navedenih listin razvidno, da ne gre za del 18 Nahajališce teh listin danes ni znano. Prim. Umek, Dolski arhiv, str. 53.19 Umek, Dolski arhiv, str. 353. popisa zakljucenega fonda. Ostanejo še trije obsežnejši spiski, ki so bili v prete­klosti interpretirani kot popisi enega in istega fonda listin. Na podlagi inventarjadolskega arhiva Eme Umek, ki zadevno problematiko obravnava na vec mestih,20dobimo vtis, kot da bi ta fond vseskozi štel okoli 200 kosov, pri cemer jih je popisiz 16. stoletja (št. I) zajel 208, Gallenbergov popis iz leta 1802 (št. II) 179, pozneje pa sta jih Luschin in Dežman pri pregledovanju arhiva naštela 194 oziroma 202. Dejansko gre pri popisu št. II za povsem drug sklop listin, ki jih je grof Seifrid Gallenberg, kot receno, že leta 1802 izlocil iz svojega arhiva in nikoli niso prišle v Erbergovo dolsko zbirko. Danes je velika vecina teh dokumentov, ki neposre­dno ne zadevajo Gallenbergov, v Arhivu Republike Slovenije, in sicer pretežno z oznakoprovenience»Hohenwart«. Le dva popisa se torej nanašata na isti listinski fond; vendar je ta v vec kot 200letih doživel toliko sprememb, da lahko govorimo kvecjemu še o istemjedru.Popis št. IVz zacetka 19. stoletja je precej obsežnejši od tistega iz 16. stoletja (št. I);ne le zaradi novega gradiva, ki se je nabralo v vmesnem casu, temvec tudi zaradi srednjeveških listin – teh je 374. Med njimi je mogoce identificirati približno polovico od tistih, ki jih navaja starejši popis, 106. Nadalje najdemo v njem skorajvse listine, ki jih je v sklopu dolskega arhiva odkupil tedanji kranjski deželni muzej in se danes nahajajo v zbirki listin ARS.21Pri temje treba poudariti, da greskoraj izkljucno za listine, ki se neposredno ne nanašajo na rodbino Gallenberg (Gallenbergi v njih ne nastopajo kot prejemniki). Ob prevzemu so bile urejene v šestih »zvezkih«, od katerih so štirje nosili oznako »tuje družine«, v petem so bile »pergamentne listine kranjskega deželnega plemstva«, v šestem pa »fevdna pisma«, ter v enem dodatnem kartonu.22Iz povedanega sledi nekoliko presene­tljiva ugotovitev, da je Deželni muzej in posledicno Arhiv Republike Slovenije z gallenberškim arhivom prevzel (morda) le pešcico »pravih« srednjeveških gal-lenberških listin in da so pred letom 1995 vse moderne (slovenske) raziskave o starejši zgodovini te rodbine temeljile le na dokumentih, ki so jih Gallenbergi izstavljali pripadnikom drugih rodbin, deželnemu knezu in cerkvenim ustanovam. Glede na to, da popis št. I zajema le okroglo polovico listin iz popisa št. IV, verjetno predstavlja listinski arhiv ene izmed gallenberških vej. To je še toliko verjetneje, ce drži domneva, da je ta popis nastal v kontekstu nekega zapušcin­skega inventarja. V njem najdemo le 8 prej omenjenih originalnih listin, ki so 20 Ibid., str. 37, 39–53, 465–472.21 Prim. ibid., str. 470–472.22 Ibid., str. 45. prišle v ARS iz dolskega arhiva, sicer pa se vecina listin nanaša neposredno na Gallenberge. V tem popisu najdemo tudi slabe tri cetrtine listin iz »graškega fonda«, ki so obenem – v veliki vecini – skupaj z vso preostalo dobro cetrtino zavedene tudi v popisu št. IV. Do odtujitve »graškega fonda« je torej moralopriti v zacetku 19. stoletja, ko so bile listine (domnevno) dveh vej že združene in ponovno razdeljene, vendar drugace kot pred tem. Kot dopolnilo popisom iz dolskega arhiva so bili pregledani tudi vsi gallen­berški zapušcinski inventarji (iz casamed 16. in 19. stoletjem) vArhivu RepublikeSlovenije, ki pamed zapušcenimi dokumenti navajajo zgolj pešcico srednjeveškihlistin. V omenjenem gradivu je bilo mogoce identificirati le eno doslej neznano listino, nekodrugo, ki se omenja že v enemod gornjih popisov, pa precizneje dati­rati. Zadevna zapušcinska inventarja navajam kot dopolniloh gornjemu seznamu: VIII Zapušcinski inventar Hansa pl. Gallenberga z dne 9. avgusta 1585 (ARS, AS 309, Zapušcinski inventarji, šk. 31, št. 4, zadnji snopic).IXZapušcinski inventar Jošta Jakoba pl. Gallenberga z dne 24. maja 1607 (ARS, AS 309, Zapušcinski inventarji, šk. 31, št. 7). Pretres arhivov za potrebe te raziskave je pokazal, da se nahaja v Štajerskem deželnem arhivu še 9 nekdaj gallenberških listin izven zgoraj omenjenega fonda, ki so tja prispele na razlicne nacine. Nekatere med njimi so še vedno v zasebni lasti, arhiv pa poseduje zgolj njihove kopije.23TudiKoroškideželni arhiv v Celovcuhrani manjšo zbirko listin iz nekdanjega gallenberškega arhiva – med njimi desetiz 15. stoletja –, ki jih je ustanova leta 1952 odkupila od gospe Helene Donner izOttensheima.24Opozoriti je treba še na dve listini iz gallenberških popisov, ki stase pojavili na povsem nepricakovanih lokacijah. Prvo z dne 8. junija 1351 je odkril Ludwig Freidinger v samostanskem arhivu Lilienfeld jugozahodno od Dunaja in nanjo opozoril Brunnerja, potem ko je ta objavil »graški fond« gallenberškega arhiva. Brunner je dokument kljub negotovi provenienci prezentiral v dodatku k svojiediciji.25Danes je jasno, da je bila ta listina prvotno v sklopu gallenberškega arhiva.26 Drugo z dne 3. aprila 1413 pa je našel Božo Otorepec v mestnem arhivu 23 Npr. StLA, AUR 7340a (1470–XI–18) in 7877b (1481–V–28) v lasti graške družine Karg- Bebenburg.24 KLA, SA-U, št. 454, 457, 460, 463, 464, 466, 469, 474, 476, 558; prim. repertorij omenjenega fonda v citalnici arhiva. 25 Brunner, Zwei Nachträge, št. 1, str. 80–81.26 Zavedena je v popisu I, ARS, AS 730, Dolski arhiv, fasc. 133, št. 17, pag. 428. v Kremsu.27Zaenkrat ni znano, po kakšni poti sta ti dve listini zašli v omenjeni ustanovi, gotovo je le to, da gre v obeh primerih za osamljena dokumenta, ki ne vodita do izgubljenega dela gallenberškega arhiva. Povsem slucajno so bili v vezavi nekega turjaškega urbarja odkriti fragmentiše ene listine,kijolahkoz zelovelikoverjetnostjouvrstimov ta sklop. Naohranjenem delu se omenjata posest okoli Šenkovega turna in Smlednika terWolffhart Judenspan, drugi mož Margarete Decker, ki je bila pred tem porocenaz Albertom I. Gallenberškim. V fragmentu omenjeno posest pozneje najdemov gallenberških rokah, kjer je zelo verjetno koncal tudi dokument, ki se nanjonanaša; še tolikobolj,kerse vse danes znane listine Wolffharta Judenspananahajajo v dolskem gallenberškem arhivu. Povsem razumljivo te listine ni vnobenem od obravnavanih popisov, saj je urbar, v katerega vezavo je bila reci­klirana, nastal že leta 1511.28 Ce na kratko povzamemo, je bilo v gallenberškemarhivu obkoncu 18. stoletjanekaj vec kot 370 srednjeveških listin, od katerih jih je danes v Arhivu RepublikeSlovenije okoli 100 – in še to v veliki vecini takšne, ki so izvorno pripadale dru­gim plemiškim rodbinam. Preostale, vecinoma »prave« gallenberške listine so evidentirane predvsem v dveh popisih, ki sta nastala v 16. oziroma v zacetku 19. stoletja. Od teh jih je 89 po nakljucju zašlo v Štajerski deželni arhiv in so od leta 1995dostopnevBrunnerjeviediciji.Dodatnih21je(registrirano)razpršenihporazlicnih (avstrijskih) arhivskih ustanovah, preostali del pa je zaenkrat dostopen le v izvleckih omenjenih popisov.29 27 Otorepec, CKSL, 1413–IV–3. Poizvedovanje za to listino v Mestnem arhivu v Kremsu v casu pisanja te monografije ni bilo uspešno. 28 Podrobneje o problematiki te listine glej Bizjak, Trije urbarji, str. 146–151. 29 Bizjak, Gallenberški listinski arhiv, str. 271–287. Pri objavi teh regestov so iz neznanega razloga med zadnjo korekturo in tiskom izpadle njihove zaporedne številke, kar precej otežuje citiranje. Zaradi jasnosti pri navajanju teh regestov navajam stran, letnico in kot kontrolni element pagino v originalnem dokumentu, ki se nahaja na koncu vsakega vpisa (npr.: str. 272, 1348, pag. 454). GENEALOŠKI PREGLED Prvotna rodbina Gall Rodbina Gall izvira iz Bavarske. Bavarska historiografija njen izvorni sedež posta­vlja v Oberzeismering pri Tutzingu v zaledju zahodne obale Starnberškega jezera (kakih 30 kilometrov JZ od Münchna).30Od druge tretjine 12. stoletja se vspremstvu andeških grofov pojavljajo Ditrik (1136–1138), Udalschalk (1150–1160), Ortwin (1160), Ditrik (1173–1189), Udalschalk/Olscalk (1173) in Konrad (1182–1228)v tradicijah samostanov Benediktbeuern, Admont, Diessen, Schäftlarn, Polling in Tgernsee,31po izumrtju Andeških pa jih viri v tem prostoru ne zaznavajo vec. Najstarejši bavarski deželnoknežji urbar iz casa okoli 1240 na omenjenem ozemlju 30 Weissthanner, TraditionenSchäftlarn,št. 203, str. 201. Argumentirano pojasnilo za Oberzeismering kot izvorni kraj Gallov pri Weißthannerju išcemo zaman, kakor tudi v delih, ki jih navaja v oporo svoji trditvi. Kot kaže, te domneve temeljijo na Oefelejevih raziskavah; v svoji, še vedno temeljni knjigi o Andeških grofih (1877) je pri naštevanju andeških ministerialov povsem nevpadljivo povezal Zeismering z Galli (Oefele, Andechs,str. 53, op. 19). Edina skupna tocka med ministeriali, ki se imenujejo po Zeismeringu in Galli, ki jih navaja v isti opombi (gre za cas med letoma 1149 in 1204), so enaka osebna imena: Dietrich von »Zazmanningen« (o. c., reg. 119, str. 126), Ortwin »Galle« (o. c., reg. 138, str. 129), Dietrich »Galla« (o. c., reg. 193, str. 137), Ortwin von »Zaizmaningen« (o. c., reg. 209, str. 140), Dietrich »Galle« (o. c., reg. 214, str. 140), Dietrich »Galli« (o. c., reg. 270e, str. 149) in Dietrich von »Zaismaning« (o. c., reg. 440a, str. 173). Kot zanimivost navajam, da se v bližini omenjenega kraja nahajata toponim Gallafilz in hidronim Galla Weier. 31 Acht, TraditionenTegernsee,št. 138, 176b; Weissthanner, TraditionenSchäftlarn,št. 203, 287;Baumann, BenediktbeurerTraditionsbuch, št. 30, 63, 98;Schlögl, TraditionenDießen, št.28, 35, 37. Slika 1. Omemba Udalschalka Galla med pricami tradicijske notice samostana Benediktbeuern, ca. 1160 (BayHSTA, Cod 109, fol. 24). celo navaja nekdanjo gallsko posest v rokah Widerspergov in drugih rodbin.32Galli so ocitno že pred tem v službi Andeških težišce svojega delovanja prema­knili na Kranjsko.33 Tu so se kot andeški ministeriali v njihovem spremstvu zaceli pojavljati na Kranjskemže sredi12. stoletja – prvimed njimileta 1154Albert Gall–,34ob koncu 12. oziroma v zacetku 13. stoletja pa so se polagoma zaceli ustaljevati na obmocju andeškega gorenjskega gospostva v širši okolici Kamnika. Za cas pred 32 Item de bonis Gallonis sunt curie et hube xvi, que tenet illi de Widersperch et quidam alii, Monumenta Boica, 36/1, str. 297. 33 Rodbino z identicnim imenom (Gall) sicer najdemo v 14. in 15. stoletju tudi na Južnem Tirolskem(Obermair, BozenSüd,št. 966, 1057, 1059; Ottenthal-Redlich,Archiv-Berichte IV, str. 146, 476), kjer so briksenski in tridentinski fevdi predstavljali drugo pomembno posestno oporišce Andeških (Oefele, Andechs, str. 61–65). Vendar gre v primerujužnotirolskih Gallov za mešcansko rodbino, ki s kranjskimi Galli ni imela nic skupnega (Kustatscher, Die Städte des Hochstifts Brixen,str. 272–273). Za pojasnilo se prisrcno zahvaljujem dr. Gustavu Pfeiferju iz Južnotirolskega deželnega arhiva. 34 UBK I, št. 113. 13.stoletjem jeizredno težko podati zanesljiveugotovitve, ki bi zadovoljivo teme­ljile na ohranjenih virih. Obicajno se je treba zadovoljiti z domnevami, ki slonijona redkih pisnih dokumentih in retrogradnem sklepanju, upoštevaje poznejše,bolje dokumentirano stanje, pri cemer so relevantne sorodstvene povezave inposedovanje zemljiških kompleksov.Za rodbinoGallsta tovrstne raziskave doslejzadovoljivo opravila dva zgodovinarja: Ljudmil Hauptmann in Dušan Kos. Ljudmil Hauptmann meni, da je do polne integracije Gallov med kranjsko plemstvo prišlo šelepo smrti HenrikaIV. Andeškegaleta1228. Vsedotlej se tedanji predstavnikrodbine, KonradII. Gall, vlistinahnavajamed bavarski-mipricami,potemletupa ga najdemov spremstvuHenrikove vdove SofijeVišnjegorske v družbi njenih kranjskih ministerialov. Slabo desetletje zatem se v nekem dokumentu že izrecno navaja kot Kranjec. Hauptmann je svojo hipotezo razvildalje na podlagiposestne zgodovine.Ponjegovemmnenjuje grad Gamberk(Gallenberg), ki so ga zgradili in po sebi poimenovali Galli, prvic pa se omenja leta 1248, nastal na višnjegorskem ozemlju. V tem primeru bi ga zgradil Konrad II.pod okriljem Sofije Višnjegorske kmalu po letu 1228. Višnjegorski (Puchsi)so to ozemlje prejeli v okviru askvinske dedišcine.35 To hipotezo kot možno sprejematudi Dušan Kos, vendar prednost dajenekoliko drugacnemu razvoju dogodkov. Glede na dejstvo, da je del posesti v bližini Gamberka (v vaseh Križate, Žabše, Klenik, Vace, Dobrljevo in Kandrše) sodil v okvir svibenskega gospostva, poleg tega pajetudi drugi grad Gallov, Gallenstein (Podpec), prav tako še iz 13. stoletja, nastal na ozemlju svibenskega deželskega sodišca, domneva, da sta oba gradova nastala na ozemlju, ki so ga nadzorovali gospodje Svibenski, to pa bi bilo mogoce, ce bi se eden od bavarskih andeških ministerialov priženil v njihovo rodbino. Po njegovem mnenju bi šlo lahko za poimensko neznanega oceta Konrada I. Galla (ok. 1182–1206), ki bi selahkoporocilzdomnevnohcerkoKonrada I.Svibenskega;tobipojasnjevaloizvor osebnega imena Konrada Galla – po svibenskem dedu. Pri tem bi bil lahko Henrik Gall, ki se omenja v približno istem casu (1197–1204), Konradov brat in bi dobil ime po svojemsvibenskemstricu Henriku I. (1182–1208), sinu Konrada I.Svibenskega. V skladu z drugo možnostjo, ki jo dopušca Kos, bi do takšne porokeprišlo dve generaciji (ce upoštevamo gallski rodovnik, in eno, ce se ravnamo po svibenskem) pozneje; Konrad II. Gall (1223–1265), domnevni sin Konrada I., bise lahko porocil z neznano hcerko Henrika I. Svibenskega.36 35 Hauptmann, Nastanek in razvoj Kranjske, str. 96.36 Kos, Ministeriali grofov Andeških, str. 215–217; Isti, Blesk zlate krone, str. 137–139. Vsekakor je Konrad II. tista osebnost, ki jo lahko utemeljeno povezujemo z zacetki rodbine Gall na Kranjskem. Z domnevnim ocetom Konradom I. ga veže nic vec kot osebno ime in to je tudi edina distinkcija, ki slednjega izmed številnihv temcasu v bavarskih, pa tudiadmontskih in vetrinjskih virih omenjenih Gallov(Ulrik [1199–1204], Trageboto [1183], Ortwin [1157–1182], Udalschalch [1157–1173], Gotfried [1173–1189], Albert [1154], Ditrik [1173–1189])37 favorizira kot kandidata zaocetaslednjic kranjskegaKonradaII. S Konradom II. torej zacenjamo genealoškipregled kranjske plemiške rodbine Gall. 1.generacija.Z letom 1223 sezacenjaKonradII. pojavljatikot prica v razlicnih listi­nah Henrika IV. Andeškegavzadevah,ki se ticejobavar­skih,tirolskihinkranjskihposesti.38 Toga vsekakoruvršcamedpomembnejšeandeške ministeriale, kate­rih vloga in pomen nista bilalokalnoomejena,ampaksose bolj ali manj redno poja­vljaliv spremstvumejnegagrofa. Mobilnost je pravgotovo vplivala na adaptacijonanovookolje,usodenraz­plet dogodkov v prvi polovici Slika 2. Pecat Konrada II. Galla. Napis: + SIGILVM  CONRAT  GAL (KLA, AUR AT-KLA 418-B-A 96 St, 1256, januar). 37 Kot v op. 31; poleg tega prim. še: Oefele, Andechs, št. 138, str. 129; št. 1389, str. 130; št. 193, str.137; št. 270a, str. 149; Fidler, Austria sacra, str. 360; Kos, Vitez in grad, str. 122. 38 UBK II, št. 43, 54, 55, 56. Slika 3. Listina Konrada II. Galla, s katero je posest v Povljah daroval vetrinjskemu samostanu (KLA, AUR AT-KLA 418-B-A 96 St, 1256, januar). 13.stoletja (zaton in postopno usihanje andeške dinastije, do katerega je prišlo vletih po Henrikovi smrti (1228)) pa je ocitno privedel do stalne naselitve Gallovna Kranjskem. Leta 1237 se Konrad v listini cesarja Friderika II. na Dunaju medpricami že izrecno navaja kot Kranjec (deCarniola),leta 1248 pa ga najdemo kotgospodarja na gradu Gamberk. Urejal je neki spor, v katerega se je njegov zetWerso Blejsko-Kamniški zapletel s freisinškim škofom. Werso je bil porocens Konradovo hcerko Wilburgo, do poravnave pa je prišlo na gradu Gamberk,kjer je Konrad ocitno nastopal kot gospodar.39Porocen je bil s Kunigundo, ki 39 Ibid., št. 149, 151. bi utegnila izvirati iz kroga višnjegorske klientele; zakonca sta namrec leta 1250 Sticni podarila devet kmetij na Otoku na Krki (Gutenwerdu).40 Okoli leta 1250 se v virih pojavita še dva pripadnika rodbine Gall. Približno v tem casu ali nekaj prej je Ditrik Gall stiškemu samostanu daroval štiri kmetije na neidentificirani lokaciji,41prav tedaj (okoli 1250–1260) pa je bil opat v tem istem samostanu domnevni Janez Gall.42Zaradi skromnih omemb iz tega casa (za Ditrika je to sploh edina omemba, Janez pa je dokumentiran izkljucno vvirih, ki zadevajo samostan) ju ni mogoce z gotovostjo umestiti v isto generacijo, z doloceno mero verjetnosti pa lahko to vendarle storimo. V strokovni literaturi zlahka najdemo domneve, da gre za Konradova brata,43 karpa jezohranjenimi virinemogoce potrditi ali ovreci. Vsekakor je to generacija, v kateri se je rodbina na Kranjskemdokoncnoustalila, obenempa je v temcasu prišlodonjene delitve na dve veji – glavno vejo Gall in stranskoGallenberg. Po mnenju Dušana Kosa naj bi bil ravno Ditrik tisti, ki se je porocil z neko po imenu neznano dedinjo Mekinjskihin osnoval novo linijo, ki je v 14. stoletju prerasla v samostojno rodbino. 2. generacija.O potomstvu Konrada II. lahko z gotovostjo trdimo le, da je imel hcer Wilburgo, ki je bila porocena z Wersom Blejsko-Kamniškim (glej zgoraj). Z dokajšno mero verjetnosti pa mu lahko pripišemo še Konrada (III.) in Vošalka.Da sta bila ta dva res brata, dokazuje (sicer ne v originalu ohranjena) listina, s katero je leta 1293 gradišcan na Kravjeku s stiškim samostanom zamenjal neko posest. V Fidlerjevem izvlecku se izstavitelj navaja kot Schalch der Galle, Burggraf zu Weineck, listino so pecatili herr Vitzthum, herr Wulfinger und sein bruder Chunratder Gall, pricala pa staseine 2 söhn Chunrath und Engelbert.44 V izstavitelju ni težkoprepoznati Wu-schalch-a Galla, ki so mu ob strani stali še brat Konrad (III.) ter sinova Konrad (IV.) in Engelbert. V literaturi zasledimo, da naj bi se Konrad III. v virih prvic pojavil že leta 1263.Dokaz za to naj bi bilo manj ugledno navajanje ob koncu seznama pric listine, medtem ko je njegov domnevni etablirani oce Konrad II. v tem casu (tudi še 40 Ibid., št. 170; Grebenc, Gospodarska ustanovitev Sticne, str. 25, št. 50.41 »Eigenhaimb« oz. »Gigenheimb« UBK II, št. 170.42 Mlinaric, Stiška opatija, str. 103.43 Ibid., str. 97; Kos, Vitez in grad, str. 124–125; Kos, Ministeriali grofov Andeških, str. 228.44 Fidler, Austriasacra,str. 377. Pucelj izstavitelja navaja kot WolffgangusGall, v nekem seznamu stiških listin v NŠAL pa zasledimo varianto VschkalchvonGall, Grebenc, Gospodarskaustanovitev Sticne, str. 42. 1265) vselej zasedal ugledna mesta na zacetku seznamov.45Vendar je treba opo­zoriti, da gre pri listini, na katero se ta trditev opira, za falzifikat, ki je nastal ob koncu13. stoletja ali šecelopozneje.46V tem primerunitini pomembno, kateriod obeh Konradov je prical v nepoznani predlogi, ki je bila za to uporabljena. Konrada III.lahkoprviczgotovostjoidentificiramoleta 1268,koje potrdildonacijo svoje pokojne žene Dimudis stiškemu samostanu. Pozneje se v sedem­desetih in osemdesetih letih veckrat omenja med uglednimi kranjskimi pricami v razlicnih listinah: 1270 pri fevdnih podelitvah freisinškega in briksenskegaškofa kralju Otokarju,471273 pri razrešitvi spora med Viljemom Svibenskim in ljubljansko komendo Nemškega viteškega reda,48istega leta je bil med poroki freisinškemu škofu za Lenarta z Gutenberga,49 v podobnih vlogah pa ga zasledimotudi v naslednjih letih.50Leta 1287 se je zapletel v spor s Henrikom Soteškim glede nekih posesti svoje druge žene Neže, ki se v tej listini edinkrat omenja.51Naslednje leto ga (v družbi necaka Konrada IV.) najdemo tudi v listini grofice Margarete, vdove po Leopoldu Žovneškem, s katero se je v korist svakovega sina Ulrika odpovedala žovneškim dednim posestim.52Konradov ugled v regiji je bil v tem casu že nedvomno velik in je segel preko kranjskih meja. Že leta 1281 je (v družbi Leopolda Žovneškega in sorodnika Seifrida Mekinjsko-Gallenberškega) prisostvoval sklenitvi miru med oglejskim patriarhom in Albertom Goriškim vCedadu.53Ob koncu življenja, na prelomu 13. in 14. stoletja, se nekajkrat –zalternativnimpoimenovanjemdeGallenberch54 – pojavi v družbi sorodnikaSeifrida Mekinjsko-Gallenberškega in Konrada Loškega (ki se obcasno imenuje tudi po Goricanah).55Sploh povezava s slednjim je nadvse zanimiva; leta 1301 je 45 Kos, Vitez in grad, str. 123. 46 Listina nosi nemogoco letnico 1273, zgodnejšo od smrti njenega izstavitelja vojvode Ulrika Spanheimskega, zaradi cesar so jo v preteklosti postavljali v leto 1263. Prim. Preinfalk- Bizjak, TKL I, št. 16.47 MHDC V, št. 14 (=CDAF I, št. 284); MHDC V, št. 16.48 DOZA, št. 723.49 CDAF I, št. 297.50 1275–XII–15, prepis listine v zbirki prepisov v Sticni; 1282–V–20, orig. Arhiv DOZA (nepopolna objava v GZLVII/5); 1283, CDAF I, št. 373.51 ... vrawen Agnesen heren Chvnrates des Gallen hovsvrawen, 1287–I–20;Kovac, Dodatek, str. 173.52 Krones, Freien von Saneck, str. 117.53 Joppi, Documenti goriziani, št. xlvi, str. 52; prim. Kosi, Spopad za prehode, str. 52.54 Tako leta 1299 na legendi pecata, medtem ko v besedilu listine ChonradusGallo; ARS, AS 1063, ZL 5244 (1299–XII–8 A); leto pozneje pa v samem besedilu listine (Ch.nrat von Gallvnberch), ARS, AS 1063, ZL 5783 (1300–XI–11).55 ARS, AS 1063, ZL 5244, 5780 (1299–XII–8 A in B); 6055 (1301–VIII–10). namrec Konrad Loški zastavilvecještevilokmetijljubljanskemu mešcanu Pheu Hohensienerju mithant svoje žene Elizabete, VošalkaGalla in njegovega sina Engelberta, ter Konrada Galla in njegovihneimenovanih potomcev. Dejstvo, daje za ta pravni posel poleg ženinega potreboval tudi dovoljenje vseh(domnevno)polnoletnihdedicevKonrada II. Galla, bi lahkokazalona to,da je bila Elizabeta njegovahci, oziroma sestra Konrada III. inVošalka. Ocitno je zastavljena posest sodila v okvir ženinega porocnegadarila, pri katerega transakcijah sodoloceno besedo imeli tudi ženinisodedici.56 Obenem je ta listina, v kateri se Konrad III. zadnjic omenja in pecati, tudi prepricljiv dokaz njegoveidentitete; Konrad IV., s katerim bi ga po letu 1288 morda lahko zamenjevali, se v listini ob svojem bratu Engelbertu ne navaja, dejstvo, da se Konrad III.omenja skupaj s (sicer neimenovanimi) dedici, pa je prepricljiv argument, da je treba pripadnike rodbine, ki se v zacetku in prvi polovici 14. stoletja omenjajo kot »Konradovi sinovi«, pripisati njemu in ne morebiti Konradu IV., ki je bil leta 1301 verjetno že mrtev in prejkone ni imel potomcev.57 Vošalk se prvic omenja kot prica v bratovi listini iz leta 1268, pozneje tudi 1288in1293.58Tega leta je opravljalgradišcanskoslužbona deželnoknežjemgradu Kravjek na Dolenjskem. Zadnjic ga skupaj z bratom Konradom zasledimo pri že omenjenemdogodku v Ljubljani.59 Zdi se, da sta brata Konrad III. inVošalk osnovala dve najpomembnejši veji rodbine Gall, ki jima lahko sledimo od zacetka 14. stoletja dalje. Medtem ko je Konrad skupaj s sorodniki mekinjskimi Gallenbergi sprva ostal na izvornem Gamberku (pozneje so se njegovi potom­ 56 Gre za hube v okolici Moravc (Gradišce pri Lukovici, Rudnik pri Moravcah, Vrhpolje pri Moravcah, »Hasley« in Javoršica) na obmocju z obsežno staro gallsko posestjo.57 ARS, AS 1063, ZL 6055 (1301–VIII–10); Fidler, Austria sacra, str. 335.58 Fidler, Austria sacra, str. 324, 377; MHDC VI, št. 115; Krones, Freien von Saneck, str. 117.59 ARS, AS 1063, ZL 6055 (1301–VIII–10). ci ustalili sprva na Lebeku in pozneje na gradu Rožek pri Moravcah – linijaLebek-Rožek), je Vošalk rezidiral na novozgrajenemgradu Gallenstein pri Podpeciin je bil torej zacetnik gallensteinske veje.60 Linija oziroma rodbina Gallenberg Gallenberškavejajebilaprva, ki sejeodcepilaod prvotno enotnerodbineGall. Vskladu z dognanji Dušana Kosa je treba izvor te cepitve iskati v domnevni poroki nekega Galla s pripadnico rodbine Mekinjskih. Mekinjski so bili ena najstarej­ših dokumentiranih andeških ministerialnih rodbin na Gorenjskem. Že v letih 1143–1147 sevBertoldovi darovnici vetrinjskemu samostanu kot prica pojavlja Viljem iz Mekinj, ki kaki dve desetletji zatem (pred letom 1169) nastopa tudi kot stiški donator.61 Leta 1209 se v spremstvu istrskega mejnega grofa Henrika pojavinjegovnaslednikSeifrid,62vpetdesetihinšestdesetihletih13.stoletjapanjegovmorebitni sin Viljem II. Ta si je v službi Spanheimov pridobil nekakšen primat med kranjskimi ministeriali ter s tem ugled in veljavo svoji rodbini. Okvirno v temcasu naj bi prišlo do domnevnega svaštva z Galli; mekinjska nevesta bi utegnilabiti poimensko neznana Viljemova sestra, njen mož pa domnevni brat Konrada II.Ditrik. Iz tega zakona naj bi domnevno izviral Seifrid Mekinjsko-Gallenberški, ki se zacne v zadnji tretjini 13. stoletja pojavljati v zgodovinskih virih.63 Sprva seimenuje poMekinjah,veniod svojihzadnjih listinz dne 9.oktobra 1300, s katerosta skupaj z ženo Elizabeto ustanovila rodbinski samostan v Mekinjah, pa prviczanesljivo dokumentirano nastopi z novim rodbinskim imenom deGallenberchin obenem z novim pecatom z ustrezajocim napisom.64 Že leto pred tem se je v dvehlistinah, izstavljenih na isti dan, po Gamberku imenoval njegov sin Seifrid III., ki pa je imel na pecatu še napis S(igillum) Sivfridi d(e) Minchendorf.65 Na enem odteh dveh dokumentov poleg njegovega visi pecat njegovega sorodnika Konrada III. Galla, ki pa v napisu oznako nosi deGallenberch.66Okrog preloma stoletij se je torej oblikovala nova identiteta z geni Gallov oplemenitene rodbine Mekinjskih 60 Volsaci Gallonis de Gallenstein, TEA, str. 149.61 Kos, Ministeriali grofov Andeških, str. 192.62 UBK II, št. 18.63 Kos, Vitez in grad, str. 123–126, v osnovi že v: isti, Med gradom in mestom, str. 17–18.64 Brunner, Das ältere Gallenberger Urkundenarchiv, št. 1, str. 69–71.65 ARS, AS 1063, ZL 5244 in 5780, dve listini z datumom 1299–XII–8.66 ARS, AS 1063, ZL 5244 (1299–XII–8). Slika 5. Samostan Mekinje (Valvasor, Skicna knjiga, str. 172). ali – gledano z druge perspektive – stranske (mekinjske) veje Gallov, ki jih od zacetka 14. stoletja dalje poznamo kot Gallenberge. Pri tem je bilo pri prevzemu rodbinskega imena merodajno posedovanje gradu Gamberk/Gallenberg, verje­tno kognatske dedišcine, nic manjše vloge pa ni odigrala (domnevno) agnatska tradicija, ki se je odražala v rodbinskem grbu (konica) in tradicionalnih osebnih imenih (Viljem in Seifrid). Razen Dušana Kosa se je že pred tem s srednjeveškimi Gallenbergi ukvarjal Božo Otorepec. Ob pripravljanju gesla Gallenberg za Enciklopedijo Slovenije je temeljito raziskal vse razpoložljivo listinsko gradivo67 in v jedrnatem leksikograf­skem slogu povsem korektno strnil temeljne ugotovitve o izvoru rodbine, njenih najpomembnejših predstavnikih,njihovidružbenivlogiinpomembnejšiposesti.68Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja je problematiko Gallenbergov v že ome­njenem clanku obravnaval tudi Walter Brunner.69Ob kratki splošni predstavitvi rodbinske zgodovine zvsemibistvenimipoudarki70je zanimiva predvsemnjegova 67 Mapa »Gallenbergi« v Rokopisni zapušcini dr. Boža Otorepca, ZIMK ZRC SAZU.68 Otorepec, Gallenberg, str. 177.69 Brunner, Neue Quellen, str. 304–310.70 V ta kontekst se je med drugim prikradla netocna Valvasorjeva vest o sodelovanju Hansa Gallenberga v fajdi proti cesarju Frideriku III. na strani Ulrika Celjskega, kar naj bi imelo za obsežnejšavsebinskaobravnavatakratnovoodkritega gradiva z genealoške­ga, posestno- in družbenozgodovin­skegavidika.71V njej najdemo precej bolj izostreno genealoško podoborodbinev14.stoletju,72kot si jo jebilo mogoce ustvariti zgolj na pod-lagi pred tem znanega gradiva. Kljub vsemu pa ostaja tudi v Brunnerjevemprikazu nekaj nejasnosti, ki so na eni strani posledica obravnave omejenegafonda virov, na drugi pa tudi opiranjana Hübnerjeve genealoške tabele,73ki, kar se tice Gallenbergov, v celo-titemeljijona deluJaneza LudvikaSchönlebna. In tako smo na koncutegakratkegabibliografskegapregle­da namenoma prišli do prve gene-aloške razprave, ki jebila kdajkoliposvecena Gallenbergom. ŠtudijoznaslovomGenealogiaillustrissimaefamiliae sac. Rom. imp. comitum deGallenberg je Schönleben izdelal želeta 1664, izdal pa(nekoliko spre­menjeno) tikpredsmrtjo 1680.74Genealogia, izdelana po narocilu grofa Jurija Sigmunda Gallenberga in (verje­tno tudi zaradi tega) v barocnem slogu »izboljšana« s slavnimi predniki tja do sredine 10. stoletja,75je v modernem zgodovinopisju dobila pecat nezanesljive, izmišljene ipd. Ceprav se te oznake povsod korektno nanašajo na »nehistoricni« posledico izgubo Gamberka. Brunner, Neue Quellen, str. 305–306; Valvasor, Die Ehre des Herzogthums Krain XI, str. 159. 71 Brunner, Neue Quellen, str. 307–321. 72 »Graški fond« gallenberških listin, ki ga je obravnaval Brunner, z izjemo štirih primerkov ne sega preko leta 1400. 73 Hübner, Genealogische Tabellen 3, tab. 906–908. 74 Schönleben, Genealogia illustrissimae familiae de Gallenberg. 75 Prim. Kos, Blesk zlate krone, str. 99. del genealoškega pregleda, ki zajema cas od 10. do 12. oziroma 13. stoletja,76 so tudi Schönlebnova izvajanja za dobo po letu 1300, ki so zaradi nezadostne ohra­njenosti originalnih virov obveljala za nepreverljiva, ostala neupoštevana. Vendar neupraviceno. Ženapodlagi omenjenihBrunnerjevihdognanj jemogocepotrditiznaten del gallenberškega rodbinskega debla za 14. stoletje, ki ga je na podlagi Genealogieizrisal Hübner, z upoštevanjem vseh danes znanih relevantnih virov (tako originalov kot izvleckov listin v popisih ter fevdnih knjig) pa se podobno izkaže tudi za del, ki se nanaša na 15. stoletje. Seveda je pri Schönlebnu mogocenajti tako dokazljive napake kot tudi rodbinske povezave, ki kljubvsemu ostajajo nepreverljive, jasno pa je, da se je za cas po letu 1300 v pretežni meri naslanjal na originalne listine iz gallenberškega arhiva in jih vecinoma korektno interpretiral. Sledeci genealoški pregled srednjeveške Gallenberge obravnava v casu med letoma 1300 in 1500. Drugace kot v pred leti objavljenem clanku je genealogija Gallenbergov organsko vkljucena v splošno genealogijo Gallov, zaradi cesar je zacetnik rodbine Seifrid II. umešcen v tretjo generacijo. Pri tem je ohranjeno v literaturi že uveljavljeno oštevilcenje posameznikov, ki upošteva tudi Seifridove kognatske prednike Mekinjske: Viljema I. (1143/47–pred 1169), Seifrida I. (1209) in Viljema II. (1252–1267).77 3.generacija.Seifrid II. Mekinjsko-Gallenberški se v virih prvic pojavi leta1267 kot prica v neki listini vojvode Ulrika Koroškega za Nemški viteški red.78Poimenovanje po Gamberku je dokumentirano uporabil le dvakrat, in sicer prvicleta 1270ob obljubi zvestobe oglejskemu patriarhu Filipu Spanheimskemu,79drugic pa ob svojem zadnjem dejanju, ustanovitvi rodbinskega samostana vMekinjah 9. oktobra 1300.80To je do dolocene mere mogoce razumeti kot sim-bolnodejanje; ustanovnolistinosta skupaj zženoElizabetoRabensberškoizstavilana Gamberku, medtem ko sta redovnicam donirala obcuten del svoje mekinj­ske posesti skupaj z dvorom, ki je bil pozneje preurejen v samostansko poslo­ 76 Prim. Kos, Blesk zlate krone, str. 100; Brunner, Neue Quellen, str. 305.77 S tem je genealoški pregled usklajen s Kosovim, medtem ko se nekoliko razhaja s Schönlebnovim (in posledicno s Hübnerjevim), kjer so vsi Seifridi v osnovi oštevilceni za eno višje, Viljemi pa za eno nižje. Omenjeno velja za zacetni del rodovnika, medtem ko v nadaljevanju zaradi razlicnih interpretacij razumljivo prihaja do razhajanj.78 UBKII., št. 370, str. 286.79 Dokument je ohranjen zgolj v izvlecku iz 18. stoletja, vendar je manj verjetno, da bi pisec na podlagi identifikacije mekinjsko ime zamenjal z gallenberškim, še posebno ker je ohranjeno v popaceni obliki: Sueridus von Calemberch, MHDC V, št. 5, str. 5.80 Brunner, Das ältere Gallenberger Urkundenarchiv, št. 1, str. 69–71. Slika 7. Pecat Seifrida III. Gallenberga. Slika 8. Pecat Otona Gallenberga. Napis: Napis:+ SEIVRIDI D GALLEBERCH + S OTLINI DE GALLENPERCH (ARS (ARS 1063, ZL 5022, 1305–XI–21, foto 1063, ZL 5030, 1317–I–9, foto Marko MarkoZaplatil).Zaplatil). pje. Kmalu zatem je umrl; 15. junija 1301 je Elizabeta v neki listini omenjena kotvdova.81Živela je vsaj šetrideset let, 4. julija1330 jenapravila oporoko,82kotmrtvapa se v virih prvic omenja 29. maja 1340.83 4. generacija.Seifrid II. in Elizabeta sta imela sedem ali celo osem otrok; sinove Seifrida III.,Friderika I.,Viljema III.inOtona terhcere Katarino,Rikardo(Reytzo), Meiko in Nežo. Prvih sedem v virih zasledimo že avgusta 1301, koso se skupno odpovedali patronatu nad kapelo Sv. Marije v Mekinjah v korist tamkajšnjega samostana.84 Oceta je kot najstarejši nasledil Seifrid III.85Nanjprvic naletimo želeta 1299, ko je kot pricaoziroma porokprisostvoval neki 81 ARS, AS 1063, ZL 5009 (1301–VI–15, regest v: Schumi, Urkunden und Regesten, str. 254).82 ARS, AS 1063, ZL 90 (1330–VII–4).83 ARS, AS 1063, ZL 5062 (1340–V–29).84 ARS, AS 1063, ZL 5010 (1301–VIII–20, objava v: Schönleben, Genealogia illustrissimae familiae de Gallenberg, str. 17–18).85 Kot najstarejši se izrecno omenja v neki listini o mekinjskem odvetništvu iz leta 1466, StLA, AUR 7128b (1466–VI–16). donaciji velesovskemu samostanu, takrat še kot SyfridusjunioroziromaSeyfrid derjungede/vonGallemberch. Do leta 1317 se pojavlja predvsem na domacih tleh kot prica ali overovitelj nepremicninskih poslov v vlogi odvetnika mekinjskega samostana, dokumentirano pa je dolžnosti do deželnega kneza izpolnjeval v oblikivojaške službe, verjetno v spopadih med habsburško in tirolsko-goriško vojsko na Koroškem leta 1307, za kar mu je vojvoda Oton kot placilo zastavil desetine v Cemšeniku.86Ceprav to zaenkrat ni dokazljivo v virih, je bil verjetno porocen z neko Margareto ter imel z njo sina Galla in hcer Zeldo. O Frideriku in Otonu ne vemo prav dosti. Oba se doleta 1317pojavljata vecinoma kot prici izkljucno v dokumentih, izstavljenih v krogu bivšega ande­škega gorenjskega plemstva. Oton je bil leta 1330 verjetno že mrtev; takrat je namrec mati Elizabeta njegovemu sinu, svojemu vnuku Ulleinu v opo­roki volila neko posest.87 ViljemIII. je bilocitnoprecejmlajšiod svojih bratov. Porocen jebil s Trauto Slovenjegraško, s katero se prvic omenja leta 1330, v listinah pa ga zasledimo vse do leta 1365.88 Po smrti svojih bratov je bil vseskoziaktiven pri rodbinskih nepremic­ninskih poslih in je kljub obcasnim sporom z redovnicami kot odvetnik bdel nad mekinjskim samostanom.Odrinjen od dedovanja na Gamberkuje bil po sporu z necakomGallomprimoran v vecje nepremicninske investicije, pri cemer je bil nadvse uspešen. Proti koncu življenja mu je uspelo izvesti dva pomembna nakupa, in sicer je leta 1356 od tocajev (nem. Schenken) z Ostrovice odkupil stolp blizu Sela pri Vodicah (turndaczZel, današnji Šinkov, pravilneje Šenkov Turn), v letih 1360–1361 pa še grad Osterberg pri Sostrem, ki je postal rezidenca nove rodbinske veje, ki jo 86 HHStA, AUR (1308–I–22, regest v: MHDC VII, št. 455, str. 172).87 ARS, AS 1063, ZL 90 (1330–VII–4).88 ARS, AS 1063, ZL 90 (1330–VII–4); Brunner, Das ältere Gallenberger Urkundenarchiv, št. 56, str. 137–138. je osnoval. Imel je štiri otroke, sinova Nikolaja in Jurija ter hceri Margareto in Katarino. Leta 1365 je napravil oporoko, v kateri je rodbinsko posest enakomernorazdelil med svoja sinova. Seifridovih hcera Katarine, Rikarde in Meike po letu 1301 ne zasledimo vec. Ena od njih je bila porocena s Henrikom Lavantom, kranjskim deželnim vicedo-mom in posestnikom gradu Lebek, skaterim jeimelasinovaSeifridain Martina,vendar iz razpoložljivih virov ni razvidno, katera. Nežo pa omenja mati Elizabeta v svoji oporoki, in sicer kot redovnico v mekinjskem samostanu. Glede na to, da je abdikacijska listina iz leta 1301 ne omenja, je mogoce, da je bila rojena post-humno; v casu izstavitve dokumenta je bila Elizabeta vdova ne vec kot deset in ne manj kot dva meseca. V nasprotnem primeru pa bi lahko bila nezakonska. 5. generacija. A. Veja Gallenberg.Gall Gallenberški in njegova sestra Zelda sta bila otroka Margarete, ki je bila najverjetnejeporocenasSeifridom III. Gall je verjetno postal polnole-ten malo pred letom 1340, ko se zacnepojavljati v listinskih virih. Naslednjeleto jenamrec prišlo do poravnavesporov glede dedišcine med njim in njegovim stricem Viljemom III., na podlagi katere je Gallu pripadel rod-binskisedežGamberk.89Nadaljnjausoda mu ni bila ravno naklonjena. V štiridesetih in petdesetih letih se v virih nenehno pojavlja v vlogi pro-dajalca zemljiške posesti; leta 1351je avstrijskemuvojvodiAlbertuII.prodal celo rodbinski grad Gamberk, kar je ociten dokaz gospodarskega zatona. Morda je k temu pripomoglo tudi to, da po vsej verjetnosti ni imel potomcev. Porocen je bil dvakrat; v prvem zakonu z neko Ano (omenja se med letoma 1340 in 1348), v drugem pa z neko Wilburgo (omenjeno leta 1361).90Od leta 1360naprej 89 Bizjak, Gallenberški listinski arhiv, str. 271, 1341, pag. 445.90 ARS, AS 1063, ZL (1340–VII–4); Brunner, Das ältere Gallenberger Urkundenarchiv, št. 15, str. 89–90; št. 22, str. 97; št. 30, str. 106–107;HHStA, HS W 594, fol. 62’. Ni povsem jasno, Gallenberga. Napis: + S  NICOLAI D GALENBERCH (ARS 1063, ZL 5114, 1368–XI–20, foto Marko Zaplatil). ga srecamo v bližini goriških grofov Majnhardain Henrika, odkate­rih je med drugim leta 1361 prejel v zastavo neko posestvokolici Planine,v Henrikovi službi pa je bil nekaj casatudi gradišcan v stolpu na spodnje­vipavskemgradu.91 Z njegovo smrtjoje ocitnougasnila gallenberška vejaGallenbergov v moški crti. Njegova sestra Zelda je bila porocena z Nikolajem Kolovškim; v virih se omenja v letih 1354–1385, že leta 1382 kot vdova. Njen sin Nikolaj II. se je po spletu nekih okolišcin imenoval po Cretežu (Rewtenberger).92 5.generacija. B. Veja Mekinje-Osterberg.Upravljanje s posestjo novoosnovane osterberške veje Gallenbergov je prevzel najstarejši Viljemov sin Nikolaj, ki ga je oceže vpetdesetih letih 14. stoletja uvajal v družinskeposle.93 Všestdesetih insedem­desetih je z raznimi nakupi zaokrožal posest okoli gradu Osterberg.94 Po zatonugallenberške veje je postal glava celotne rodbine, upravljal je z rodbinskimi fevdi95 katera Gallova žena se omenja v listini ARS, AS 1063, ZL 4133 (1353–III–24/26, regest v: Krones, Freien von Saneck, št. 171, str. 171; Thomas, Cillier Urkunden 3, št. 153, str. 367). 91 HHStA, HS W 594, fol. 62’; Item ein brief auf papir vom Goln von Golnberkch, wye in mein herr graf Hainrich pehawst hat auf den turn in der vest cze Niderbippach(s. d.), HHStA, HS W 594, fol. 49’. 92 Prim. Kos, Vitez in grad, str. 114, op. 41. 93 Soudeležen je bil, denimo, pri nakupu Šenkovega turna od sorodnikov, tocajev z Ostrovice, HHStA, AUR, 1356–II–19 (regest v: Wiessner, Schenken von Osterwitz, št. 190, str. 68). 94 Brunner, Das ältere Gallenberger Urkundenarchiv, št. 53, str. 134; št. 57, str. 138–139. 95 ARS, AS 1063, ZL 4254 (1370–III–15); Brunner, Das ältere Gallenberger Urkundenarchiv, št. 60, str. 142–145; št. 65, str. 150–151. infinancami96ter izvajal odvetništvo nad mekinjskim samostanom.97 Leta1351 ali nekaj pred tem se je porocil s hcerjo Lovrenca Hmeljniškega invdovoFriderikaMengeškega98Zeldo,ki mu je rodila sinove Seifrida IV.,Egidija (Gilga), Viljema IV. in Albertater hcer Klaro. V zrelih letih je bilaktivno udeležen v aktualnem doga­janju v regiji; leta 1368 je s FriderikomMengeškim sodeloval pri prodaji in izrocitvi kraškihposesti (gospostva JamaindelagospostvaPostojna)Habsburžanom.99Kotzanimivostnavajamše dve obrobni epizodi iznjegovihvihravihmladostnihlet,kakršne sicerbolj poredko srecujemov srednjeveških virih. Leta 1352jeizgubil svoj pecatnik, kar je imelo za posledico preklic vseh njegovih listin,ki so bile pecatene z njim, in obvezo izstavitve novih dokumentov vsem, kibi mu takšne listine prinesli v potrditev.100 Drugo pricevanje pa odkriva temnejšoplat srednjeveške plemiške realnosti. Nikolaj je bil skupaj z Greifom Kolencem vpleten v uboj ali celo umor nekega Jakoba Abanica, cigar žena Margareta se je 96 ARS, AS 1063, ZL 210 (1372–IX–28). 97 ARS, AS 1063, ZL 5134 (1380–VIII–30); št. 5135 (1381–III–21); Brunner, Das ältere Gallenberger Urkundenarchiv, št. 60, str. 142–145. 98 Grebenc, Gospodarska ustanovitev Sticne, št. 263, str. 79. 99 Kosi, Spopad za prehode, str. 87–88. 100 Brunner, Das ältere Gallenberger Urkundenarchiv, št. 33, str. 109–110. S tem v zvezi je zanimiva Valvasorjeva vest o gallenberškem pecatniku, ki so ga izkopali leta 1688 pri obnovi cerkvenega obzidja v bližini Postojne. Njegova interpretacija, ki pecatnik datira v leto 1150 je zgrešena, tudi povezovanje z Nikolajem I. Gallenbergom se ne zdi na mestu; še Nikolajev novejši pecat, dokumentiran na listini iz 1368 ima napis v staromodnejši gotski majuskuli, medtem ko je inicializirani napis najdenega pecatnika na Valvsorjevi risbi v gotski minuskuli. Precej laže bi ga pripisali njegovemu sinu Egidiju, ki je bil v zacetku 15. stoletja nekaj casa dejansko oskrbnik na bližnjem Hošperku (glej spodaj, str 40, op. 121). leta 1358 v zameno za izplacilo odškodnine odpovedala nadaljnjemu sovraštvu in tožbam.101 Nikolaj je umrl leta 1388.102 Mlajši Viljemov sin Jurij je bil porocen z Elizabeto iz rodbine tocajev zOstrovice. Živel je v senci starejšega brata, in sicer na Šenkovem turnu, katerega del mu je prepustil oce, del pa je leta 1363 odkupil od brata Nikolaja.103 Po oce­tovi smrti je nekaj casa upravljal z mekinjskim odvetništvom, ki pa je po delitvi dedišcine med bratoma dokoncno pripadla Nikolaju.104 Najverjetneje je umrl brezživihdedicev,105 vendar ni tocno znano, kdaj; živ se zadnjic omenja leta 1381,106 leta 1399 pa prvic kot mrtev. Po vsej verjetnosti ni preživel svojega starejšega brata, saj je že leta 1388 Seifrid IV., sin slednjega, podeljeval neke rodbinske fevde.107 Margareta je bila porocena z Nikolajem Sommereckerjem. Med njima na eni strani in ocetom ter bratoma na drugi se je vnel družinski spor zaradi dedišcine po materi, ki so ga zgladili leta 1361, in sicer tako, da se je Margareta odpovedala vsem zahtevam do materine jutrne in dote.108Druga hci Katarina, omenja se v letih1336–1354,109 se je porocila s Friderikom iz slovenjegraške rodbine Hebenstreitinimela znjimsina Viljema,kimuje ded leta 1365zapustilnekajposestivRakovniku pri Medvodah.110 Zgolj po imenu poznamo Otonovega sina Ulleina, ki se omenja leta 1330, ko mu je babica Elizabeta zapustila dve švajgi v Veliki Lašni v Tuhinjski dolini.111 V tej generaciji se pojavlja še neki Konrad, ki pa mu zaenkrat še ni mogoce dolociti sorodstvenihvezi.112 101 Brunner, Das ältere Gallenberger Urkundenarchiv, št. 43, str. 122–123. 102 Tega leta je opravil še nek posestni nakup(Bizjak, Gallenberški listinski arhiv, str. 273, 1388, pag. 477), medtem ko se septembra Zelda v neki listini navaja že kot vdova, Brunner, Das ältere Gallenberger Urkundenarchiv, št. 79, str. 169. 103 Brunner, Das ältere Gallenberger Urkundenarchiv, št. 52, str. 133.104 Ibid., št. 60, str. 142–145.105 Prim. ibid., št. 59, str. 114–142.106 Bizjak, Gallenberški listinski arhiv, str. 273, 1381, pag. 448.107 Ibid., str. 273, 1388, pag. 464.108 Brunner, Das ältere Gallenberger Urkundenarchiv, št. 50, str. 131–132.109 Otorepec, Gradivo – Videm, št. 785, str. 159;Brunner, Das ältere Gallenberger Urkundenarchiv, št. 32, str. 108–109; Bizjak, Gallenberški listinski arhiv, str. 272, 1354, pag. 513.110 Brunner, Das ältere Gallenberger Urkundenarchiv, št. 54, str. 134–136.111 ARS, AS 1063, ZL 90 (1330–VII–4). Toponima oufdemWenigenoz. MichilemWaltzperg/ Walczpergdoslej še nista bila locirana. Iz geografskega konteksta listine, ki nakazuje na bližino Srednje vasi, Vranje peci in Podhruške v Tuhinjski dolini, ter ob upoštevanju nekoliko nenavadne ortografije – obicajneje bi bilo Walchperg*– je mogoce sklepati na Malo in Veliko Lašno. 112 Brunner, Das ältere Gallenberger Urkundenarchiv, št. 70, str. 155–156. 6.generacija.Po zatonu gallenber­ške veje in potemko je Jurij umrlbrezdedicev,se je rodbina Gallenbergv šesti generaciji skrcila na družino Nikolajevihpotomcev.Leta1386, dve leti pred smrtjo, je oce vsemštirimsinovomskupajprepustilgrad Osterberg s posestjo in dolo-cil, naj po njegovi smrti nadzor nad gospostvomin mekinjskimodve­tništvom prevzame najstarejši mednjimi. Bilo mu je jasno, da bo prejali slej prišlo do delitve posesti, zato je sinovom narocil, naj se sami spo­razumejo, ko bo prišlo do tovrstnih teženj.113Najstarejši, Seifrid IV., se je odlocil za vojaško in uradniško kari­ero. Leta1382je kotnajemnik sode­loval v vojski salzburškega nadškofa Pilgrima v bojih proti Bavarcem.114Pozneje ga srecamo v vlogi wallseej­skegaglavarjavPazinu(1405–1409)115ter deželnoknežjega glavarja v Marki in Metliki (1411).116 Porocen je bilzAnoizrodbine krških vazalov izGrajene (pri Ptuju), s katero je imel triotroke:Sigmunda,Konradain Kunigundo. Kot najstarejši je upra­vljal z rodbinskimi fevdi117in prevzel odvetniškofunkcijonadmekinjskim 113 Do take pogodbe je prišlo leta 1391 med Egidijem in Viljemom na eni ter Seifridom na drugi strani, Bizjak, Gallenberški listinski arhiv, str. 273, 1391, pag. 456.114 Najverjetneje v zvezi s sporom za nadzor nad proštijo Berchtesgaden, prim. Dopsch, Pilgrim II.; HHStA, AUR, 1382–V–25 in 1382–XII–12.115 Kos, Pet istarskih razvoda,str. 194; FHKA, AUR, 1409–XI–22.116 Komatar, Cartular der Karthaus Pletriach, št. 23, str. 43.117 Npr. Bizjak, Gallenberški listinski arhiv, str. 277, 1403, pag. 463. samostanom, ne pa tudi – kot kaže – rodbinskega sedeža Osterberga. Umrl je leta1411,118 Ana pa se je pozneje porocila s Hansom Hohenwartom.119 Na Osterbergu je najverjetneje sprva gospodaril njegov brat Egidij, ki si je celo nadel vzdevek Osterberger in ga uporabljal kot osebno ime(Osterberger von Gallenberg).120Pozneje tudi njega najdemo v službi vodilnih dinastov v alpsko--jadranskem prostoru; leta 1405 je opravljal funkcijo kastelana na goriškem graduHošperk,121v letih 1409–1410pa jebil dvornimojsterHermanaII. Celjskega.122Donosne službe so tako njemu kot tudi bratu Seifridu od devetdesetih let 14. stoletja dalje omogocale aktivno udejstvovanje na nepremicninskem trgu, kar je imelo za posledico obcutno rast rodbinske posesti.123Egidij je bil porocen z Ano Cušperško – prvic se omenja leta 1389 – in imel z njo sedem otrok; sinove Viljema V., Nikolaja II., Gašperja, Seifrida V., Hansa, Ahaca in Klaro. Leta 1411je napisal oporoko,124 naslednje leto pa se že omenja kot mrtev.125 Viljem IV. in Albert sta ocitno živela v senci svojih uglednejših starejših bra-tov. V virih ju srecujemo bolj poredko; razen v listinah, ki se ticejo nasledstva in porok, še pri redkih posestnih nakupih od leta 1380 oziroma 1379 dalje. Viljem IV. je bil porocen z Dimuto Helfenberško, in kolikor je znano, ni imel otrok. Oba z ženo sta že leta 1394 izstavila testament, ceprav je Viljem živel še dobri dve desetletji. Po smrti brata Egidija je za kratek cas prevzel rodbinske posle.126 Umrlje leta 1415.127 Albertova žena je bila Margareta, hci Konrada Dekherja. Rodila mu 118 Že leta 1411 je njegov brat Egidij prejel neki rodbinski fevd (Bizjak, Gallenberški listinski arhiv, str. 282, 1411, pag. 462).119 Bizjak, Gallenberški listinski arhiv, str. 283, 1414, pag. 530.120 Prvic izpricano leta 1389, Brunner, Das ältere Gallenberger Urkundenarchiv, št. 81, str. 171– 172. 121 Bizjak, Gallenberški listinski arhiv, str. 278, 1405, pag. 453; leta 1409 je prejel v zastavo tudi pripadajoci mitninski urad Planina, Schönleben, Genealogia illustrissimae familiae de Gallenberg, str. 20. O ustroju tamkajšnjega gospostva prim. Bizjak, Ratio facta est, str. 167–168;Kos, Primorski urbarji 2, str. 44. 122 Bizjak, Gallenberški listinski arhiv, str. 281, 1409, pag. 612; Schönleben, Genealogia illustrissimae familiae de Gallenberg, str. 20 (1409); ARS, AS 1063, ZL 4414 (1410–II–23). 123 Brunner, Das ältere Gallenberger Urkundenarchiv, št. 81–85, str. 171–178; ARS, AS 1063, ZL 404(1409–V–14);Schönleben, Genealogia illustrissimae familiae de Gallenberg, str. 20 (1409), poleg tega še okroglo 50 nakupov oz. zastavnih poslov, Bizjak, Gallenberški listinski arhiv, med str. 273 in 282 (1390, pag. 612 in 1412, pag. 437). 124 Bizjak, Gallenberški listinski arhiv, str. 282, 1411, pag. 479.125 Ibid., str. 282, 1412, pag. 437.126 Ibid., str. 283, 1415, pag. 466.127 Ibid., str. 283, 1415, pag. 612. je sina Sigmunda, ki se omenja leta 1427.128Albertjeleta1412napisaloporoko,129leto pozneje pa se Margareta omenja že s svojim drugim možem, Wolffhartom Judenspanom.130 Nikolajeva hci Klara je bila porocena dvakrat; prvic z Nikolajem z Novega gradu na Krasu, ki se zadnjic omenja živ leta 1395 – z njim je imela hcer Klaro.131Njen drugi mož je bil Rupert Schlossberger.132 7. generacija.Potomstvo Seifrida IV. z vidika rodbinske politike ni bilo ravno uspešno, vsaj v moški crti ne. Oceta je nasledil Sigmund, ki je najverjetneje umrl brez otrok, omenjasevletih1423–1431.133 Konrad se je odlocil za duhovniški poklicin bil leta 1427 župnik v Mariboru.134 Prav nasprotno pa je Kunigundi uspel prebojv visoko družbo; porocena je bila dvakrat, prvic z Eberhardom Wallensteinerjem (1416)135 in drugic z Dietegnom iz rodbine štajerskih dednih strežajev z Emerberga(dokumentirano med letoma 1423 in 1428).136 Krmilo rodbinske politike so prevzeli Egidijevi sinovi. Najstarejši, Viljem V., je od leta 1415 dalje vodil posle; kupoval je nepremicnine (med drugim obsežno zemljišce z dvorom v Dolu pri Ljubljani, kjer so pozneje zgradili dolsko grašcino),137posojal denar,138prejemal in podeljeval fevde139 ter izvajal mekinjsko odvetništvo.140Porocen je bil s hcerjo Hansa Žusemskega, ki mu je rodila sina Andreja.141 Ta jebil že leta 1427 skupaj s svojimi strici prisoten pri neki delitvi rodbinske posesti, po cemer je mogoce sklepati, da je bil takrat Viljem verjetno že mrtev,142morda 128 Ibid., str. 285, 1427, pag. 455.129 Ibid., str. 282, 1412, pag. 458.130 Ibid., str. 282, 1413, pag. 455.131 Ibid., str. 285–286, 1428, pag. 613.132 Ibid., str. 275, 1396, pag. 449.133 Ibid., str. 284, 1423, pag. 443; str. 285, 1427, pag. 444; str. 286, 1428, pag. 529; HHStA, AUR, 1428–II–14;1431–III–2.134 Bizjak, Gallenberški listinski arhiv, str. 285, 1427, pag. 444.135 Ibid., str. 283, 1416, pag. 446.136 Ibid., str. 284, 1423, pag. 443; Loserth, ArchivStubenberg, str. 93; ARS, AS 1063, ZL 6835 (1426–IX–14); HHStA, AUR, 1428–VII–15.137 Bizjak, Gallenberški listinski arhiv, str. 284, 1417, pag. 444; prim. Stopar, GrajskestavbeI. 5., str. 12.138 Ibid., str. 284, 1418, pag. 511.139 Brunner, Das ältere Gallenberger Urkundenarchiv, št. 86, str. 178–179; Bizjak, Gallenberški listinski arhiv, str. 283, 1415, pag. 466.140 Bizjak, Gallenberški listinski arhiv, str. 283, 1415, pag. 466.141 Ibid., str. 286, 1429, pag. 447.142 Ibid., str. 285, 1427, pag. 455. pa že celo dve leti prej, ko so preostali bratje prejeli v fevd neko posest od grofa Hermana II. Celjskega.143 Gašper in Ahac sta verjetno umrla ževmladihletih. Omenjataselev listini izleta 1419, ko se je njuna sestra Klara odpovedala dedišcini v korist vseh bratov.144Pozneje v podobnih situacijah srecamo le še Nikolaja II., Seifrida V. in Hansa, ki so rodbinske posle ocitno nekaj casa opravljali skupaj, do leta 1437 tudi v družbi necaka Andreja; tedaj so namrec z njim sklenili dedno pogodbo.145 Nikolaj II. je kot najstarejši med njimi vodil fevdne zadeve146inmekinjskoodvetništvo,147med letoma 1448 in 1451 pa ga najdemo v službi salzburškeganadškofa na položaju oskrbnika sevniškega gospostva; takrat se v dokumentih zadnjic omenja kot živ.148Leta 1423 je zacasno odtujil rodbinski sedež Osterberg; prodal ga je Hansu Hohenwarterju, drugemu možu njegove tete Ane, vdove poSeifridu IV., ter zaprosil vojvodo Ernesta Železnega, naj ga slednjemu podeli v fevd,149 vendar je po sedmih letih grad ponovno odkupil.150Znana je tudi epizoda s temnejše plati njegovega življenja. Leta 1428 se je odlocil za nasilno reševanje nekega spora med svojimi varovankami mekinjskimi redovnicami in kamniškimimešcani. S skupino oboroženih pomagacev je prijezdil v mesto, vdrl v sodnikovo hišo in ranil ter ugrabil sodnika, pricemer je bilo ranjenih in ustreljenih še nekajdrugih mešcanov. Dejanje ni ostalo nekaznovano; po dveh letih ujetništva se je vojvodi Frideriku dokoncno odkupil s cetrtletno vojaško službo s 30 konjeniki na lastne stroške.151 Tudi Seifrid V. je delovanje razširil na Spodnjo Štajersko. V letih 1443–1446 je nakupilzemljiškoposest v bližiniVojnika,fevd krške škofije.152 Živel je še 143 Ibid., str. 284, 1425, pag. 462.144 Ibid., str. 284, 1419, pag. 612.145 Ibid., str. 286, 1437, pag. 612; 1437, pag. 459.146 HHStA, AUR, 1431–I–25 (objava v: GZLII/85);Bizjak, Gallenberški listinski arhiv, str. 287, 1444, pag. 467.147 ARS, AS 1063, ZL 5163 (1445–VII–31); Bizjak, Gallenberški listinski arhiv, str. 287, 1444, pag. 467. 148 Kos, Urbarjisalzburškenadškofije, str. 132 (notica v urbarju, ki je datiran z 29. majem 1448); HHStA, AUR, 1448–XI–11; 1451–III–16 (regest v: Lang, SalzburgerLehen, št. 161, str. 167); 1451–III–19;1451–IX–17. 149 ARS, AS 1063, ZL 476 (1423–III–17, objava v: GZLIX/62).150 Podelitev fevda Osterberg z dne 9. marca 1430 v: HHStA, HS B 22, fol. 54 (regest v: Chmel, Geschichte Kaiser Friedrichs IV. 1, str. 498, št. 35).151 HHStA, AUR, 1428–II–14; 1430–XII–11.152 KLA, SA–U, št. 457, 1443–V–19; Fevdna knjiga krške škofije 1403/04–1468, KLA, GVK, HS 2/8, fol. 46’. leta 1458, ko mu je novi škof omenjeno podelil v fevd,153naslednje leto pa se že omenja kot mrtev.154 Hans je leta 1439 prevzel deželnoknežje oskrbništvo na kamniškem Zgornjemgradu,155pozneje pa ga najdemo v službi krškega škofa, in sicer v letih 1442 in 1452 kot kastelana na vitanjskem Novem gradu in oficiala na Lušperku,156v letih 1444–1448 pa kot oskrbnika na Gorenjem Mokronogu.157Porocen je bil z MargaretoGornjegrajsko.158Preživel je vse svoje brate, še leta 1459 je bil udeležen pri poravnavi v sporu glede nekih desetin.159 Egidijeva hci Klara je bila porocena z Jakobom iz štajerske rodbine Trapp.160Leta1418jeovdovela,161 naslednje leto se je – kot že omenjeno – odpovedaladedišcini po materi in ocetu v korist svojih bratov, leta 1423 pa se že omenja kotmrtva. Zapustila je tri mladoletne otroke: Jakoba, poznejšega nosilca dednega urada tirolskega dvornega mojstra,162 Ano in Dorotejo, nad katerimi je varuštvoprevzel svak Erhard Trapp.163 Zgoljizene same listine poznamoAlbertovega sina Sigmunda II.,kise je leta 1427 odpovedal celotni dedišcini po ocetu in materi v korist omenjenih bratrancevNikolaja II., Seifrida V. in Hansa I. ter Viljemovega sina Andreja.164 Iz neznanega vzroka se od sredine 15. stoletja dalje kolicina znanih virov v gallenberškem rodbinskem arhivu skrci do take mere, da ugotavljanje rodbinskihvezi ni vec mogoce, in to kljub izjemno številcni generaciji. Le s pritegnitvijo predvsem habsburških fevdnih knjig je mogoce podati zelo okrnjen genealoški pregled, ki se bolj ali manj omejuje na dolocanje sorodstvenih vezi clanov rodbine. 8. generacija.Najstarejši med vsemi je bil sin Viljema V. Andrej. Že od leta 1427 dalje je bil skupaj s svojimi strici udeležen pri rodbinskih poslih. Porocen je bil z 153 Fevdna knjiga krške škofije 1455–1469, KLA, GVK, HS 2/9, fol. 67’.154 Brunner, Das ältere Gallenberger Urkundenarchiv, št. 87, str. 179–180.155 Bizjak, Deželnoknežjiobracuni, str. 71.156 DAK, HS 122, fol. 34, 185'.157 Otorepec, Gradivo – Mokronog, št. 78, str. 208; Fevdna knjiga krške škofije 1455–1469, KLA, GVK, HS 2/9, fol. 64’; DAK, HS 122, fol. 48, 63, 68', 76, 96, 103, 121'.158 Chmel, MonumentaHabsburgica, št. mcccxiii, str. 932.159 Brunner, Das ältere Gallenberger Urkundenarchiv, št. 87, str. 179–180.160 Maleczek, Archiv der Grafen Trapp, str. 68 s.161 Ibid., št. 46, str. 106–107.162 Ibid., str. 73.163 Ibid., št. 52, str. 109.164 Bizjak, Gallenberški listinski arhiv, str. 285, 1427, pag. 455. neko Gertrudo in imel z njo sinove Alberta II., Gašperja II. in Andreja III.165 ter hcer Uršulo, ki je bila porocena z Gašperjem Gretzpergerjem.166 Zadnjic se omenjaživ leta 1459 in kot mrtev prvic leta 1471.167Poleg Andreja je imel Viljem še tri sinove, Sigmunda III., Jakoba II. in Jošta II., ki jih le bežno zasledimo v virih.168 Nikolaj II. je imel sinove Jakoba I. in Jošta I., ki sta za ocetom prevzela salz­burško oskrbništvo v Sevnici,169 Ernesta in Danijela ter hcer Ano. Ta se omenja vletih 1470–1485,prvicporocena zAlbertomMelczemizstranske linije Turjaških, drugic pa s Hansom Zellenbergerjem.170 Hansovi sinovi so bili: Wolfgang, ki jeleta1486 prodal neko kmetijo vMošah,171Friderik II., deželnoknežji oskrbnik na gradu Gotnik (Guttenegg)pri Zabicah, jugovzhodno od Ilirske Bistrice (1484–1493),172 ki je leta 1496 od kralja Maksimilijana prejel v fevd grad Luknja pri Novem mestu,173 Andrej II.,ki se leta1495 omenja kot posestnik Šenkovega turna, po katerem se je tudi imenoval,174in po vsej verjetnosti tudi Hans II., ki se edinkrat omenja že kot mrtev leta 1492.175Hans I. je imel tudi dve hceri; Dorotejo (omenja se v letih 1481–1492), ki je bila v prvem zakonu porocena z Andrejem Hertenfelsom, v drugem pa s Hansom Prankerjem,176 inAmalijo(omenjeno medletoma 1454in1495), ženoGašperjaizrodu koroških Kellerbergerjev.177 Iz fevdnih podelitev poznamo še sinove Seifrida V.: Viljema VI., Jurija II. in 165 KLA, SA-U, št. 460, 1471–I–1; št. 469, 1475–VIII–21; Habsburška fevdna knjiga za celjsko posest (po 1456), StLA, HA Cilli, Sch. 3, Heft 12, fol. 68’, Avstrijska fevdna knjiga 1444–1469, HHStA, HS W 724, fol. 276. 166 KLA, SA-U, št. 460, 1471–I–1. 167 Brunner, Das ältere Gallenberger Urkundenarchiv, št. 87, str. 179–180; KLA, SA-U, št. 460, 1471–I–1. 168 KLA, SA-U, št. 460, 1471–I–1; Habsburška fevdna knjiga za celjsko posest (po 1456), StLA, HA Cilli, Sch. 3, Heft 12, fol. 68’, Avstrijska fevdna knjiga 1444–1469, HHStA, HS W 724, fol. 276. Sigmunda III. poleg tega najdemo ob bratu Andreju tudi že v seznamu kranjskega plemstva iz maja 1446, Nared, Dežela – knez – stanovi, str. 318. 169 HHStA, AUR, 1459–IV–23 regest v: Lang, SalzburgerLehen, št. 161, str. 167; 1465–XI–6; 1465–XI–11. 170 StLA, AUR 7340a (1470–XI–18); ARS, AS 1063, ZL 5164 (1485–VI–15). 171 ARS, AS 1063, ZL 855 (1486–V–26). 172 HHStA, AUR, 1484–III–8; 1493–IV–17; Baraga, Kapiteljski arhiv Novo mesto, št. 125, str. 92. 173 KLA, SA-U, št. 454, 1496–III–8. 174 KLA, SA-U, št. 474, 1495–III–12. 175 Bizjak, Gallenberški listinski arhiv, str. 287, 1492, pag. 611. 176 Ibid., str. 287, 1492, pag. 524; StLA, AUR 7877b (1481–V–28); KLA, SA-U, št. 446, 1492–I–2. 177 Bizjak, Gallenberški listinski arhiv, str. 287, 1454, pag. 617; 1495, pag. 511; Metnitz, KärntnerBurgenkunde 2, str. 75. KonradaIII.,178ki so okrog leta 1460 med drugim prevzeli ocetove krške fevde.179Konrad, ki je bil v zacetku devetdesetih ocitno senior rodbine, se omenja kot mekinjski odvetnik (1492).180 Bežno vemo še za dva pripadnika osme generacije, ne da bi jima lahko podrob­neje dolocili poreklo. Leta 1459 seLenart Gallenberger omenjakot župnik vNoviCerkvi pri Vojniku.181Še najlaže bi ga bilo uvrstiti med sinove Seifrida V., ki je na tem obmocju posedoval dolocene fevde krške škofije. V letih 1471–1475 pa je bila neka Ana Gallenberg priorinja v velesovskem samostanu. Umrla je pred koncem maja 1475, ko je bila na tem položaju potrjena njena naslednica Gertruda Pläsl.182 9. generacija.Z gotovostjo lahko navedemo le otroke Andreja I.: Uršulo, AlbertaII., Gašperja II. in Andreja III. – slednji je (dokumentirano v letih 1489–1495) posedoval mengeški grad in se po njem tudi imenoval.183Oseb, ki se pojavljajo v virih z zacetka in prve polovice 16. stoletja, zaenkrat še ni mogoce zanesljivo umestiti v rodovnik.184 *** Gornji strnjeni genealoški pregled terja nekaj podrobnejših pojasnil, in sicer pri izpeljavah, ki jim sami viri ne nudijo dovolj trdne opore, in tam, kjer se predla­gane rešitve razhajajo z doslej sprejetimi. O zgodnji zgodovini Gallenbergov je v historiografiji obveljala hipoteza Dušana Kosa, katere prvi del, ki govori o genezi rodbine iz Mekinjskih in Gallov, je omenjen že zgoraj. Nadalje Kos sklepa, da je 178 Predvsem zahvaljujoc izcrpnemu besedilu dveh fevdnih podelitev, ki navajata celotno moško populacijo Gallenbergov v 8. generaciji; prva je iz okoli leta 1460: AndreGallenbergeranstat seinselbs vnd als lehentrager Sigmunds Gallenberger, auch Josten, Jacoben, Ernsten vnd Danielen, weilent Niclasen Gallenberger; auch Wilhallmen, Jorgen vnd Khunraten, weilent SeifridenGallenberger;vndWolffgangen,AndreenvndFridreichen,weilentHannsenGallenbergersunen,seinervettern,StLA, HA Cilli, Sch. 3, Heft 12, fol. 68’, in druga iz leta 1469: JobstGallenberger anstat seinselbs vnd als lehenntrager Sigmunds Gallenberger, auch Jobsten, Ernsten vnd Danielen, weilent Niclasen Gallenberger; auch Wilhalem, Jorgen vnd Conraten, weilent SeyfridenGallenberger;vndWolfgangen,AndrenvndFriderichen,weilentHannsensGallenberger;vnd Albrechten, Casparn vnd Andreen, /manjka ime!, ocitno Andrej/Gallenbergersunen,seinervetteren, wann die ir erb wern, HHStA, HS W 724, fol. 276. 179 Fevdna knjiga krške škofije 1455–1469, KLA, GVK, HS 2/9, fol. 79..180 StLA, AUR 8976 (1492–VIII–6).181 RG VIII 05406.182 ARS, AS 1063, ZL 5412 (1471–X–10); Koblar, Drobtinice iz furlanskih arhivov, IMK 4, str. 18.183 ARS, AS 1063, ZL 5167 (1489–XI–25); KLA, SA-U, št. 474, 1495–III–12. 184 To velja predvsem za ožjo osterberško linijo in linijo Šenkov turn, prim. Grilc, Prispevek k zgodovini Osterberga, str. 272–273; isti, Dol v srednjem veku, str. 163–169. moška linija Mekinjskih z Viljemom II. zamrla, zaradi cesar je dedišcino prevzel sin njegove sestre Seifrid II. Pripadniki nove veje, ki so sprva še kolebali med identifikacijo po enem oziroma drugem izvornem gradu, so podedovali mekinj­sko posest, grb in znacilna rodbinska osebna imena, nazadnje pa so se odlocili za rodbinsko ime Gallenberg, predvsem zaradi ugleda in navezanosti na rodbinsko tradicijo,nepavpovezavizdejanskimposedovanjemgradu.Gamberknajtakonikoli ne bi bil v posesti Gallenbergov.185 Hipotezi lahko pritrdimo z izjemo zadnje trditve, ki jo je s pritegnitvijo novihvirovmogocekorigirati.186 Za cas, ko so plemiške rodbine svojo identiteto gradilena gradovih, ki so jih posedovale, se zdi nekoliko neverjetna. Kot kaže, gre pri nihanjih v poimenovanju Mekinjsko-Gallenberških v zacetni fazi oblikovanjanjihove identitete vecinoma za oznacevanje lokacij trenutnih prebivališc. Seifrid II. se po Gamberku imenuje leta 1270, ko bi lahko skupaj z ostalimi sorodniki Galli še živel na Gamberku. Po pridobitvi mekinjske dedišcine se je preselil na tamkajšnji stolp in se odslej imenoval po njem. V skladu s tem si je dal izdelati pecat z napisom deMinchendorf.187Po Gamberku se ponovno imenuje šele leta 1300ob ustanovitvisamostana,kimuje daroval precejšen delmekinjskeposestistamkajšnjim dvorom, ko je po smrti bratranca Konrada III. Galla ocitno že rezi­diral na Gamberku kot najstarejši Gall. Prelomnost teh dogodkov in nedvoumendokaz predstavlja dejstvo, da sta skupaj z ženo ustanovitveno listino samostana datirala z actum et datum in Gallemberch castro nostro ... .188Njegov sin Seifrid III. je bil »Gallenberški« leta 1299, ko je skupaj z ocetom še živel na tem gradu, kot tudi po letu 1300, ko ga je kot najstarejši sin podedoval. Istocasno se je njegov brat ViljemIII.imenovalpoMekinjah,kermuje morda pripadeltamkajšnjistolpsposestjo.189Po Gamberku se je v tem casu imenoval tudi Konrad III. Gall, ki je ocitno živel tam. Nemalokrat ga srecamo v Seifridovi družbi.190Napis na njegovem pecatu se je glasil: S(igilum)ChunradideGallenberch, vendar podoba vgrbu (glava samoroga) govori o pripadnosti rodbini Gallov.191Šele nekako sredi drugega desetletja 14.stoletja se je,kot kaže,naziv Gallenbergdokoncnouveljavil 185 Kos, Med gradom in mestom, str. 18; isti,Vitez in grad, str. 124.186 Deloma o tem že v Bizjak, Ratio facta est, str. 130 in op. 49.187 TLA, Parteibriefe Nr. 1803 (1287–I–20, objava v: Kovac, Dodatek, str. 173–174).188 Brunner, Das ältere Gallenberger Urkundenarchiv, št. 1, str. 69–72.189 ARS, AS 1063, ZL 5022 (1305–XI–21).190 HHStA, AUR, 1286–IX–1 (regest v: MHDC VI, št. 27, str. 19); TLA, Parteibriefe Nr. 1803 (1287–I–20, objava v: Kovac, Dodatek, str. 173–174);ARS, AS 1063, ZL 5244 in 5780, dve listini z datumom 1299–XII–8.191 ARS, AS 1063, ZL 5244 (1299–XII–8). II.Gallenberško-Mekinjskega za samostan Mekinje (StLA, Gallenberger Urkunden, Nr. 1). kot rodbinsko ime; leta 1317 se namrec bratje Seifrid, Viljem in Oto pojavijo z novimi pecati z napisom de Gallenberch.192 Dejstvo, da je Seifrid III. gospodaril na Gamberku, je tudi osnova domnevi, dajebil verjetno ravno on oceGallaGallenberškega, ki gaodleta1341 dalje zasledimo na istem položaju. Takrat je namrec grad po zgladitvi spora s stricem Viljemompripadel Gallu.193Morda jeslednjemukotstarejšemu in vplivnejšemupri tem uspelo uveljaviti svojo moc in je iz poravnave iztržil obcutno vecji deležzemljiške posesti, nujno potrebne gospodarske osnove za bodoce rodove. Temu v prid bi govorila tudi ne ravno visoka vsota 400 mark oglejskih pfenigov, ki jo je Gall dobil ob prodaji gradu.194Vsekakor pa si je Viljem v sklopu te poravnave 192 Ceprav imenovanje v besedilu listine ni tako odlocno; mdr. se njihov oce naziva Mekinjski. ARS, AS 1063, ZL 5030 (1317–I–9).193 Bizjak, Gallenberški listinski arhiv, str. 271, 1341, pag. 445.194 Za grobo primerjavo lahko služijo podatki, ki jih na podlagi približnih izracunov navaja Dušan Kos. Spodobne cene gradov so se po njegovi klasifikaciji gibale med 300 in 1000 oz. priboril predkupno pravico za vso Gallovo posest.195Kljub temu je ta naposled (1351)Gamberkprodaldeželnemuknezu.196Kotkaže,jevnaslednjihletihzapustilGorenjsko197instopilv službogoriških grofov.Njegova zaposlitvena pogodba(dienstrevers)iz leta 1360 mu je narekovala, da se »s telesom in posestjo« podredi grofoma MajnharduVI. in HenrikuIII. terse v rokudveh mesecev ustaliv mejahgospostva goriških grofov, in sicer konkretno z nakupom posesti v vrednosti 625 goldinarjev (kar je približno ustrezalo trem cetrtinam vsote, ki jo je pred desetletjem iztržilza Gamberk), ter caka v pripravljenostinapozivnavojsko.198Naslednje leto sta mu omenjena grofa zastavila 20 kmetij v okolici Planine,199približno vta cas pa verjetno sodi tudi nedatiranavest o Gallovemkastelanstvuv stolpu na spodnjevipavskem gradu.200 Ko skušamo identificirati Gallove starše, je edini zanesljivo prav postavljeni kamencek v mozaiku osebno ime njegove mame Margarete. Gall ga navaja vlistini, s katero mekinjskemu samostanu podari nekaj posesti za blagor njene duše.201 Obstaja možnost, da je pripadala rodu Kamniških. Na to napeljuje prica­nje Gallove sestre Zelde, ki v neki listini Gerloha Kamniškega imenuje öhaim.202Izraz v srednjeveški nemšcini lahko pomeni pravega strica, lahko pa tudi kakega drugega, praviloma starejšega sorodnika.203 V tem primeru bi se lahko nanašal šena brata Gallove žene Ane; tako sta denimo Gall in Ana v neki listini Zeldinega moža Nikolaja ter njegova brata Friderika in Bertolda Kolovške imenovala unseroeheim.204CeskušamozdajrodovnikdolocitiGalloviženiAni,senapodlagizadnjeomenjenega dokumenta ponuja še ena, pravzaprav drzna možnost. Kaj ce vec markami srebra, Kos, Med gradom in mestom, str. 158–159; isti,Vitez in grad, str. 84. 400 mark oglejskih pfenigov bi v skladu z razmerji, ki jih upošteva, ustrezalo nekako 240 markam srebra. 195 Brunner, Das ältere Gallenberger Urkundenarchiv, št. 1, str. 89–90.196 HHStA, AUR, 1351–V–12; prim. Bizjak, Ratio facta est, str. 130.197 V štiridesetih in petdesetih letih 14. stoletja je pogosto prodajal svojo gorenjsko posest: Brunner, Das ältere Gallenberger Urkundenarchiv, št. 16, str. 90–92; št. 22, str. 97; št. 30, str. 106–107; št. 38, str. 114–115; ARS, AS 1063, ZL 5271 (1340–VII–4); 5079 (1348–VII–22); 4133 (1353–III–24/26); NŠAL, ZL 140 (1353–VIII–20). 198 HHStA, AUR, 1360–V–18; prim. Popelka, Ritterliche Dienstreverse, str. 509, kjer je poudarjena vojaška služba z dvema topovoma (mit zwain stukhen).199 Prepis listine 1361–III–23 v: HHStA, HS W 594, fol. 62’.200 Glej zgoraj, op. 91.201 ARS, AS 1063, ZL 5072 (1348–VII–22).202 ARS, AS 1063, ZL 5802 (1362–II–23).203 Prim. Preinfalk, Rodbina v luci listin, str. 355–356, 365.204 ARS, AS 1063, ZL (1358–X–31). pri tem ni šlo za Gallove »strice«, temvec za Anine (prave) strice? Temu v prid bi govorila listina, v kateri Zelda in Vendelina, hceri Friderika Kolovškega, ime­nujeta Galla Gallenberškega z izrazom swager(svak).205Ce bi bila Ana res njuna sestra, bi imeli opraviti celo z navzkrižno poroko med Gallenbergi in Kolovškimi.Dejansko pa ima takšna rešitev lepotno napako; med temi, v listini navedenimi domnevnimi Aninimi strici bi bil v tem primeru tudi njen oce (tj. Friderik). Ali jesploh mogoce racunati s takšno nerodnostjov izražanju? Odpravili bijorecimo s tem, da vzamemo za Aninega oceta enega od preostalih kolovških bratov (Gerlohaali Aechwina), ce seveda dopustimo možnost, da se je lahko tudi sestricnin mož imenovalswager. Ob koncu tega kombiniranja lahko ugotovimo le, da so obstajaleneke sorodstvene vezi med omenjenimiGallenbergi, Kolovškimiin Kamniškimi,ki pa jih brez dodatnih virov zaenkrat ni mogoce natancneje dolociti. Svojevrstno težavo pri umestitvi GallaGallenberškegain njegoveganajož­jega sorodstva v rodbinsko deblo predstavlja dejstvo, da je v istemcasu živelnjegov soimenjak Gallizrodbine Gall.Bilje sin Konrada II. Galla,verjetnobratranca Seifrida II. Gallenberškega, ki se je imenoval po Gamberku (KonradvonGallenberch)in istocasno z bratrancem živel na njem. Ta Gall je imel med drugim tudi brata Konrada III. Galla, ki je bil, mimogrede, porocen z zgoraj omenjeno Vendelino Kolovško. To nakljucje je Schönlebna zavedlo, da je med 3.in 4. generacijo umestil še eno, po njegovem štetju 13.206Med Viljema III. in njegovega oceta Seifrida II. je vrinil še enega Viljema (po njegovem štetju II.), ki naj bi bil oce Viljema III. in hkrati Seifridov sin, »porocil« pa ga je z Margareto Svibensko. Njima za sina in Viljemu III. za brata je potem dodelil Konrada, ki si ga je (nevede) skupaj s sinovoma Konradom in Gallom sposodil iz rodbine Gall. Schönlebnovi Gallenbergi: Konrada I. in II. ter Gall so dejansko Galli.207 Naslednjispodrsljajse je Schönlebnupripetilv 6.(njegovi15.)generaciji.Zavedel ga je vzdevek Schick, ki so si ga nadevali posamezni Gallenbergi odSeifridaIII.dalje;208tolmacilgajekotljubkovalnooblikozaSigmund.Napodlagi 205 ARS, AS 1063, ZL 5271 (1340–VII–4). 206 Zaradi vkljucevanja številnih imaginarnih prednikov v gallenberški rodovnik nosi pri Schönlebnu generacija, ki smo jo tu oznacili kot 3., številko 11, Schönleben, Genealogia illustrissimae familiae de Gallenberg, str. 14.207 Schönleben, Genealogia illustrissimae familiae de Gallenberg, str. 16. 208 Viljem III. (Brunner, Das ältere Gallenberger Urkundenarchiv, št. 34, str. 110); Nikolaj I. (Preinfalk-Bizjak,TurjaškaknjigalistinI,št.150,str.213;Brunner, Das ältere Gallenberger Urkundenarchiv, št. 67, str. 152), Egidij (Brunner, Das ältere Gallenberger Urkundenarchiv, št. 88, str. 181); Seifrid IV. (ARS, AS 1063, ZL 5142 (1391–XI–7); 5350 (1396–IV–18). Glej tudi Kos, Vitez in grad, str. 124. te pomote je med sinove Nikolaja I. umestil sicer neobstojecega Sigmunda (po njegovemštetju III.). Povod za to je bila listina, v kateri se Egidij navaja kot SchiekkderOsterbergervonGallenberch.209Posledicno je napacno (kot hcer Nikolaja I.) umestil Kunigundo, ženo Eberharda z Wallensteina in pozneje Dietegna tocaja z Emerberga, ki je bila sicer res Sigmundova sestra, vendar v naslednji generaciji.210 Zadnja Schönlebnova vecja napaka (kar zadeva obdobje med 1300 in 1500) je »kloniranje« dodatne generacije med 7. in 8., ki jo je oznacil s številko 17. Njegovi domnevni sinovi Nikolaja II. (pri njem III.) so dejansko isti Nikolaj ter njegovabrata Seifrid V. in Hans I.211Ocitno ni dopušcal možnosti, da bi ti trije lahko živeli tako dolgo, kot dejansko so. Vsi Egidijevi otroci so bili rojeni pred letom 1409,kojeomenjenihvsehsedem.212Nikolajsekotživzadnjicomenjaleta1451,Hans pa celo še 1459, medtem ko je Seifrid prav v tem letu umrl. Vezni clen, ki dokazuje, da gre pri navedbah v virih v vseh teh letih res za iste ljudi, je Andrej I., sin njihovega brata Viljema V., ki se pri urejanju rodbinskih posestnih zadev skupaj z omenjenimi strici zacne pojavljati že leta 1427,213v istem kontekstu pa še v listini iz leta 1459, ki jo je izstavil takrat še edini preživeli od njegovih treh stricev, Hans I.214 Generacija Andreja I. (osma po vrsti) je še zadnja, ki jo lahko razmeroma zanesljivo zajamemo s srednjeveškimi viri. Obdobje na prelomu iz 15. v 16. stoletjezaenkrat ostaja odprto. Gallenberška genealoška izvajanja tako zakljucujemo na tocki, ko je bila rodbina v ocitnem vzponu. Najodmevnejše epizode v njeni vec kot petstoletni zgodovini so šele prihajale na vrsto. Številcnost, razvejanost in 209 Brunner, Das ältere Gallenberger Urkundenarchiv, št. 88, str. 180–182. Ta listina je interpolirana, in sicer je zadnja vrstica napisana na razuri. Interpolirani pasus vsebuje nadvse nenavadno datacijo: ... virczehen hundert iar, darnach in dem hundertistem (!) iar ...Še bolj nenavadno je ta datacija interpretirana v dorzalni notici: 1100 (!). Ta nerodnost je ocitno prišla prav Schönlebnu, ki je z listino manipuliral na svojevrsten nacin: uporabil jo je tako za svojega Sigmunda I. iz leta 1100 kot tudi za Sigmunda III., ki ga je sprenevedajoce: »de quo praeter nomen nil extat« uvrstil med sinove Nikolaja I., Schönleben, Genealogia illustrissimae familiae de Gallenberg, str. 13, 19. Tudi pri Brunnerju je ta listina datirana napacno, z letnico 1459 v oklepaju. Glede na vsebino sodi v cas med letoma 1400 in 1412 (Egidijeva smrt). 210 Schönleben, Genealogia illustrissimae familiae de Gallenberg, str. 19.211 Ibid., str. 20–21.212 Listina 1409–VIII–25, ki je ekscerpirana pri Schönlebnu, Genealogia illustrissimae familiae deGallenberg, str. 20, posredno tudi pri Valvasorju, DieEhre des Herzogthums Krain XI, str. 13–14.213 Bizjak, Gallenberški listinski arhiv, str. 285, 1427, pag. 455.214 ... Hans Gallenberger anstat sein selbs und seines vettern Andren, auch seiner brueder Niklasenn und SeifridennderGallenbergersälingkinder,Brunner, Das ältere Gallenberger Urkundenarchiv, št. 87, str. 179. solidne materialne osnove ob koncu srednjega veka so bodocim rodovom omo­gocile razcvet in vzpon med najuglednejše plemiške rodbine na Kranjskem.215 Linija Lebek-Rožek 3. generacija.Kolikor vemo, je imel Konrad III. štiri sinove: Galla, Konrada V., Viljema in Merkla. Galla, ki je bil, kot kaže, najstarejši, sprva najdemo v okolici Goriško-Tirolskih. Leta 1303 – izrecno se omenja kot Konradov sin –216 je grofuAlbertu Goriškemu vrnil neko posest, ki jo je imel pred tem njegov ocitno že pokojni oce v fevdu. Pozneje se pojavlja v vojaški službi koroškega vojvode Otona,ki mu je leta 1308 za to zastavil pet hub v vasi Greznikh,217junija 1324 pa ga najdemo v spremstvu dveh konje­nikov in dveh strelcev v vojski koro­škega vojvode Henrika, ki je oble-galaMonselice.218 Okoli leta 1315 se jeGall zacel imenovati po gradu Lebek pri Vacah. Grad, ki je bil sprva fevd krške škofije, so si v tem casu kotzastavniimetnikiKranjskelastiliGoriško-Tirolski in ga podeljevali v upravo Gallom. Sinovi Konrada III., ki so imeli v oskrbi celotno gospo­stvo z deželskim sodišcem, so si na njem ustvarili rodbinsko rezidenco.Že okoli leta 1320 je Gall dokumen­tirano reševal spor na ozemlju lebe­škega deželskega sodišca,219leta1333pa je Henrik Goriško-Tirolski gospo­stvossodišcemzadesetletpodelil 215 Prim. Kos, O melanholiji, karierizmu, nasilju, str. 40–41.216 Gallus filius domini Chonradi Galli, HHStA, AUR, 1303–V–11.217 HHStA, AUR, 1308–I–22.218 Riedmann, Beziehungen der Grafen von Tirol zu Italien, str. 546, 548; prim. Lazar, Vitezi, najemniki in smodnik, str. 86.219 MHDC VIII, št. 511. njegovemu bratuKonraduV.220Toda Goriško-Tirolski soizumrli že dve letizatem in Habsburžani, ki jim je grad po prenehanju zastave formalno pripa­del, so posestne zadeve reševali že pred iztekom desetletnega roka. Junija 1341 je na Dunaju prišlo do zanimive poravnave med njimi in lebeškimi Galli. Ti so pod Konradovim vodstvom grad z vsemi pritiklinami prodali Habsburžanom za 225 mark oglejskih pfenigov.221Ni povsem jasno, v cem je bilo bistvo spora, omenja pa se sodna obravnava, v skladu s katero so morali Galli grad predati Habsburžanom.222Ce do izplacila ne bi prišlo, bi Galli grad še naprej (kakor že pred tem!) posedovali kot deželnoknežji fevd.223To se je po vsej verjetnosti tudi zgodilo, saj se Konrad V. Gall na Lebeku omenja še v letih 1342 in 1350.224 V listi­nah iz leta 1341 se dosledno navajajo vsi štirje Konradovi sinovi: Konrad V., Gall, Viljem in Merkel. Najstarejši, Gall, ki se je po Lebeku imenoval do leta 1347,225se je ocitno že pred tem ustalil na gradu Šumberk; po njem se imenuje v letih 1348in1351.226Porocen je bil z Dimuto Šumberško, ki je po njegovi smrti sti­škemusamostanudarovala nekoposest.227Da gre res za doticnega Galla,dokazujedokument iz leta 1348, ko se izrecno omenja kot brat Konrada Galla.228Zaradi specificnega osebnega imena, ki je bilo enako rodbinskemu, je Gall za dodatno identifikacijo dosledno uporabljal ime rezidencnega gradu (Gall von Liebech, oz.Gall von Schönberg).229Konrad V. je ocitno prevzel skrb za Lebek, kjer ga najdemotudi še po letu 1341, vendar pa ta grad ni postal trajnejša rodbinska rezidenca. Po letu 1350 Gallov na njem ne zasledimo vec. Konrad je v okolici Vac posedovalobsežnejšo oglejsko fevdno posest,230 obenem je opravljal vojaško službo za gori­škega grofa.231 V prvem zakonu je bil porocen s po imenu neznano hcerko Pirsa sCrnelega(1341),232po kateri je ocitno podedoval delež na bivališcu na spodnjem 220 MHDC IX, št. 625.221 HHStA, AUR, 1341–VI–18 A.222 HHStA, AUR, 1341–VI–18 B, C.223 HHStA, AUR, 1341–VI–18 A.224 HHStA, AUR, 1341–IV–18; ARS, AS 1063, ZL 6772 (1350–V–1).225 Prepis listine 1347–I–31, ARS, AS 40, ZRPL, šk. 61.226 Fidler, Austria sacra, str. 335, 382; Grebenc, Gospodarska ustanovitev Sticne, str. 66, št. 205.227 Nedatiran regest pri Fidlerju, Austriasacra,str. 335; prim. tudi Kos, Vitez in grad,str. 234, kjer je Gall interpretiran kot Polhograjski.228 Fidler, Austria sacra, str. 335.229 Iz leta 1359 je ohranjen njegov pecat, kjer pa podoba na žalost ni razpoznavna, ARS, AS 1063, ZL 6328 (1359–III–17).230 Koblar, Drobtinice iz furlanskih arhivov, IMK 4, str. 16 231 ARS, AS 1063, ZL 6772 (1350–V–1).232 V listinah HHStA, AUR, 1341–VI–18 A, B, C je Piers imenovan kot njegov tast. kamniškemgradu. To je pozneje (1353) prodal Nikolaju Kolovškemu,233stricusvoje druge žene Vendeline, ki se omenja leta 1358.234 Kot sodedic je Konrad leta1364 sodeloval z Ulrikom Polhograjskim pri prodaji polhograjskega gospostva grofoma Hermanu in Ulriku Celjskima,235sicer pa je bil verjetno tisti, ki je, ce že ne zgradil, pa vsaj uveljavil grad Rožek (Rudolfseck)pri Moravcah kot glavno rezidenco istoimenske (rožeške) linije rodbine Gall. Ta grad naj bi po mnenju Dušana Kosa v prvi polovici 14. stoletja nadomestil skromnejši dvor Gallov v Moravcah in dobil ime po enem izmed Rudolfov iz dinastije Habsburžanov, ki so Gallom grad podeljevali v fevd. Leta 1367 so se v to fevdalno razmerje vrinili celjski grofje, ki se jim je Konrad skupaj s svojim sinom Hansom vazalsko podre­dil. Grofoma Ulriku in Hermanu I. je predal grad Rožek in okoliško posest ter ju od njiju takoj spet prejel v fevd, tadva pa naj bi ga v skladu z besedilom listine v fevd prejela od Habsburžanov.236 Do konca življenja – zadnjic se živ omenja leta1371237– je Konrad ohranjal oziroma še poglabljal tesne stike s Celjskimi,238kar se kaže tudi v spremembi pravnega statusa Rožeka, ki ga je od leta 1369 upra­vljal kot gradišcan.239 Zelo malo vesti se je ohranilo o Viljemu I. Gallu. Razen vže omenjenih listinah iz leta 1341 se pojavlja le še v treh dokumentih; leta 1348 je skupaj z bratoma Konradom in Gallom stiškemu samostanu daroval nekoposest za blagor ocetove duše,240 podobno še leta 1351,241leta 1349 pa je Ulriku s Forhteneka posodil 90 mark graških pfenigov in za to dobil v zastavo 12 kmetij v okolici Šoštanja.242 Zadnji izmed bratov, Merkel (Merklin), se je odlocil zaduhovniško službo. Aprila 1343 ga je oglejski patriarh umestil na izpraznjenomoravško župnijo, ki jo je upravljal naslednjih pet let.243 Kljub v listini navedeniprostovoljni odpovedi dotedanjega župnika Lamberta je treba to dejanje razumetiv kontekstu izgradnje rožeškega gospostva Gallov. Domaca moravška župnija v rokah enega izmed njih je na to vsekakor imela pozitiven vpliv. 233 TKL 1, št. 95.234 ARS, AS 1063, ZL 6320 (1358–X–31).235 ARS, AS 1063, ZL 4207, 4208 (1364–V–18 A, B); 4209 (1364–V–28). O sorodstvenih povezavah s Polhograjskimi glej spodaj, op. 248, 249.236 Kos, Vitez in grad, str. 213 in listine ARS, AS 1063, ZL 4231 (1367–VI–14); 4232 (1367–VI–15); 4233 (1367–VI–19).237 HHStA, AUR, 1371–IV–23.238 ARS, AS 1063, ZL 4248 (1369–VI–29); 4245 (1368–IX–8).239 ARS, AS 1063, ZL 4250 (1369–IX–27).240 Fidler, Austria sacra, str. 335.241 ARS, AS 40, ZRPL, šk. 62, 1351.242 TKL I, št. 81.243 ARS, AS 40, ZRPL, šk. 61, 1343–IV–24; Otorepec, Gradivo – Videm, št. 969; GZL IX/23. 4. generacija.Na Rožeku je Konrada V. nasledil sin Janez (Hans), njegov edini znani otrok. Že v mladih letih se je preizkusil kot najemniški vojak. V casu,koje njegov oce podpisalnajemniškopogodbozgoriškimagrofomaMajnhardominHenrikom(1350), najdemo Hansa kot oprodo v vrstah papeške vojske v Romagni.244V letih 1358–1363se je bojevalpodpisanskim praporom, sedaj že kotprekaljenvojak.245Povrnitvidomov,maja 1364, je izstavil listino, s katero je potrdil, da je bila prodaja PolhovegaGradca Celjskim izvršena z njegovim privoljenjem.246 To se ni zgodilo zgoljslucajno; Hans je zvestoslediloce­tovi družinski politiki navezovanjanaceljske grofe in ocetu stal ob strani pri zgoraj omenjeni vazalni podredi­ tvi, predaji in prejemu Rožeka v fevd (1367), pa tudi pri sprejemu gradišcanske funkcije na tem gradu (1369).247 *** V skladu z uveljavljenim prepricanjem naj bi bil Hans porocen z Ano (Endel), hcerjoUlrikaPolhograjskega.248Skupajznjoseomenjaleenkrat,leta1368,inšeto na precej nenavaden nacin. Prodajno listino mekinjskemu samostanu sta izsta­vila Ana, hci pokojnega Ulrika Polhograjskega, Hansen wirtin von Galenstain (!) in Hänsel der Gal.249Po dosedanji interpretaciji naj bi bila oba v listini omenjena 244 Lazar, Vitezi, najemniki in smodnik, str. 114.245 Schäfer, Deutsche Ritter in ItalienIII, str. 211, 238, 261; prim. Lazar, Vitezi, najemniki in smodnik,str. 118; 246 ARS, AS 1063, ZL 4209 (1364–V–28).247 Glej zgoraj, op. 236, 239.248 Kos, Vitez in grad, str. 126–127.249 ARS, AS 1063, ZL 5110 (1368–V–1). Janeza ena in ista oseba, vendar takšna razlaga deluje nekoliko neprepricljivo. Zakaj bi se Anin mož v intitulaciji listine omenjal dvakrat z dvema razlicnima kombinacijama imena in naziva? Takšna intitulacija deluje veliko bolj smiselno ob predpostavki, da kot izstavitelja nastopata dva solastnika prodajane posesti, izstaviteljicin mož pa je naveden zgolj zaradi njene identifikacije. To pa bi pome­nilo, da Hans in Hänsel nista identicna in da Ana Polhograjska ni bila porocena s Konradovimsinom,temvecznjegovimdaljnimsorodnikominsoimenjakomiz gallensteinske veje. Dodatno potrdilo tej razlagi predstavljata dejstvi, da je ome­njeno listino sopecatil Nikolaj Gall z Gallensteina (ocitno na Anino prošnjo kot njen svak?) in da Hans Gall Rožeški v potrditvi prodaje Polhovega Gradca UlrikaPolhograjskegaimenujezasvojegaöhaima (strica?) in ne tasta. Vse skupaj posta­vljasorodstveneinposestneveziPolhograjskih in rožeškeveje Gallovv povsemnovo luc. Ana Polhograjska in Hans Gall sta bila lahko solastnika v omenjeni listini prodajane hube na Šenturški gori le kot sodedica. Prav tako sta kot sode­dica nastopala njuna oceta pri prodaji gradu Polhov Gradec štiri leta pred tem – vlistini, ki sta jo izstavila skupaj, navajata »stare Polhograjske« kot svoje prednike.250Do poroke v teh dveh rodbinah je torej moralo priti v generaciji pred Konradovo,torej v 2., ce upoštevamo rodovnik Gallov. Za to obstaja še nekaj listinskih doka­zov. Konrad V. je že leta 1349 pecatil neko listino Ulrikovega sina Merkla,251 leta 1359 pa Gall Šumberški (brat Konrada V. Galla) Rudolfa Polhograjskega navaja kotsvojegaohaima, kar lahko nekoliko ohlapno pomeni starejšega krvnegasorodnika, v tem primeru pa le strica po materini strani. Zaradi Anine poznejše poroke s Hansom Gallensteinskim ta vez ne more izvirati iz casa pred cepitvijo teh dveh vej (ker bi bila v tem primeru zakonca bližnja sorodnika), torej je bil lahko Rudolf Polhograjski le brat žene Konrada III. Galla. Ena izmed dveh žena Konrada Galla, Diemuta ali Neža, je bila Polhograjska. Dejansko pride v poštev le Neža; Diemuta je bila leta 1268 že pokojna,takoda sovsiznaniotrociKonrada III. sinovi Neže Polhograjske. Cetrta generacija Gallov iz linije Lebek-Rožek ostaja razen Konradovega sina Hansa skoraj povsemnedokumentirana. Leta 1349se v neki listini sicer omenjajoViljemova žena in otroci, vendar ne poimensko in na nacin, ki omogoca tudi tolmacenje v smislugole pravne formulacije,torejza vsak primer,ce bijih Viljem 250 ... mit allen den wirden vnd rechten als vnser vordern die alten Pilchgreczer an vns her pracht habent ... ARS, AS 1063, ZL 4208 (1364–V–18 B).251 ARS, AS 1063, ZL 5083 (1349–XII–13), faksimile in obravnava v Redlich–Gross, Urkunden und Siegel, Taf. VIII b. morebiti pridobil v bodocnosti.252Poznamo zgolj še dve omembi Nikolaja Galla s Šumberka iz let 1382 in 1385. Ceprav to ni nikjer izrecno omenjeno, bi ta utegnil biti sin Galla Šumberškega. Medtem ko je leta 1382 zgolj sopecatil neko listino HenrikaGallazGallensteina,253je tri leta pozneje izterjeval poplacilo dolga od Jere Sommerecker, pri cemer je za sopecatenje prosil svojega vettra Hansleina Galla, sina njegovega bratranca Hansa Galla z Rožeka.254 Nikolaj je bil zeloverjetno porocen z Ano Kolovško. O temje mogoce sklepati iz dveh mlajšihdokumentov iz let 1413, ko je Ana, vdova po Nikolaju Gallu, za dušni blagorMarijini cerkvi v Cerkljah podarila neko njivo,255 in 1428, ko se Nikolajeva vdovaAna prav tako omenja v nekem sporu s kamniškim špitalom.256Spor se je vnel okrog 20 veder vina, ki bi jih morala Ana na podlagi donacije svojih prednikov Friderika Kolovškega in njegove žene Katarine iz leta 1336257letnodostavljatišpitalu. Domnevno gre v obeh primerih za isto Ano in Nikolaja, ki je po vsej verjetnosti identicen z Nikolajem Gallom s Šumberka. 5.generacija.Tudiv peti generacijiostaja rodbinsko debloGallov z Rožeka precejzamegljeno. Leta 1385 se v dokumentih zacne pojavljati že omenjeni Hanslein Gall,ki se enkrat imenuje po Rožeku. Zaradi imena – dosledna uporaba pomanjševal-nice Hanslein bi bila smiselna zaradi razlocevanja z (domnevnim) ocetom Hansom – in dejstva, da v predhodni generaciji na Rožeku poznamo le Hansa, ga lahko imamobrezvecjihzadržkov za njegovegasina. Vletih1385–1392 sepojavlja zgoljkot sooverovitelj listin v krogu vzhodnogorenjskega nižjega plemstva,258nekajvec pa o njem izvemo v zvezi z dogodki v letu 1401. Hanslein je takrat zasedal mesto kranjskega deželnega upravitelja in torej nadomešcal deželnega glavarja, kije bil v tem casu Herman II. Celjski. Vpleten je bil v neko ne povsem legitimno sodno obravnavo; na zahtevo Petra Rajnerja je namrec pred deželsko sodišce v Ljubljani postavil kamniškega župnika, ki mu je bilo naloženo vracilo nekega denarnega dolga. Obravnava je bila v nasprotju s kanonskim pravom, ki je duhov-šcino podrejalo zgolj cerkvenim sodišcem, zaradi cesar so bili akterji, med njimi tudi Hanslein Gall, s strani oglejskega patriarha izobceni. Vendar neza dolgo; na 252 TKL I, št. 81.253 TKL I, št. 228.254 ARS, AS 1063, ZL 6525 (1385–VIII–10).255 ARS, AS 1063, ZL 5367 (1413–XI–11). 256 NŠAL, ZL 282 (1428–VI–13). 257 NŠAL, ZL 118 (1336–XII–6).258 ARS, AS 1063, ZL 6525 (1385–VIII–10); 5140 (1387–V–28); 6525 (1392–VII–13). prošnjo moravškega župnika Ulrika Gutenauerja so že po mesecu dniprejeli odvezo.259Pridobitevrazme­roma pomembnega položaja v dežel­noknežji upravi je nedvomno rezul-tat zveste vazalske službe, ki sta joceljskimgrofomizkazovala že nje­gova ded in oce. Porocen je bil z nekoMargareto, ki se je po njegovi smrti porocila s Hansom Cušperškim. Ta je leta 1417 prejela denarno nadome­stilo za premicno premoženje, ki ga je pokojni Hanslein shranil oziroma pustilna graduŠumberk,260ocitnože pred casom (morda še takrat, ko je na Šumberku živel Nikolaj Gall, s katerim je bil dokazano v stikih). V tem casu je bil Šumberk že v rokah Turjaških, ki so ga podedovali posmrti zadnjega Šumberškega, Hansa II.(Turjaškega po materi),261 s cimerjebilaocitnozakljucenasedemdeset­letna epizoda Gallov na tem gradu. 6. generacija.V dvajsetih letih 15. sto­letja se v listinah zacneta pojavljati brata Andrej in Jurij, ki se naslavljataz nazivom Gall von Rudolfsek,vendarbrez najmanjšegaindica, ki bi raz­krilnjunoporeklo.NajenostavnejebijubilopripisatiHansleinu,edi­nemu znanemu Gallu, ki je v prejšnjigeneraciji rezidiral na Rožeku, a to Genealoški preGled 259 Otorepec, Gradivo – Videm,št. 1423, 1424, 1427 (dokumenti z datumi 16. julij, 17. julij in 21. avgust 1401). 260 TKL II, št. 54. 261 Preinfalk, Auerspergi, str. 70. zaenkrat ostaja zgoljdomneva.StarejšiAndrejse prvicomenja že v seznamukranj­skega plemstva iz let 1421–1422,262pozneje pa leta 1424 kot fevdni gospod nekihljubljanskih mešcanov za desetine v Volavljah in Velikem Trebeljevem vzhodnoodLjubljane.263Takrat je bil torej najstarejši živeci Gall in gospodar na Rožeku.V naslednjih letih ga zasledimo v nepremicninskih in fevdnih poslih; samega aliz mlajšim bratom Jurijem.264Meddrugimstasebrataleta1439zapletlavsporssamostanomBistra, in sicer zaradi teritorialnih spopadov podložnikov obeh vple­tenih strani: vašcanov Gallove Prikrnice in samostanskih Vinj pri Moravcah, kiga je reševalo ograjno sodišce v Ljubljani.265 V letih 1436–1448 je dokumentiranoupravljal urad gradišcana in upravnika krškega škofijskega gospostva Pilštanj, karmu je prinašalo 40 funtov dunajskih pfenigov letne place.266Njegovaprisotnost v Posotelju ni bila zgolj slucaj; na obmocju kunšperške in pilštanjske župnije jeposedoval nekaj celjske fevdne posesti, ki naj bi bila v skladu z navedbo v fevdniknjigi iz leta 1456 dedna.267 Cas njegovega uradovanja je zaznamovala habsburško--celjska fajda; med drugim je bil zaposlen z utrjevanjem gradu, dodatne stroškepa mu je povzrocalo vzdrževanje povecane vojaške posadke.268 Iz leta 1445 se jeohranila vest o njegovem odposlanstvu k celjskemu grofu na pogovore o davku,ki ga je ta nameraval naložiti škofijskim podložnikom.269 V tem casu (1438–1440) je Andrej opravljal uradna odposlanstva na ozemlju Kranjske in v bližnji okolici tudi v službi freisinškega škofa; v tem prostoru se je zadrževal predvsem med marcem 1438 in februarjem 1439.270 Sodil je v tistovrhnjoplast kranjskega (sicerskoraj izkljucno nižjega) plemstva,ki si je lahko z za srednji vek znacilnim kopicenjem uradniških služb zagotavljala visok življenjski standard. V letih 1443–1445 je kot namestnik deželnega glavar­ja Dujma Frankopana zasedaltudipoložajkranjskega deželnega upravitelja.271 262 Nared, Dežela – knez – stanovi,str. 311, 314; StLA, Meillerakten, XIV-a, št. 3, fol. 18. Ime njegovega brata Jurija je na tem mestu dodano v poznejšem pripisu.263 ARS, AS 1063, ZL 6667 (1424–VII–25).264 ARS, AS 1063, ZL 5160 (1427–V–9); 6683 (1429–I–5); HHStA, AUR, 1431–VII–13; Chmel, Geschichte Kaiser Friedrichs IV. 1, str. 500.265 ARS, AS 1063, ZL 4870 (1439–I–29); ed. Chmel, GeschichteKaiserFriedrichsIV. 1, str. 635– 637.266 DAK, HS 103, fol. 124, 129; DAK, HS 122, fol. 23, 46, 64, 73, 86, 116, 140.267 ARS, AS 1073, ZR I-3r, fol. 28. V starejši fevdni knjigi teh fevdov ni mogoce zaslediti.268 DAK, HS 106, fol. 129'; DAK, HS 122, fol. 23'.269 DAK, HS 122, fol. 87.270 Bizjak, Obracuni freisinške škofije 3–4, str. 86, 97–101, 119.271 ARS, AS 1063, ZL 6704 (1443–X–28); HHStA, AUR, 1444–II–18; ARS, AS 1063, ZL 583 (1445–III–1);Kotar, Deželnoknežja oblast in uprava, str. 183–184. Tabela 1. Itinerar Andreja Galla 1438–1440. 1438 marec–april Kamnik, Kranj maj–junij Bela Pec junij–julij Kranj,Ljubljana september–oktober Celje 9. november Pišece 1439 4. januar Krapina januar–februar Ljubljana 1440 spomladi Ljubljana Itinerar je narejen na podlagi freisinških obracunov za gospostvo Škofja Loka (Bizjak, Obracuni freisinške škofije 3-4, str. 86, 97–101, 119), ki v postavkah Potenlon in Zerung navajajo izdatke zaslužbene poti škofovih uslužbencev. Na podlagi seznamov deloma datiranih izdatkov, ki potekajo kronološko, je mogoce sestaviti okvirni (nepopolni) itinerar. Pozneje ga v skladu z družinsko tradi­cijo najdemo v službi celjskih grofov. Leta 1449 jebil glavar na celjskemgradu,272 v naslednjih letih pa se jeredno pojavljal v njihovemsprem­stvu.273Prejel je tudi nekaj celjskihfevdov, ki mu jih je po letu 1456potr­dilcesarFriderikIII.,274zanimivopaje, da ga ne najdemo v celjski fevdni knjigi iz leta 1436, kjer bi rodbinske fevde pricakovali še iz casov Konrada in obeh Hansov. Konec leta 1457 se v nekem dokumentu že omenja kot mrtev.275Njegove žene ne najdemo v nobenem znanem viru, vemo pa, da je imelsina Viljema in hcer Dorotejo. Mlajši brat Jurij se prvic omenja skupaj z Andrejem leta 1427 pri neki 272 ARS, AS 1063, ZL 4536 (1449–XII–1).273 FHKA, AUR, 1450–II–13; ARS, AS 1063, ZL 4552 (1454–IV–4); 4555 (1454–VIII–27); 4734 (1454–XI–1).274 ARS, AS 1073, ZR I-3r, fol. 28. 275 NŠAL, ZL 363 in 364 (1457–XII–13 A, B), objava v: Diplomatarij, kol. 97–99. menjavihubevMoravcahzmekinjskimsamostanom.276Ni povsem gotovo, je pa možno, da je leta 1432 opravljal službo gradišcana na Stopniku (Hekenberku) pri Vranskem, ki je bil tedaj v rokah Ptujskih.277V tem casu je namrec še živel njegov soimenjak iz gallensteinske veje, s katerim ga je vcasih težko razloceva-ti. Nedvomno pa je bil on tisti, ki je v casu celjsko-habsburške fajde leta 1438 kranjskemu deželnemu glavarju Štefanu Modruškemu oznanil odpoved miru in na grozovit nacin oplenil tri deželnoknežje vasi v Vivodini (Tupcino, Ravne in Ošterc). Obtožnica ga bremeni ropa živine in premoženja, trpincenja in ubijanjaljudi,vkljucnozženskamiinotroki,terplenitve cerkvenih dragocenosti.278 KakšnakazenjeJurijadoletelavzvezisteminkdaj,nipovsem jasno; v letih 1439–1442se še pojavlja v listinah na Kranjskem, jeseni 1443 pa se je znašel v vojnem ujetni­štvu, in sicer v skupini talcev, ki so jih Habsburžani v Peci na Ogrskem predali poljskemu kralju Vladislavu. Z njihovo izpustitvijo sta Friderik in Ulrik Celjska 21. septembra1443 pogojevalasklenitev»vecnezveze«skraljem Friderikom III.279Pozneje je Jurij ocitno mirno sprejel habsburško oblast in se integriral v povojne razmere na Kranjskem.Med letoma 1445in1469ga srecujemovecinoma kotsooverovitelja razlicnih, predvsemlokalnih, vzhodnogorenjskih listin, najvec­krat v družbi moravškega župnika Petra Polca.280Po Andrejevi smrti leta 1457 je postal rodbinski senior in s tem nosilec rodbinskih fevdov, kar je prineslo s seboj sprejemanje deželnoknežjih fevdov in fevdne podelitve svojim vazalom.281 Umrl jeleta 1469 ali spomladi 1470.282Najverjetneje je bil porocen z Ano Verneško; tako njen brat Viljem kot tudi njegov sin Lovrenc ga v dokumentih naslavljata kot svojegasvaka.283 Z ženo je imel dva sinova, Hansa in Wolfganga. 276 ARS, AS 1063, ZL 5160 (1427–V–9). 277 NŠAL, ZL 293 (1432–X–16); Kos, Vitez in grad, str. 286.278 HHStA, AUR, 1438–II–3; prim. Chmel, Geschichte Kaiser Friedrichs IV. 1, str. 291. 279 ARS, AS 1063, ZL 4515 (1443–IX–21); RF III. 12, št. 170; Volcjak, Regesti, št. 10. 280 ARS, AS 1063, ZL 6014 (1445–XI–30); NŠAL, Žup. Vace, 1447–XII–7 (regest v: Cipic Rehar, Listine nadškofijskega arhiva II, št. 621); 1448–II–24 (GZL X/60); Baraga, KapiteljskiarhivNovomesto,št. 67; NŠAL, Žup. Kamnik, 1458–V–28 (prepis); Mayer, UrkundenNeukloster,št. 100; ARS, AS 1063, ZL 718 (1463–III–11); 724 (1464–IV–24); 727 (1464–VII–16/23); 746 (1466–X–26); KLA, AUR, 1466–XI–4; ARS, AS 1063, ZL 5409 (1468–IV–20); 768 (1469–I–17). 281 Hab. Fevdi W 724, fol. 262 (vpis ni datiran, ocitno pa izvira iz casa po letu 1457); StLA, HACilli, Sch 3, Heft 12, fol. 46; NŠAL, ZL 363 in 364 (1457–XII–13 A, B), objava v: Diplomatarij, kol. 97–99; NŠAL, ZL 425 (1468–II–9). 282 Živ se zadnjic omenja v listini ARS, AS 1063, ZL 768 (1469–I–17), mrtev pa prvic 20. maja 1470, NÖLA, HS 17/5, fol. 88.283 ARS, AS 1063, ZL 564 (1442–XII–1); 746 (1466–X–26). Andrej in Jurij sta imela vsaj še eno sestro, ki je bila porocena s Hansom Hohenwarterjem. Spomladi 1430 je bila že mrtva – najverjetneje brez potomcev –, tedaj sta namrec njena brata z njenim možem urejala zadeve v zvezi z njeno dedišcino in se odpovedala vsem zahtevam do Hohenwarta razen sestrini doti vvišini 200 funtov. Zanimivo je, da se v zadevni listini njeno ime niti enkrat ne omenja.284 S pridržkom lahko Hansleinu pripišemo še Viljema Galla, ki se leta 1422pojavi v eni sami listini. Sodeloval je pri prodaji nepremicnin Juriju Lambergu,ki gapostavljavzvezo sHansom Cušperškim, skaterim sejepo smrti HansleinaGalla porocila njegova žena Margareta. V listini, ki so jo skupaj izstavili Andrej Polaner iz Grabna, Nikolaj II. Gallenberg in Viljem Gall, je Henrik Cušperški, oce omenjenega Hansa, oznacen kot ohaim in ded.285 Medtem ko se prvoomenjenosorodstveno razmerje verjetno nanaša na Andreja Polanerja, pa drugo verjetno velja tako za Gallenberga kot Galla. Nikolaj je bil dejansko Henrikov vnuk(njegova mama je bila Henrikova hci Ana),286Viljem pa bi se za takega lahko prišteval po mamini poroki z njim. Vsekakor je to zaenkrat edina predstavljiva opcija, ki pojasnjujeupravicenost ViljemaGallado dedišcinepo Henriku inHansu Cušperškem. Ce domneva drži, je bil Viljem verjetno najstarejši medbrati (1422 še edini polnoleten), prav tako pa je zgodaj umrl, saj se pri poznejših poslih Andreja in Jurija ne omenja. 7.generacija.Andrej Gall je imel sina Viljema III. in hcer Dorotejo. Oba se prvic pojavita ob podelitvi deželnoknežjih fevdov po ocetovi smrti, in sicer v zvezi s po ocetu podedovanimi fevdi samostojno, glede starih rodbinskih pa pod okriljem strica Jurija.287Del Viljemovih (nekdaj celjskih) fevdov se je nahajal v okoliciKunšperka in Pilštanja, kjer ga pozneje najdemo kot krškega oskrbnika. Škof Ulrik mu je aprila 1462 podelil grad in gospostvo Pilštanj, ki ga je najverjetneje oskrboval do smrti.288Obracuni, ohranjeni iz let 1467–1471, pricajo o tem, da je v casu njegove uprave to obmocje pestila opustelost,289ki je skupaj z obcasnimi izpadi prihodka zaradi poplav in vojnega pustošenja ogrožala donosnost gospo­ 284 AVA, FA Hohenwart 16.2, 1431–IV–21.285 ARS, AS 1063, ZL 471 (1422–IV–27).286 Bizjak, Gallenberški listinski arhiv, str. 276, 1400, pag. 450.287 StLA, HA Cilli, Sch. 3, Heft 12, fol. 44’, 46, 78. 288 Wiessner, GurkerUrbare, str. 412; KLA, GVK, HS 2/9, fol. 29, 54, 82, 208.289 Obracun za leto 1467 izkazuje okoli 30 opustelih hub in okoli 40 opustelih vinogradov, KLA, GVK, HS 2/9, fol. 30'–33. stva.290 Viljem III. je verjetno edini srednjeveški Gall, za katerega poznamo tocen datum in okolišcine smrti. Padel je v bitki s Turki pri Cesargradu naSotli 24. avgusta 1475, skupaj s številnimi Kranjci, Korošci in Štajerci. Združena vojska treh dežel je takrat doživela težak poraz, kijeTurkomomogocilenomesecno neovirano plenjenje po Kranjskem.291 Po Viljemovi smrti je z gospostvom Pilštanj nekaj casa upravljala žena Johana, hci Nikolaja Mengeškega,292 ki je bila v tem casu tudi v nekem podrobnejenepoznanemsporuz Erhardom Mordaxom, ki ga je reše­ valo ljubljansko ograjno sodišce.293Od Jurijevega potomstva poznamo sinova Hansa III. in Wolfganga. Kot lahko razberemo iz fevdnih podelitev, je bil Hans najstarejši med bratranci.294 Novembra 1462 ga najdemo na Dunaju med elito kranjskegaplemstva,kijevpožrtvovalnembojusodelovalapriobrambicesarja Friderika III. v obleganem Hofburgu.295 Kot nagrado za to akcijo je cesar nasle­ dnje leto izboljšal kranjski deželni grb.296 Pozneje, v letih 1470–1475, ga zasledimo le še pri overjanju dokumentov oziroma prejemanju in podeljevanju rodbinskih fevdov.297Nekatere med njimi, ki so se nahajali v štajerski Radgoni, je podedoval 290 KLA, GVK, HS 2/9, fol. 56, 83, 209'. 291 Unrest, Österreichische Chronik, str. 52–53. 292 NÖLA, HS 17/5, fol. 87’; Chmel, MonumentaHabsburgica, str. 858–859, št. MXCI. 293 Chmel, MonumentaHabsburgica,str. 899–900, št. MCCIX. Spor bi se utegnil tikati pilštanjskega oskrbništva; v casu med upravama Andreja Galla in njegovega sina Viljema staomenjeni urad upravljala Sigmund in Gašper Mordax, od katerih je bil prvi oce omenjenegaErharda. DAK, HS 122, fol. 142, 157, 157', 167', 168, 181'. Prim. Preinfalk, Zemljiško gospostvo Turjak, str. 19; Zahn, Familienbuch, str. 341. 294 NÖLA, HS 17/5, fol. 88. 295 Kotar, Listina cesarja Friderika III., str. 43. 296 RF 29, št. 117. 297 ARS, AS 1063, ZL 5414 (1475–VIII–10); NÖLA, HS 17/5, fol. 88; ARS, AS 1063, ZL 6709 (1470–XI–28); NŠAL, ZL 433 (1472–I–28; obj. v: Diplomatarij, kol. 99); NŠAL, ZL 272 po Gašperju Kaphensteinerju, ki se v listini omenja kot njegovvetter.298 Hans jeumrl pred majem1478; takrat je njegov brat Wolfgang reševal vprašanje sumljivegaposojila, ki naj bi ga njegovemu pokojnemu bratu dal Valentin Werder. Pri tem se v Wolfgangovem varstvu omenja tudi Hansov mladoletni (neimenovani) sin.299Na omenjenega Wolfganga prvic naletimo januarja 1447, ko je krški škof preu-ceval njegove zahteve do dobske župnije nasproti Valentinu Chunu, ki je župnijo prevzel le leto pred tem, po smrti Wolfgangovega sorodnika Janeza Galla.300NaDobu je kot župnik potem ostal vse do leta 1488, zadnjih nekaj let se navaja tudi kot patriarhov komisar, leta 1484 pa je postal arhidiakon za Gorenjsko.301 8. generacija.Domnevamo lahko, da je bil skrivnostni Hansov sin (glej zgoraj) izleta 1478 Andrej, ki se pozneje pojavlja kot oskrbnik na Polhovem Gradcu, leta 1493pa se je kot clan kranjske delegacije udeležilpogreba cesarja Friderika III.na Dunaju,kjerje v pogrebnemspre­vodu skupaj z Jurijem Lambergerjemvodil konja.302V Andrejevem reverzu za polhograjskooskrbništvoizleta1490je kot porok nastopilDavidGall z Rožeka,303 ki ga imamo lahkov danih okolišcinah za njegovega bra-tranca oziroma sina Viljema Galla, šetoliko bolj, ker je v letih 1515 in 1521 podeljeval neke fevde Mengeških, ki jih je pridobil z dedišcino; Viljemovažena Johana –v temprimerunje­gova mama –, ki je izvirala iz rodbineMengeških, jeteistefevdeprejelaleta (1472–VIII–5; v arhivu vodeno pod letnico 1422!; obj. v: Diplomatarij, kol. 100); ARS, AS 1063, ZL 6710 (1474–XI–13).298 Starzer, LandesfürstlicheLehen, str. 47. 299 Chmel, MonumentaHabsburgica, str. 862–863, št. MCIV; str. 872, št. MCXXVII.300 Chmel, Regesta Friderici, str. 226, št. 2229; RG V 09033; prim. spodaj, op. 466. 301 NŠAL, ZL 427 (1468–X–27); Chmel, RegestaFriderici, str. 557, št. 5598; NŠAL, ZL 468 (1478–III–30);Chmel, MonumentaHabsburgica,str. 862–863, št. MCIV; str. 872, št. MCXXVII; Koblar, Drobtinice iz furlanskih arhivov, IMK 2, str. 41. 302 Unrest, Österreichische Chronik, str. 226.303 HHStA, AUR, 1490–VII–28. 1470.304Pri nekem Davidovem poslu s Friderikom Stubenberškim leta 1496 se omenjata tudi njegova brata Krištof in Seifrid;305 prvi se pozneje pojavlja v menjal­nih poslih z mekinjskim samostanom (1510) in po Davidovi smrti kot fevdnisenior Gallov z Rožeka.306 Linija Gallenstein 3. generacija.Po pregledu lebeško-rožeške linije se vracamo na zacetek 14. stole-tja. Kot receno, je bil zacetnik linije Gallenstein brat Konrada III. Vošalk. Proti koncu 13. stoletja se je ustalil na novozgrajenem gradu v Podpeci pri Gabrovki na Dolenjskem. Leta 1300 je bil že mrtev, rodbinsko vejo pa je nadaljeval njegovdrugi sin Engelbert;307 glede na to, da ni omenjen v pomembni rodbinski posestnipogodbi, kjer prakticno nihce ne manjka,308je bil prvi sin Konrad IV. (ki se živ omenja v letih 1288 in 1293)309leta 1301 verjetno že mrtev in morda niti ni imel potomcev. Engelbert je bil porocen z neko Gizelo, s katero sta leta 1303 darovala zemljiško posest stiškemu samostanu.310Darovnicarazkrivanjegove težnjepoarondaciji posesti okoli maticnega gradu; z ženo sta namrec zamenjala kmetijo v Razborah za neko drugo v Moravcah. Pomemben del gallensteinskega pose-stnega kompleksa je predstavljala desetina od tristotih hub,kijih je leta 1300imelEngelbert v fevduod oglejskega patriarha na ozemljužupnije Šentvid priSticni.311 4. generacija.Na podlagi poimenovanja po Gallensteinu in posesti (predvsem so v tem pogledu izpovedne patriarhove fevdne desetine na ozemlju šentviške župnije, s katerimi je Engelbert razpolagal v zacetku 14. stoletja in ki se pojavljajov podelitvah in nepremicninskih poslih cetrte generacije Gallov z Gallensteina)312pravzaprav ni druge možnosti, kot da imamo brate Nikolaja, Andreja, Galla in Engleina ter sestro Margareto za potomce Engelberta in Gizele. Nikolaj je bil 304 ARS, AS 1063, ZL 1137 (1515–VI–23); 1205 (1521–XII–7); StLA, LF Lehen, Band 1, fol. 153. 305 Loserth, ArchivStubenberg 1, str. 92. 306 Hancic, Klarise na Kranjskem, str. 272; ARS, AS 1063, ZL 1375 (1544–V–8). 307 TEA, str. 149. 308 ARS, AS 1063, ZL 6055 (1301–VIII–10). 309 Krones, Freien von Saneck, str. 117; Fidler, Austria sacra, str. 377. 310 Fidler, Austria sacra, str. 378. 311 TEA, str. 149. 312 TEA, str. 149; npr. 1341–I–8, ARS, AS 40, ZRPL, šk. 61; 1341, ARS, AS 40, ZRPL, šk. 61 (Pucelj pag. 55); ARS, AS 1063, ZL 5287 (1351–II–3). morda najstarejši, saj je leta 1329 sprivoljenjem ostalih bratov stiškemu samostanuprodalnekorodbinskoposest v Cešnjicah pri Šentvidu.313V listini se imenuje po Moravcah priGabrovki(vonMorauth), kjer je ocitnoimel svoj dvor in posest v okolici; leta1341 je prejel od oglejskega patriarha 18 kmetij v Moravcah, Gabrovki inWinklu.314 Porocen je bil s Trauto,hcerjoHenrikaSchnitzenbaumerja.315Zadnjic se omenja leta 1361, ko jenekemu Judu Eliji zastavil 6kmetij.316 Andrej se prvic pojavi leta 1321 kotprica pri prodaji neke hube RapotaSchrabasavelesovskemusamostanu.Leta 1351 je skupaj z ženo Margareto, ki jo poznamo le po osebnem imenu, prodal del rodbinskih desetin v Mali in Veliki Dobravi pri Višnji Gori,317zadnjic pa se pojavi leta 1360 skupaj z brati kot sooverovitelj prodajne listineElizabeteJetrbenške,ženeumrlega brataGalla.318Slednji bi utegnil biti 313 ASS, ZK, prepis listine 1329–VI–1.314 ARS, AS 40, ZRPL, šk. 61, 1341–I–8.315 Leta 1351 se omenja njeno ime (ARS, AS 1063, ZL 5287, 1351–II–3), leta 1329 pa ime Nikolajevega tasta, njenega oceta, in sicer v dveh objavah, temeljecih na mlajših prepisih v nekoliko popaceni obliki:Stichenbruner(CKSL, po prepisu iz 18. stol. v arhivu v Sticni) in Schniegenbaumer (Fidler, Austriasacra,str. 380, po neznani predlogi). 316 ARS, AS 730, Dolski arhiv, fasc. 153, pag. 539.317 ARS, AS 1063, ZL 5287 (1351–II–3).318 ARS, AS 1063, ZL 6341 (1360–I–15). mrtev že leta 1351, ko se kot edini izmed bratov ne omenja pri prodaji rodbinskih desetin.319Sicerpa se desetletje pred tempojavlja kot seniorstiškega samostana zaneke desetine v Mekinjah, Ilovcu in Brezovcu. V zameno za to fevdno posest so bili dolžni menihi najstarejšemu clanu rodbine – tedaj ocitno Gallu – vsako leto dajatipoenega konja.Pritemje zanimivodolocilo,da bita obveznost prenehala, ce bi kdo izmed Gallov postal stiški opat, kar se je v resnici zgodilo v zacetku 16. stoletja.320Zadnjiizmedbratov –nenujnoporojstvu–,Engleinjeprav takodoku­mentiran v letih med 1321 in 1360. Razen tega, da je sodeloval v skupnih bratskih poslih, je leta 1351 stiškemu samostanu potrdil donacijo kmetije v Razborah, ki jo je izvršila njegova, takrat že pokojna soproga Katarina, katere poreklo ostaja neznano.321 Tri leta pred tem je sope-catil dve listini Nikolaja Rainmana z Bleda, ki Engleina naslavlja kot svo­jega svaka.322 Nikolaj je bil porocen znjegovo sestro Margareto, ki se edin­krat omenja leta 1348.323 5. generacija.V peti generaciji lahko zgotovostjoumestimov rodov­nik le dve sestricni, Nikolajevo hcer AnoinEngleinovoVendelino.Obesta bili nuni v Velesovem, kjer ju vletih 1375–1385 zasledimoprinaku­pih posameznih kmetij za samostan in seveda prvenstveno za lastno pre­življanje.324 Vendelina je bila tam ževsaj leta 1360, ko so nune zamenjale dve hubi v Preski, ki ju je zanjo doni­ral njen oce.325 319 ARS, AS 1063, ZL 5287 (1351–II–3).320 Grebenc, Gospodarska ustanovitev Sticne, str. 61.321 Regest istega vira pri Fidlerju,Austriasacra,str. 335 (brez navedbe lokacije), ARS, AS 40, ZRPL, šk. 62, 1351 (brez navedbe soproge);Grebenc, Gospodarska ustanovitev Sticne, str.66.322 ARS, AS 1063, ZL 139 (1348–III–4); 6231 (1348–V–1).323 ARS, AS 1063, ZL 139 (1348–III–4).324 ARS, AS 1063, ZL 5324 (1375–I–28); 5331 (1382–VII–25); 5334 (385–IV–24).325 ARS, AS 1063, ZL 5305 (1360–II–23). Poleg njiju se v tem casu v virih pojavljajo šebratjeHenrik,Nikolajin Vošalk, ki jih za zdaj še ne more-mo eksaktnoumestiti v rodovnik.Lahkobibilisinovikateregakoliod gallensteinskih bratov iz pred­hodne generacije, sodec po njiho­vih imenih pa v najvecji meri pride v poštev Nikolaj.Njegovemutastu,ocetu Traute Schnitzenbaum, je bilo namrec ime Henrik. V tem primeru bi eden od bratov dobil ime po oce­tu, drugi po dedu, tretji pa tako ali tako v vseh možnih kombinacijah po pradedu. O Nikolaju mlajšem (II.) se je ohranilo najmanj podatkov. Leta 1361sta skupajs podrobneje nepo­znano ženo kostanjeviškemu samo­stanu prodala del rodbinske gornine v Hainzenpregu.326 Pozneje ga zasledimo le še kot sooverovitelja dokumentov; leta1367 bratu Vošalku, leto pozneje Ani Polhograjski, ženi bratranca Hansa, 1369 Kolonu Vuzeniškemu, 1372 pa Janezu Šumberškemu.327 Tudi Vošalk se prvic pojavi v virih leta 1361 kot sooverovitelj bratove prodajne listine Kostanjevici. Štiri leta pozneje ga zasledimo v vlogi posojilodajalca,328 leta 1367 pa je tudi on, podobno kot pred leti Nikolaj, kostanjeviškemu samostanu prodal svoj del gornine v Hainczenpergu in nekaj kmetij v Ledeci vasi.329 Porocenje bil z Ano, hcerjo Nikolaja Sommereckerja, ki se je po njegovi smrti (predavgustom 1370) drugic porocila s Friderikom Harrerjem. Pri tem je tast z novim zetomsklenil porocnopogodbo, ki je šcitila premoženjske pravice (v viru neime­novanih) Vošalkovih otrok, in sicer naj bi bili skupaj z morebitnimi Harrerjevimi 326 ARS, AS 1063, ZL 170 (1361–IV–4).327 ARS, AS 1063, ZL 191 (1367–II–24 A); 192 (1367–II–24 B); 5110 (1368–V–1); HHStA, AUR, 1369–V–4; TKL I, št. 188.328 ARS, AS 1063, ZL 6390 (1365–II–14).329 ARS, AS 1063, ZL 191 (1367–II–24 A); 192 (1367–II–24 B). otrokiudeleženipridedovanjumate-rine dote, ki bi v primeru neplodne­ga zakona Ane in Friderika pripadla izkljucnonjim.330 Henrik je nedvomno osrednjafigura pete generacije Gallov z Gal-lensteina. V virih se zacne pojavlja-ti leta 1358 kot sooverovitelj nekelistineHermanaPolhograjskega.331Vpodobni vlogi ga pozneje rednosrecujemo v krogu kranjskegaplemstva,332svojega svaštva (rodbini ŠempeterinKozjak)333 ter seveda privseh nepremicninskih poslih obehbratov. Izstavil je tudi nekaj prodaj­nih listin za kmetije na Gorenjskem inDolenjskem,334sicer pa je ohranjal rodbinsko posest, ki si jo jedelil ssinovi pokojnega brata Vošalka in h kateri so med drugim sodili tudi oglejski, freisinški in deželnoknežji fevdi.335Porocen je bil dvakrat. Njegova prva, poimensko nepoznana soproga v šestdesetihletih 14. stoletja je bila hci Seifrida iz Šentpetra pri Ljubljani.336 Z njo najverjetnejeni imel otrok, aprila 1378 pa je bila že mrtva; takrat se namrec Henrik zacne pojavljativ dokumentih v družbisvojega novega svaka Rutliba s Kozjaka.337Drugic je bil porocen z njegovo sestro Elzo. Skupaj z njo se pojavlja v nepremicninskih 330 ARS, AS 1063, ZL 6425 (1370–VIII–24). 331 TKL I, št. 118. 332 FHKA, AUR, 1364–VIII–27; TKL I, št. 164; GZL VII/45; HHStA, AUR, 1381–I–15; GZL II/34; TKL I, št. 232; GZL I/91; FHKA, AUR, 1385–XI–10; ARS, AS 1063, ZL 6527 (1386–III–20); GZL X/38. 333 GZL I/65; GZL III/35; TKL I, št. 209, 229. 334 ARS, AS 1063, ZL 5137 (1382–XI–15); HHStA, AUR, 1384–V–25. 335 ARS, AS 746, Samostan Kostanjevica, fasc. 14, št. 289, prepis listine 1390–VIII–24; HHStA Rep. AB 406, XXIV 3, fol. 11 (regest izgubljene listine 1377–II–21); TKL I, št. 228; HHStA,AUR,1384–V–25;Blaznik, Urbarjifreisinškeškofije,str. 242; Isti, Dolenjska posest, str. 43, 44, 47. 336 Seifridov sin Hansel Henrika v dveh dokumentih razglaša za svojega svaka, GZL I/65; GZL III/35. 337 TKL I, št. 209, 229. I. Galla in njegove žene Elizabete, freska v podpeški cerkvi (foto RobertPeskar). poslih,338njuno najprepoznavnejše dejanje pa je ustanovitev beneficija (kaplanije) v podpeški cerkvi oziroma tedaj grajski kapeli sv. Pavla avgusta 1390. Za vzdr­ževanje kaplana, ki je skrbel za heil und trost njiju, njune družine in rodbinskihprednikov, je doniral desetino od 125 kmetij stare rodbinske posesti v šentviški župniji (slabo polovico tistih oglejskih fevdov, ki jih je 90 let pred tem posedo-val njegov ded Engelbert).339V cerkvi sv. Pavla v Podpeci je še danes ohranjena originalna, sicer v 16. stoletju obnovljena freska s portretom obeh donatorjev, ki velja za najzgodnejšoinedinoohranjenosrednjeveškolikovnoupodobitev kakegaclana rodbine Gall.340 Iz dednega nacrta za patronatne pravicenad kaplanijo, ki ga je Henrik razgrnil v ustanovni listini, je razvidno, da na jesen življenja ni imel preživelih sinov, le hcerki Margareto in Ano. Tri leta zatem, takrat je bila mrtva tudi že njegova žena, je poskrbel za še eno pobožno dejanje, in sicer je v kapeli sv. Lenarta v kostanjeviškem samostanu, kjer so bili pokopani njegovi predniki, 338 Ibid., št. 228.339 ARS, AS 746, Samostan Kostanjevica, fasc. 14, št. 289, prepis listine 1390–VIII–24.340 Peskar-Erbežnik, Gotske freske v Podpeci, str. 437, 443. ustanovil vecno mašo in vecno luc.341Zadnjic se omenja decembra 1396, ko mu je papeška kurija odobrila uporabo prenosnega oltarja.342 V to generacijo sodi še zgoraj omenjeni Hans, mož Ane Polhograjske, ki se sicer omenja leleta1368, ase nanj utegne nanašati regest izgubljeneporocne pogodbe »Anne Gallin von Munich Gräz (sic!)«,kar je verjetno napacen prepis za Pilichgräz (Polhov Gradec) z dne 14. septembra 1362.343Lahko bi bil Andrejev, Gallov ali Engleinov sin. Dodaten vir, ki bi lahko posredno govoril o njegovem obstoju, je že omenjena Henrikova ustanovna listina in v njej razgrnjeni nacrt dedovanja patronatnih pravic kaplanije. Vnjem je Henrik kot dedice v prvivrsti predvidel sinove svojih dveh hcera, za njimi njihove sinove, dalje sinove teh sinov itn., vedno najstarejšega izmed njih. Ce po tej liniji ne bi bilo vec moškega potomca, bi dedna pravica prešla na moško potomstvo njegovih dveh bratov(spet najstarejšega v vsakem trenutku); ce bi tudi ti v moški liniji izumrli, pa navsakokratneganajstarejšega pripadnikarodbine Gall z Gallensteina in obizumrtjurodbinenaoglejskegapatriarha.344Takšendedninacrtnujnovkljucujemožnost obstoja moških potomcev tudi zunaj ožje družine, v kateri so odrasli Henrik in njegova brata, torej sinov njihovih bratrancev. Povedano drugace: v casuizstavitve ustanovne listine (1390) je moral obstajati vsaj en Henrikov bratranec z živecim potomstvom v moški liniji. V skladu z gornjimi izvajanji je bil edini znani Henrikov bratranec ravno Hans. 6.generacija.Kot receno,sta imela Henrik GallinElizabeta dve hceri.Margaretaje bila porocena z Andrejem Apfaltrerjem. Skupaj se leta 1421 omenjata kot nosilcagallskih rodbinskih freisinških fevdov,345v celjski fevdni knjigi iz leta 1436 paMargareta nastopa že kot vdova v družbi svojih treh sinov Henrika, Konrada inJurija.346 Ti so pozneje podedovali materin del gradu Gallenstein in dodatno odVošalkovih (?) potomcev odkupili še preostanek.347Margareta se zadnjic omenja v zvezi z nekim volilom avguštinskemu samostanu vLjubljani.348 Drugo Henrikovohcer Ano poznamo samo iz ustanovne listine podpeške kaplanije (1390). Porocena 341 ARS, AS 1063, ZL 295 (1393–V–4); prim. Mlinaric, Kostanjeviška opatija, str. 194, 220.342 RG II, 02785.343 ARS, AS 309, ZI, Daniel Gall, št. 11 (1620), Briefliche Urkunden, No. 15.344 ARS, AS 746, Samostan Kostanjevica, fasc. 14, št. 289, prepis listine 1390–VIII–24.345 Blaznik, Urbarji freisinške škofije, str. 249, 250.346 ARS, AS 1073, ZR, I-57r, Otrenburg, fol. 21'.347 ARS, AS 1073, ZR, ZR, I-57r, Ortenburg, fol. 11'.348 GZL VII/76. je bila z nekim neidentificiranim Esserkhornom.349Glede na to, da je patronat rodbinskekapelepoznejeprešel na rodbino Apfaltrer, mordanistaimela otrok.350 Moške pripadnike šeste generacije Gallensteinov najlaže oznacimo kotHenrikove necake, saj njihovega izvora iz poznanih virov zaenkrat še ni mogoceizlušciti. Pri razvozlavanju te uganke so še najbolj izpovedne freisinške fevdne knjige. Tam zasledimo v letih 1381–1392 Henrika Galla kot nosilca skupnih gal-lensteinskih fevdov v svojem imenu in v imenu svojih neimenovanih necakov.351Ista posest je bila pozneje (po letu 1392) podeljena loceno v treh kosih, kar kaže na to, da so po dopolnjeni polnoletnosti Nikolajevi in Vošalkovi sinovi ponovno prejeli fevde že pred casom umrlih ocetov, Henrikov del pa je po njegovi smrti (zadnjic se omenja živ leta 1393) pripadel Andreju Apfaltrerju, možu njegove hcereMargarete.352Od preostalih dveh sklopov je bil eden podeljen bratoma Hansleinuin Henriku (II.), drugi pa Hansleinu.353V skladu z naravo vira – predvsem gre tu za dedni princip podeljevanja fevdov – je prakticno nemogoce, da bi šlo pri teh dveh vpisih za enega in istega Hansleina. Rodbinski fevdi se niso dedovali na nacin, da bi en del dobila oba brata skupaj, drugega pa le eden izmed njiju. Opravka imamo torej s tremi bratranci, potomci Nikolaja in Vošalka, ne da bi lahko natancno ugotovili, kdo je bil cigav sin. ZaHansleinaIII.in HenrikaII.jeto edinaomembavvirih,Hans oziromaHanslein II. pa se prvic pojavi že leta 1377, in sicer skupaj z bratom Erhardom, kostasvoj,dotedajalodialnidelgraduGallenstein,skupajspripadajocopose-stjo, ki je prinašala 10 mark letne rente, predala grofoma Albertu in Frideriku Ortenburškima ter vse skupaj od njiju prejela nazaj v fevd.354Tudi Hanslein II. se pozneje ne omenja vec,355 morda je bil leta 1416 žemrtev; takrat se omenja nekiJurijGallkot prejemnik ortenburških fevdov,karbilahkobila dedišcina poHansleinu II.356 Pac pa je toliko pomembnejši Erhard, ki je na prelomu 14. v 15. stoletjezdružil vecino rodbinske posesti Gallov z Gallensteina in poskrbel za potomstvo, 349 Ni povsem jasno, ali je v tem pogledu prepis eksakten; lahko bi šlo tudi za kako drugo podobno rodbinsko ime.350 O tem prica Apfaltrerjev grb na vzhodni steni slavoloka kapele v Podpeci, Peskar-Erbežnik, Gotske freske v Podpeci, str. 439, 441.351 Blaznik, Urbarji freisinške škofije, str. 242, glede datacije glej ibid., str. 21.352 Ibid., str. 249–250.353 Ibid., str. 247.354 Regest izgubljene listine v HHStA, Rep. AB 406, Rep. XXIV 3, fol. 11, No. 95. 355 Leta 1384 se sicer še pojavlja eden od obeh Hansov v vlogi sooverovitelja neke listine Henrika I., HHStA, AUR, 1384–V–25.356 ARS, AS 309, ZI, Daniel Gall, št. 11 (1619), Briefliche Urkunden, No. 56, pag. 18. kije v 15.stoletjurodbinskolinijoGallenstein razširilo na vec posame­znih vej. Erhard je bil porocen dva­krat; prvic z Ano Hallecker, s katero je imel sina Henrika in ki je bila leta 1408 že mrtva. Takrat se je namrec porocil z drugo Ano, hcerjo Hansa Mindorferja, ki mu je rodila številcnopotomstvo.357 Že ob koncu 14. stoletjaje Erhard širil gallensteinsko posest z nakupi predvsem celjskih fevdov v okolici Trebnjega in Mokronoga.358Pozneje ga nekajkrat zasledimo še kotsooveroviteljadokumentovvkrogukranjskegaplemstva.359 Umrl je vdrugi polovici leta 1421 ali leta 1422.360 7. generacija.V sedmi generaciji Gallov z Gallensteina prevladujejo Erhardovi otroci (erhardinskaveja). Razen njih se v virih pojavlja Jurij, ki bi utegnil biti sin Hansa II. (joanidskaveja).Na to bi kazalo dejstvo, da je leta 1416 prejel neke ortenburške fevde;361 ocitno isto posest je po izumrtju Ortenburžanov (leta 1425)prejel v fevd od Celjskih.362Šlo je za gospostvo Gallenstein, od katerega je Juriju pripadla ena cetrtina. Leta 1436 je prejel v fevd le še posest v okoliških vaseh, medtem ko je cetrtino gradu že pred tem prodal Henriku Apfaltrerju, vnuku Henrika I. Galla.363 Kmalu zatem se Jurij že omenja kot mrtev.364 Porocen je bil 357 Regesti listin iz 1408, 1415 in 1423, ARS, AS 309, ZI, Franc Gall, št. 10 (1614), Lade E, No. 13, 17, 20, pag. 21, 22, 23.358 Regesti listin iz 1387, 1389, 1415 in 1423, ARS, AS 309, ZI, Franc Gall, št. 10 (1614), Lade D, No. 3, 4, pag. 14; Lade E, No. 18, pag. 22–23; Lade I, No. 3, 7, pag. 31, 32–33.359 1408–VIII–20, reg. v: DOZA II, str. 864, št. 2861; ARS, AS 1063, ZL 4429 (1416–XII–13).360 Regesti listin iz 1421 in 1422, ARS, AS 309, ZI, Franc Gall, št. 10 (1614), Lade I, No. 11, 4, pag. 34; Lade E, No. 14, pag. 21.361 ARS, AS 309, ZI, Daniel Gall, št. 11 (1619), Briefliche Urkunden, No. 56, pag. 18.362 Regest listine iz 1425–VI–4 ARS, AS 309, ZI, Daniel Gall, št. 11 (1620), Briefliche Urkunden, No. 58, pag. 18–19.363 ARS, AS 1073, ZR I-57r, fol. 11'.364 Pravzaprav že v isti fevdni knjigi, pri podelitvi fevdov Apfaltrerjem, ARS, AS 1073, ZR I-57r, fol. 21'. z neko podrobneje neznano Margareto, s katero sta imela sina Viljema in hcer Katarino.365 Iz Erhardovega prvega zakona izvirata sin Henrik, ki se omenja v poravnavi z ocetovo drugoženo (verjetno zaradi dedišcine),366in neimenovana hci, ki je bila porocenasHansom Crnomaljskim.367Vdrugem zakonu z Ano Mindorfer jeimel Erhard štiri sinove: Hansa, Martina, Andreja in Jurija (vsi prvic omenjeni v delilni pogodbi iz leta 1423)368 ter hcer Barbaro. Ta je bila porocena z MartinomKolencem in je po njegovi smrti leta 1453 vsaj še desetletje živela na Kolovratu, kjer je imela v posesti delež iz naslova jutrne.369Leta 1462 se je odrekla dedišcini po svojih starših v korist brata Hansa.370Ta je bil med brati ocitno najstarejši; pojavlja se med letoma 1431 in 1472 v virih, ki vecinoma dokumentirajo nakupe in prodaje zemljiške posesti371ter upravljanje z rodbinskimi fevdi (celjskimi in pozneje habsburškimi).372 Do zadnjega je bil zvest celjski vazal in se je ocitno odli­koval v celjsko-habsburški fajdi, saj mu je, in obenem tudi njegovi ženi Doroteji, hceri Martina Pläsla, ter njunemu sinu Vincencu, leta 1457 Andrej Baumkircher, takrat presburški župan (glavar), doživljenjsko podelil neko posest za zasluge, izkazane celjskim grofom.373 Hansov brat Martin se omenja v letih 1458 in 1459 vzvezi z rodbinskimi posestvi, ki so bila nekdaj celjski, takrat pa habsburški fevd in ki jih je Hans prejel tudi v njegovem imenu;374pozneje sta si brata to posest 365 StLA, AUR 5475 (1435–IX–30).366 Regesta listin iz 1422 in 1423, ARS, AS 309, ZI, Franc Gall, št. 10 (1614), Lade E, No. 14, 17, pag. 21, 27.367 Regest listine iz 1419, ARS, AS 309, ZI, Franc Gall, št. 10 (1614), Lade F, No. 9, pag. 22.368 Regest listine iz 1423–VIII–24, ARS, AS 309, ZI, Franc Gall, št. 10 (1614), Lade E, No. 17, pag. 22.369 Regest listine iz 1453–X–29, ARS, AS 309, ZI, Franc Gall, št. 10 (1614), Lade F, No. 7, pag. 26–27.370 Regest listine iz 1462–V–12, ARS, AS 309, ZI, Franc Gall, št. 10 (1614), Lade F, No. 8, pag. 27.371 GZLII/86;Regestilistiniz1446–IX–29,1449–VI–13,1449–VI–15,1464–VI–1,ARS,AS309, ZI, Franc Gall, št. 10 (1614), Lade D, No. 1, 5, 10, 14, pag. 13, 14, 15–16, 17; Regest listine iz 1472–V–20 ARS, AS 309, ZI, Daniel Gall, št. 11 (1620), Briefliche Urkunden, No. 79, pag. 16. 372 Regest listine iz 1436–VIII–20, ARS, AS 309, ZI, Franc Gall, št. 10 (1614), Lade I, No. 5, pag. 32 (= ARS, AS 1073, ZR I-57r, fol. 91'); CF 1456, ARS, AS 1073, ZR I-3r, fol. 19'; regest listine iz 1458–IV–23, ARS, AS 309, ZI, Franc Gall, št. 10 (1614), Lade I, No. 6, pag. 32; regest listine iz 1467–XI–11, ARS, AS 309, ZI, Franc Gall, št. 10 (1614), Lade E, No. 22, pag. 24; regest listine iz 1471–v–19, ARS, AS 309, ZI, Franc Gall, št. 10 (1614), pag. 82. 373 Regesta listin iz 1457–X–26 in 1446–IX–29, ARS, AS 309, ZI, Franc Gall, št. 10 (1614), LadeE, No. 10, 21, pag. 20, 23–24.374 Regest listine iz 1458–IV–23, ARS, AS 309, ZI, Franc Gall, št. 10 (1614), Lade I, No. 6, pag. 32 (= STLA, HA Cilli, Sch. 3, Heft 12, fol. 8'). razdelila.375Morebitne Martinove žene in otrok zaenkrat ne poznamo. Andreja razen v delilnipogodbiizleta 1423,376 ko se omenjajo vsi Erhardovi otroci in ko jebil še mladoleten, ne najdemo zadovoljivo opredeljenega v nobenem dokumentu. Precej verjetno pa je, da je prav on tisti klerik, ki se pogosto omenja od leta 1435 dalje na vec razlicnih cerkvenih funkcijah, zadnjic leta 1468 že kot mrtev.377Tudi tretji brat Jurij se omenja le leta 1423 kot mladoleten. V virih se z letom 1420 zacne pojavljati neki Nikolaj Gall z Gallensteina, ki bi utegnil biti identicen z Nikolajem Gallom z Motnika, zacetnikom motniške podlinije. Pod imenom Gallenstein se v letih 1420–1422 pojavlja v dveh listinah, povezanih s prodajo alodialne hube v Zgornjih Praprecah, pri cemer je njegova žena Margareta za overovitev dokumenta prosila Ulrika Limberškega.378Prav ta Ulrik Limberškije šest let pozneje navedenkot svak Nikolaja Galla zMotnika.379 8. generacija.Joanidskaveja.Razen Jurijevega sina Viljema, ki je nadaljeval rod-binsko linijo,poznamo v tej generacijibežno šenjegovo sestro Katarino,porocenoz Jurijem Rokhalmerjem; leta 1435 je bila že mrtva, njen mož pa se je v imenu svojih otrok odpovedal njeni dedišcini v korist oceta Jurija in njegovih dedicev.380Viljema srecamo prvic leta 1429, ko se je njegova žena Neža Pfaffoitscher odpove­dala svoji dedišcini v korist bratov Jurija in Tomaža.381Po ocetovi smrti je prejel celjske fevde v okolici Gallensteina,382 ker pa je že oce delež na gradu prodal, jemoral poskrbeti za novo rodbinsko rezidenco. Verjetno je v njegovem casu to vlogoprevzel grad na Šentjurjevi, danes Gabrski Gori (St. Georgenberg),po katerem so se imenovali njegovi sinovi. Vsi ostali viri, ki ga omenjajo do njegove smrti leta 1457, se ticejo prejemanja ali podeljevanja rodbinskih fevdov.383 375 Regest listine iz 1459–XII–2, ARS, AS 309, ZI, Franc Gall, št. 10 (1614), Lade E, No. 16, pag. 22.376 Regest listine iz 1423–VIII–24, ARS, AS 309, ZI, Franc Gall, št. 10 (1614), Lade E, No. 17, pag. 22.377 O njem podrobneje spodaj, str. 84.378 HHStA, AUR, 1420–VI–29; ARS, AS 1063, ZL 6653 (1422–II–11).379 StLA, AUR 5066 (1426–IV–15); prim. spodaj, str.77.380 StLA, AUR 5475 (1435–IX–30). 381 Regest listine iz 1429–VI–5, ARS, AS 309, ZI, Franc Gall, št. 10 (1614), Lade E, No. 7, pag. 19–20.382 StLA, AUR 5655 (1439–IX–1).383 Regest listine iz 1452–VI–5, ARS, AS 309, ZI, Franc Gall, št. 10 (1614), pag. 84; Regest listine iz 1452, ARS, AS 309, ZI, Erasmus Gall, št. 28 (1672), No. 12, pag. 4; Regest listine iz 1455–IX–19 ARS, AS 309, ZI, Daniel Gall, št. 11 (1619), Briefliche Urkunden, No. 55, pag. 18; ARS, AS 1073, ZR I-2r, fol. 5 (1456); StLA, HA Cilli, Sch. 3, Heft 12, fol. 8'. 8. generacija.Erhardinskaveja. Od Hansovih otrok poznamo neposredno le naj­starejšega sina Vincenca iz omembe leta 1457.384Ocitno pa to ni bil njegov edini sin. Leta 1479 je cesar Friderik III. podelil Andreju Gallu tocno tisto posest v mokronoški župniji, ki jo je 20 let pred tem Martin Gall odstopil svojemu bratu Hansu.385Dodaten dokaz za to je sveženj listin deda, oceta in sina, tj. Hansa, Andreja in Franca, zabeležen v zapušcinskem inventarju Franca Galla iz Brežic in Rajhenburga iz 17. stoletja.386Andrej je bil namrec od leta 1486 porocen zBarbaro, hcerjo Jurija Pfaffoitscherja in tedaj že vdovo po Henriku Lugerju (z Luknje pri Novem mestu),387 s kateroje imel sinova Franca in Bernarda.388Po tej liniji je Andrej prišel do gradu Luknja, po katerem se je nekaj casa imenoval.389 9. generacija.PodvejaŠentjurjevaGora (joanidska veja). ViljeminNeža Gall sta imela tri sinove:Gašperja,Ludvika inUlrika.Najstarejši Gašper je leta 1457 prejelrodbinske fevde, leto pozneje paga srecamo v vlogi overoviteljalistineNikolajuSawerju.390Njegovesoproge ne poznamo, imel pa je sinaBaltazarja, ki se prvic omenja leta1497kotduhovnikvNovemmestu, 384 Regest listine iz 1457–X–26, ARS, AS 309, ZI, Franc Gall, št. 10 (1614), Lade E, No. 21, pag. 23–24. 385 Regesta listin iz 1459–XII–2 in 1479–V–21, ARS, AS 309, ZI, Franc Gall, št. 10 (1614), Lade E, No. 16, pag. 22; Lade I, No. 16, pag. 35. 386 ARS, AS 309, ZI, Franc Gall, št. 10 (1614), Lade B, No. 6, pag. 10. 387 Regesta listin iz 1486–VII–5 in 1496–III–20, ARS, AS 309, ZI, Franc Gall, št. 10 (1614), Lade A, No. 1, pag. 5; Lade E, Nr. 5, pag. 19. 388 Oba brata se omenjata v regestu listine 1516–V–22, ARS, AS 309, ZI, Franc Gall, št. 10 (1614),Lade D, No. 13, pag. 16, leta 1545 pa se Bernard Gall imenuje po gradu Luknja (zumLueg),ARS, AS 1063, ZL 1384 (1545–XI–10). 389 Regest listine iz 1504–II–22, ARS, AS 309, ZI, Franc Gall, št. 10 (1614), Lade A, No. 8, pag.7.;Baraga, Kapiteljski arhiv Novo mesto, str. 124, št. 199 (1514, dec. 22). 390 ARS, AS 1073, ZR I-2r, fol. 5 (1456); StLA, HA Cilli, Sch. 3, Heft 12, fol. 8'; ARS, AS 1063, ZL 667 (1458–VI–1). ko je bil Gašper verjetno že nekaj casa mrtev.391Morda je umrl že pred letom1473, ko sta njegova brata Ludvik in Ulrik skupaj prodala neko posest bratomaRain,392vsekakor pa pred letom 1478, ko je Ludvik podeljeval rodbinske fevde.393On je bil med letoma 1480 in 1496oskrbnik deželnoknežjega urada Radece ingraduŽebnik; sprvajeimeloboje v zakupuza200funtovdunajskihpfenigov,pozneje (po letu 1489) pa v oskrbi proti letnemu obracunu.394 O Ulriku, ki jebil nekaj casa oskrbnik na Cretežu,395 razen skupnih poslov, ki jih je opravljalz bratom – vecinoma gre za nepremicninske posle396 –, vemo le še to, da je bilporocen z Margareto, hcerjo Martina Sawerja,397 s katero je imel hcer Uršuloter sinova Konstantina in Viljema.398Brata Ludvik in Ulrik se v virih pojavljatado leta 1500; Ludvik je iste fevde kot leta 1478 podeljeval še leta 1507. Možnopa je tudi, da se omembe po letu 1496 že nanašajo na domnevna istoimenskaLudvikova sinova (Ludvika II. in Ulrika II.). 9. generacija.Podveja Wart (joanidska veja). Visti generaciji sta živela tudiJurij, imenovan »von der Wart«, in njegov brat Jakob. Njun izvor ni povsemjasen, gotovo je le to, da sta pripadala gallensteinski veji.399Lokacija dvora Wart zaenkrat še ni identificirana. Jurij je bil leta 1486 porocen z Margareto, hcerjo Andreja Lamberga in vdovo po Krištofu Petschacherju.400V letih 1504–1508 se omenja kot oskrbnik v Vipavi.401 Njegov brat Jakob je leta1486 prejel voskrbo deželnoknežji grad Gamberk, kiso ga zgradili njegovi daljni predniki.402Toslužbojeopravljalšeleta1523,vendar 391 Koblar, Drobtinice iz furlanskih arhivov, IMK 3, str. 102.392 Prepis listine v: StLA, AUR 7453a (1473–I–18).393 Dokumentiranistavsaj dvefevdnipodelitvizdne12.maja1478,regestalistin,ARS,AS309, ZI, Franc Gall, št. 10 (1614), Lade E, pag. 82, 83 in verjetno regesta istih dveh listin: ARS, AS 309, ZI, Erasmus Gall, št. 28 (1672), B. U. No. 13, 14, pag. 4.394 HHStA, AUR, 1480–II–20; 1483–X–31 (sub dato 1483–XI–1); 1489–X–26, 1496–XI–9.395 Koblar, Drobtinice iz furlanskih arhivov, IMK 3, str. 66.396 GZL X/85 (1483–VII–12); Regest listine iz 1487, ARS, AS 309, ZI, Franc Gall, št. 10 (1614), Lade D, No. 11, pag. 16; ARS, AS 1063, ZL 884 (1491–XII–3); 945, 1498–XI–19.397 Prepis listine v: StLA, AUR 8340 (1488–VI–30).398 StLA, Familienarchiv Gall von Gallenstein, No. 6 (1513–XI–16), No. 7 (1517–XI–8).399 Leta 1480 je Jurij naveden kot Georg von Gallenstein (ARS, AS 730, Dolski arhiv, fasc. 153, pag 539), 1492 pa kot Jorg Gall von der Wart (ARS, AS 1063, ZL 894, 1492–VIII–13). Kot brata se Jurij in Jakob navajata v listini ARS, AS 1063, ZL 973 (1501–VII–19). 400 StLA, AUR 8117 (1486–VIII–6); 8128 (1486–IX–30).401 Koblar, Drobtinice iz furlanskih arhivov, IMK 4, str. 22; Morelli, Istoria della Contea di Gorizia, str. 16, 17; Pavlin, Goriška, str. 60–61.402 RKF 30, št. 197. ne brez prekinitve; januarja 1498 je moral na Maksimilijanov ukaz oskrbništvo predati Hansu Turjaškemu, a se maja spet omenja kot gamberški oskrbnik.403Obenem je bil v letih med 1496 in 1522 stiški samostanski advokat in nekaj casa sekretar. Stiški viri ga opisujejo kot zelo sposobnega uslužbenca. Tesne stike je vzdrževalsSticnimaticnimsamostanomvReinunaŠtajerskeminstamkajšnjimopatom Wolfgangom, na tem položaju pa je ostal tako dolgo verjetno tudi zato, ker je bil v istem casu stiški opat njegov sin Urban (1516–1523).404Porocen je bil z neko Margareto,405s katero je imel poleg Urbana še sina Mihaela, ki se je prav tako posvetil duhovniškemu poklicu.406 9.generacija.Erhardinskaveja.V togeneracijosodita tudinekolikomlajšaAndrejeva sinova Franc in Bernard, ki sta v znanih srednjeveških virih ostala nedokumantirana. Franc je bil porocen dvakrat, prvic s Katarino, hcerjo Jurija Dürrerja(1514),407 drugic pa z Magdaleno, hcerko Krištofa Galla z Rožeka (1520).408Bernard je bil prvic porocen z Barbaro, hcerko Gašperja Lambergarja (umrla 1519),409drugicpazNežoWildenstein.410Leta1545sevnekemdokumentuime­nuje po gradu Luknja.411 Linija Motnik 7. generacija.Leta 1426 se v virih prvic pojavi Nikolaj Gall z Motnika. Gre zaprodajno listino studeniškemu samostanu, ki sta jo sopecatila moravški župnikPeter Polc in Nikolajev svak Ulrik Limberški, iz nje pa lahko razberemo, da jeimel Nikolaj posest na obmocju moravške župnije.412Napodlagitehpodatkovbi ga zlahka uvrstili v lebeško-rožeško linijo, vendar drug dokument kaže, da je 403 RKM 2, št. 5704; prepis listine 1498–V–25, ARS, AS 781, Samostan Sticna.404 Mlinaric, Stiška opatija, str. 285.405 TKL II, št. 422.406 Koblar, Drobtinice iz furlanskih arhivov, IMK 2, str. 40; IMK 3, str. 18, 192.407 Regest listine iz 1514–VIII–13, ARS, AS 309, ZI, Franc Gall, št. 10 (1614), Lade B, No. 1, pag. 9.408 Regest listine iz 1520–XI–4, ARS, AS 309, ZI, Franc Gall, št. 10 (1614), Lade B, No. 2, pag. 9.409 Regest listine iz 1519–XI–8, ARS, AS 309, ZI, Franc Gall, št. 10 (1614), Lade C, No. 2, pag. 11.410 Regest listine iz 1550–XI–4, ARS, AS 309, ZI, Franc Gall, št. 10 (1614), Lade C, No. 3, pag. 11–12.411 ARS, AS 1063, ZL 1384 (1545–XI–10).412 StLA, AUR 5066 (1426–IV–15). pripadal Gallom z Gallensteina. Leta 1420, šest let pred prvo omembo NikolajaGalla z Motnika, je Nikolaj Gall z Gallensteina skupaj z ženo Margareto prodalsvojo hubo vZgornjihPraprecahpri Lukovici.413Listino jenaMargaretinoprošnjo sopecatil Ulrik Limberški, za katerega vemo, da je bil svak NikolajaGalla z Motnika. V tem kontekstu smemo domnevati, da je Margareta za ove­rovitev listine prosila svojega brata, kar pa bi pomenilo, da sta bila Nikolaja izobeh dokumentov identicna. Nikolaj Gall z Motnika je torej izviral iz rodbin­ske veje Gallenstein, po kateri se je še leta 1420 imenoval, porocen pa je bil zMargareto,sestroUlrika Limberškega.Njegov natancnejšiizvorostaja uganka,glede na cas pojavljanja v virih pa bi ga lahko umestili v sedmo generacijo inmorda pripisali Hansleinu III. ali Henriku II., o katerih potomstvu ne vemoprakticno nic. Na tega Nikolaja bi se utegnil nanašati še en dokument. Aprila1442 se v skupini hcera – dedinj po umrlem Eberhardu Pawerju z Iga – poja­vlja Margareta, žena Nikolaja Galla.414 To bi lahko bila druga Nikolajeva žena,zgolj posredna omemba v listini pa bi lahko bila vzrok za ohlapnejšo Nikolajevoidentifikacijo (brez dodatka »z Motnika«). V tem casu je sicer živel še en NikolajGall – Pukštajnski, ki pa sprico povsem kranjskega konteksta listine prihaja vpoštev v manjši meri. 8. in 9. generacija.Gospostvo Motnik so imeli Galli v zastavi od deželnegakneza,415poleg tega pa so razpolagali še z dodatno fevdno posestjo. Tri hube na Brezovici in v Dolini je leta 1456 prejel v fevd od celjskega grofa Jurij I. Gall z Motnika, ki ga imamo lahko za Nikolajevega sina.416 Omenja se še leta 1467,417 leta 1495 pa na tem mestu zasledimo njegova sinova Andreja in Jurija II., ki sta isto posest prejela v fevd od kralja Maksimilijana.418 Andrej in Jurij II. sta bila Jurijevasinova iz zakona z Ano, hcerko Bertolda Dürrerja (s Sušja pri Ribnici).419Andrej, ki je bil porocen z Dorotejo Raunach,420naj bi umrl pred letom 1511, Jurij pa, porocen z neko Moroso Raphael,421 ki je pozneje poleg gospostva imel v zastavi 413 HHStA, AUR, 1420–VI–29.414 KLA, Gallenstein, Vereinigte Herrschaften, 1442–IV–29.415 Urankar, Zgodovina trga Motnika, str. 37–38.416 Komatar, Lehen der Grafen von Cilli, kol. 203.417 Urankar, Zgodovina trga Motnika, str. 37–38.418 StLA, LF Lehen, Band 1, fol. 395.419 Zahn, Familienbuch, str. 403, 405.420 Ibid., str. 370.421 Ibid., str. 405. tudi trg Motnik, se v virih pojavlja vse do leta 1530, ko je opravljal funkcijo dežel­nega upravitelja za Kranjsko.422 Linija Pukštajn 5. generacija. Zacetnik pukštajnske linije je bil Nikolaj Gall, ki se v virih prvicpojavi leta 1361 z nenavadnim vzdevkom »von Sazz«. Poimenovanje se nanaša na zastavljeno posest; Nikolaj Gall se je imenoval po posesti, ki jo je imel v zastavi odHenrika Planinskega,inje sodila v sklopslovenjegraškega gospostva.Gospostvo je pripadalo oglejskim patriarhom, ki so ga podelili v fevd Habsburžanom; ti so galeta 1362 protipravnoalodizirali, sicer pa so ga želeta1351 podelili v sekundarnifevd grofom Pfannberškim, ki so ga istega leta zastavili Henriku Planinskemu.423Nikolaj je posest (glede na razpoložljive vire naj bi šlo za 14 hub) prejel od Henrikav zastavo za posojenih 224 guldnov pred letom 1361, kmalu zatem, po Henrikovi smrti leta 1363 in posledicno izumrtju rodbine Planinskih, pa je zastavno raz­merje prešloneposrednona avstrijskega vojvodoRudolfa IV.424 Nikolaj je pripadaložjemu krogu ministerialitete Planinskih, kar bi morda lahko izviralo še iz stare navezave Gallov na Višnjegorske po izumrtju Andeških; Svibenski, katerih stran-ska veja so bili Planinski, so bili namrec sorodstveno povezani z Višnjegorskimi.425Tudi po Henrikovi smrti je Nikolaj Gall ostal zvest njegovi vdovi Elizabeti ter bil prisoten pri urejanju njenega prežitka na Planini; bil je tudi tisti, ki je opra­vil obracun z njenimi uradniki ob primopredaji gospostva Planina s celjskimi grofi.426 Porocen je bil z neko Udalhildo, ki ji je leta 1363 za jutrno nakazal svojozastavo štirinajstih hub v Slovenj Gradcu, leta 1376 pa se že omenja kot mrtev.427Njegov izvor ni povsem jasen; lahko bi izviral tako iz lebeško-rožeške kot tudi gallensteinske linije. Morebitna identicnost z Nikolajem Gallom z Gallensteina, ki je živel v istem casu (5. generacija), je sicer sprico uporabe razlicnih pecatov izkljucena,428zaenkrat pa tudi v lebeško-rožeški veji ne poznamo nobenega pri­ 422 Urankar, ZgodovinatrgaMotnika,str. 37–38; Cipic Rehar, Listine nadškofijskega arhiva (I),št. 97, str. 73. 423 Kos, Vitez in grad, str. 369. 424 ARS, AS 1063, ZL 6789 (1363–VI–5). 425 Kos, Blesk zlate krone, str. 66 ss. 426 ARS, AS 1063, ZL 4199 (1363–IV–27); 6375 (1363–V–3); 4202 (1363–IX–20); 4204 (1363–IX–20). 427 ARS, AS 1063, ZL 6789 (1363–VI–5); TEA, str. 382. 428 ARS, AS 1063, ZL 4204 (1363–IX–20); 6364 (1361–XII–16). mernega kandidata. Povsem možno je, da seje slovenjegraška, poznejša pukštajnska veja Gallov odcepila že v kateriod predhodnih generacij.Nato do neke mere namiguje grbovnapodobanapecatuNikolajaGalla»vonSazz« – glava enoroga brez krone,obrnjena v (heraldicno) desno, enakokot pri Konradu II. Gallu.429 6. generacija.EdiniznaniNikolajevsinje nosilocetovoime.Prvicsepojavi v virih leta 1376 kot NicolausGallus qondam Nicolai Galli deWindisgratz, ko mu je oglejski patri­arhpodelil gradPukštajn vdednifevd.430Šeistegaletajeceljskimagrofoma Hermanu in Viljemu prodalgozdne pravice v kamniškem dežel­skemsodišcu,431pred letom1389pa jima je zastavil rezidencni grad Pukštajn.432Celjski so ga zastavili naprej Ulriku s Klöchla, Nikolaj pa ga je leta 1393 odkupil iz zastave in ob tej priložnosti obljubil Hermanu Celjskemu predkupno pravico, ce bi ga kdajkoli nameraval prodati.433Ob tesni navezavi na celjske grofe se je Nikolaj Gall kot najemnik udejstvoval v vojaških spopadih salzburškega nadškofa z Bavarci. Leta 1382 je vodil manjši oddelek, ki so gasestavljali HansOchs, KonradSamswanger, BertoldsKraschauain Friderik Staingrub.434 7. generacija.V sedmi generaciji je živel še tretji Nikolaj, domnevno Nikolajev 429 Treba je dodati, da pri poznejših Gallih s Pukštajna, npr. pri Bernardu na upodobitvi v Grbovni knjigi iz Neustifta (16. stol.), najdemo grb, identicen tistemu, ki so ga uporabljali Galli z Rožeka: cel, v desno vzpenjajoc se enorog s krono, Raber, NeustifterWappenbuch, str. 18. 430 TEA, str. 382. 431 ARS, AS 1063, ZL 4285 (1376–VII–4); HHStA, AUR, 1376–VI–12. 432 ARS, AS 1063, ZL 4368 (1389–III–6); Kos, Vitez in grad, str. 359. 433 ARS, AS 1063, ZL 4381 (1393–IX–14). 434 HHStA, AUR, (Salzburg) 1382–VI–9; 1382–IX–4. sin, ki se prvic pojavi v popisu štajerskega deželnega plemstva v casu husitskih vojn1420–1422,435posredno pa se omenja že po smrti v neki fevdni podelitvi sina Hansa. Porocen je bil z neko Ano.436V istem casu poznamo tudi njegovega brata Henrika, vendar zgolj iz odpovedi zvestobe/napovedi fajde salzburškemu nadškofu iz leta 1422.437 Povezave Nikolaja II. so ocitno pripeljale njegovo hcer Nežo na celjski dvor. Dokumentirana je leta 1427 v dveh listinah, s katerima ji je Katarina Rifniška, porocena Getzendorffer, namenila 100 funtov dote ob poroki in kot skrbnika tegadogovora zadolžila celjskega dvornega mojstra Erazma Lichtenberga.438 8. generacija.Tretji Nikolaj Gall s Pukštajna je imel z Ano dva sinova, Andreja in Hansa. Andrej se pojavi v virih leta 1452, ko je posredoval pri nekem izplacilu Hansa z Rebrce/Rechperga šentpavelskemu opatu.439Pukštajnska linija Gallov je pripadala krogu šentpavelskih vazalov; v tem kontekstu se v prvi polovici 15. sto­letja pojavlja že Andrejev oce Nikolaj,440pozneje pa tudi njegova sinova. Hans je leta 1458Andreju odstopil šentpavelski fevdni dvor an dem Haidpri Dravogradu, ki pa ga je ta nedolgo za tem izrocil Hansu Hagenauerju in njegovi ženi Doroteji kot odškodnino za uboj (v afektu) Dorotejinega brata Hansa Leupacherja.441Dve leti pozneje je Andrej postal deželnoknežji oskrbnik na Cušperku,442leta 1478 pa seže omenja kot mrtev.443Njegov brat Hans je bil v letih 1465–1469Baumkircherjev oskrbnik na Cesargradu, utrdbina levembregu Sotle nasproti Kunšperka.444 Marca 1478 mu je cesar Friderik III. podelil oskrbništvo gradu Muta, cemur je mesec pozneje dodal še upravo tamkajšnje mitnice, ki jo je Hans užival v zakupu za 120 funtov dunajskih pfenigov letno.445Mitnica v Muti je stala ob eni glavnih tranzi­tnih poti preko slovenskega ozemlja – Obdravski cesti –, po kateri je v 15. stoletju potekal živahen promet.446Hansovi navezanosti na Andreja Baumkircherja je treba 435 StLA, Meillerakten XIVa–2.436 Starzer, LandesfürstlicheLehen, str. 47, 152, 155.437 Mell, Abhandlungen, str. 223; Lang, SalzburgerLehen 2, str. 477.438 StLA, AUR 5117 (1427–VII–20); 5132 (1427–XII–21).439 Schroll, Urkundenbuch St. Paul, str. 416, št. 491.440 Schroll, Lehensverzeichnisse St. Paul, str. 304, 310.441 Ibid., str. 321.442 Birk, Urkunden-Auszüge, str. 232, št. 378, 379.443 StLA, LF Lehen, Bd. 1, fol. 86', reg. v Starzer, Landesfürstliche Lehen, str. 47.444 Loserth, ArchivStubenberg, Supl. 2, str. 29; ARS, AS 1063, ZL 767 (1469–I–14).445 Chmel, Monumenta Habsburgica, str. 743, št. DCCXLVIII; RF 29, str. 138, št. 212; Göth, Urkunden-Regesten Steiermark, MHVSt 10, str. 316–317, št. 725.446 Kosi, Potujoci srednji vek, str. 229. na tem mestu odmeriti nekaj vec prostora. Prvi stiki med rodbinama so otipljivi že leta 1460, ko je Baumkircher sopecatil reverz brata Andreja Galla, ki je takrat prevzemal oskrbništvo na Cušperku,447Hansovo oskrbništvo na Cesargradu, ki je verjetno trajalo do Baumkircherjevega umora leta 1471, pa je nedvomno treba razumeti v širšem kontekstu, ki presega golo službeno razmerje. Za pojasnitev gornje trditve moramo poseci nekaj desetletij naprej. Leta 1497 se je BertoldPerner na prigovarjanje bratov Viljema II. in Jurija II. Baumkircherjev porocil z njuno »teto« (mume).Obljubila sta mu bogato doto – 1000 ogrskih guldnov in pomoc pri obnovi njegovega, v ogrsko-avstrijski vojni porušenega gradu Bärnegg na avstrijskem Štajerskem. Brata sta obljubo izpolnila le v zelo majhnem delu (vsega 300 funtov dote), bolj zanimiva pa je na tem mestu identiteta njune »tete«; njeno ime je bilo namrec Julijana Gall sPukštajna, domnevno Hansova hci. Na tosta opozorila štajerska zgodovinarja Fritz Posch in Roland Schäffer, vendar njuno iskanje sorodstvenih vezi med Galli in Baumkircherji ni dalo zadovoljivega rezul­tata.448Tu se še enkrat ozrimo na Hansov prevzem oskrbništva gospostva Muta leta 1478. Friderikova podelitev, ki je stopila v veljavo na jurjevo, je bila izstavljena 18. aprila,449na isti dan pa sta Hans Gall in njegova žena cesarju von der gnad vnd fürdrung wegen, so vns sein kaiserliche gnad in menig wege tan vnd beweist predala vsoposest, ki sta jo imela v Vipavi.450Hansovi ženi je bilo ime Margareta, prav tako kot drugi in obenem zadnji ženi Andreja Baumkircherja, vipavska posest, ki se navaja v omenjeni listini (vecji travnik, vecja žitna njiva, zidana klet in dva domca v trguVipava), pa se dopotankostisklada zdelomBaumkircherjevih nepremicninv Vipavi in bližnji okolici.451Zelo verjetno je torej, da se je tesni Baumkircherjev sodelavec Hans Gall po Andrejevem umoru leta 1471 porocil z njegovo vdovo, ki je v zakon prinesla vipavsko posest,452 pozneje pa mu je rodila vsaj hcer Julijano. 9.generacija.Hans je imelpolegJulijane še sina Hansa,kise v virih prvicskupaj s svojo ženo Evo omenja leta 1518,453zadnjic pa kot živ 1551. Takrat je od kralja 447 Birk, Urkunden-Auszüge, str. 232, št. 379.448 Posch, Perner und Burg Bärnegg, str. 36–37; Schäffer, Späteren Baumkircher, str. 552.449 Chmel, Monumenta Habsburgica, str. 743, št. DCCXLVIII.450 HHStA, AUR, 1478–IV–18, regest v: Chmel, Monumenta Habsburgica, str. 724, št. DCCLXXV.451 Vilfan, Andreas Baumkircher, str. 265–268. 452 Že februarja 1478 je Lenart Herberstein od cesarja prejel neko posest v Vipavi, ki je bila pred tem v rokah Hansa Galla (HHStA, AUR, 1478–II–6) in jo morda lahko obravnavamo v kontekstu aprilskih poslov. 453 Cipic Rehar, Listine nadškofijskega arhiva (I), št. 57, str. 58. Ferdinanda I. prejel v fevd razlicno posest, ki sta jo imela pred tem v fevdu njegovoce in stric Andrej: osem kmetij v Obernhofen in eno pri Dravogradu,454dve hubi v Novakih pri Šentilju455 in vec hub v okolici Vuzenice.456Že leta 1557 se omenja kot mrtev; tedaj je namrec omenjene fevde prejel njegov sin Erazem.457 Težko opredeljivi clani rodbine Gall v duhovniških vrstah V virih pretežno cerkvene provenience najdemo še nekaj clanov rodbine Gall, ki pa jih ne moremo z gotovostjo natancneje opredeliti, ceprav so nekateri opravljaliugledne cerkvene službe. Kot prvi med njimi se leta 1388 pojavi v dveh dokumentih Jurij Gall, župnik v Trebnjem; julija kot prica v neki stiški listini458in decembra kot patriarhov pooblašcenec, ki mu je bila naložena umestitev Janeza Kolovškega na vikariat v Cerkljah.459V podobni vlogi ga srecamo tudi pozneje, predvsem leta 1392, ko je umešcal novega duhovnika na župnijo v Kostanjevici in zagotovil menzalne naslovesvojih podružnicnih cerkva v Ševnici, Moravcah pri Gabrovki in Lipniku,460 meddrugim pa je opravljal tudi naloge predstojnika bratovšcine sv. Trojice v Novem mestu.461Zadnjic ga najdemo v virih leta 1417, koje resigniral z mesta trebanjskegažupnika, še pred tem pa je leta 1405 nastopil kot porok in prica pri poravnavi med stiškim opatom ter župnikoma v Ribnici in Dobrepolju. Do spora je prišlo zaradi stiških pretenzij po omenjenih župnijah, ki pa so bile neutemeljene in posledicno neuspešne. Stiški opat se je moral v poravnavi zavezati k povracilu sodnih stroškov obema župnikoma. 462 Mesto župnika v Dobrepolju je takrat zasedal drugi pripadnik rodbine Gall,in sicer Janez. Kot Johannes natus Johannis de Gallenstayn se pojavi že leta 1392 v 454 StLA, Lehensakten, Bd. 12, št. 152, fol. 3–3'; StLA, LF Lehen, Bd. 1, fol. 86', reg. v: Starzer, Landesfürstliche Lehen, str. 47.455 StLA, Lehensakten, Bd. 12, št. 152, fol. 4–4'.456 StLA, Lehensakten, Bd. 12, št. 152, fol. 6–6'.457 StLA, Lehensakten, Bd. 12, št. 152, fol. 10. 458 NŠAL, ZL 189 (1388–VII–30).459 ARS, AS 1063, ZL 5342 (1388–XII–8).460 ARS, AS 1063, ZL 285 (1392–I–29); Otorepec, Gradivo – Videm, št. 1353, str. 268, 269; glede lokalizacije glej Höfler, Gradivo za historicno topografijo, str. 186. 461 NŠAL, KANM, fasc. V, št. 1 (CKSL); Baraga, Kapiteljski arhiv Novo mesto, št. 18, str. 56.462 ARS, AS 1063, ZL 377 (1405–V–4); prim. Höfler, O prvih cerkvah, str. 263. patriarhatskih ordinacijskih zapisnikih,koje prejeltonzuro.463 Bil je torej sin ene­ga od Janezov (Hansov) Gallov zGalensteina.Glede na cas pojavljanja bibilnjegovoce pravzaprav lahkole Hans I., porocen z AnoPolhograjsko, vendar zaenkrat to ostajazgoljdomneva.Maja 1393 je kot subdiakon zaprosil za izpraznjeno mesto župnika v Gorenjem Mokronogu, kamor ga je oktobra po papeževem nalogu investiral stiški opat Albert.464Leta 1422 se je kot kaplan v Podpeci potegoval za izpraznjeno mesto župnika v Cerknici, ki pa ga je v koncni fazi dobil njegov konkurent Janez, sin krojaca Pavla iz Ljubljane.465 Štiri leta pozneje je bil umešcenna župnijo Dob, in sicer na podlagi zamenjave, ki jo je izvedel z Avguštinom Gerkešem za župnijo Cerknica. Ceprav se je že leta 1428 izkazalo, da je bila ta zamenjava neveljavna – ocitno v zvezi s sporom, ki je za to župnijo potekal med njim in omenjenim Janezom iz Ljubljane in ki morda leta 1426 še ni bil rešen –, je Janez Gall ostal župnik v Dobu do svoje smrti leta 1446.466 PoJurijeviresignacijina trebanjskožupnijoleta 1417je izpraznjenomestozasedelPavelGall.467Ta je bil nezakonski sin nekega Galla, saj je prinjegovipotrditvi za župnikaomenjen defectus natalis. Funkcijamu jebilaocitno podeljenabrez potrebnega dispenza, ki naj bi ga pridobil pozneje, kar pa se ni nikoli zgo­dilo. To je bil namrec eden od razlogov za njegovo razrešitev s položaja župnika leta 1439. Obenem so mu ocitali tudi konkubinat, osumljen pa je bil celo umora nekega laika. 468 Leta 1435se v virih zacne pojavljatiAndrejGall.469 Leta 1437 je v nekemdokumentu oznacen kot »plemiškega porekla po obeh starših«, in sicer mu je takrat papež Evgen IV. marca obljubil umestitev na prvo izpraznjeno župnijo v oglejskialisalzburškidiecezi,470avgustapajebilpotemnapodlagiteekspektanceumešcen na mesto župnika v Beli Cerkvi.471 Vendar njegova umestitev ni potekalabrez zapletov, na isto župnijo je pretendiral tudi neki Rutger Blankenberg, ki se junija 1438 celo omenja kot župnik v Beli Cerkvi. Že novembra 1437 je bil na baselskem koncilu v tej zadevi proti Andreju Gallu sprožen proces, ki pa je bil 463 Otorepec, Gradivo – Videm, št. 1353, str. 268.464 ARS, AS 1063, ZL 300 (1393–X–31); Otorepec, Gradivo – Mokronog, št. 58, 59, str. 201.465 RG IV 08695.466 RG IV 12030;RG V 02093.467 RG IV 12157.468 RG IV 03245.469 RG V 00254.470 DOZA, reg. št. 3386 (1437–III–11); 3393 (1437–IV–23).471 DOZA, reg. št. 3397, 3398, 3399. naslednje leto ocitno rešen v njegovo korist.472Poleg tega se je Andrej približno v istem casu ukvarjal še z dodatnimi težavami, ki pa si jih je nakopal sam. Urad rimske penitenciarije ga je preganjal zaradi številnih prestopkov in pregreh, ki kažejo na gizdalinstvo in razvrat. Na seznamu ocitkov so se znašli: nošnja orožja, številni fizicni napadi na cerkvene osebe (duhovnike, menihe idr.), ki so se koncalis prelitjem krvi, igranje prepovedanih iger ter obiskovanje tavern, vinotocev in drugih nedovoljenih in necastnih lokacij. Tudi v tem primeru mu je bila usoda mila; aprila 1438 mu je rimska penitenciarija prestopke in grehe uradno oprostila.473Poleg tega je naslednje leto prejel subdiakonat v cerkvi sv. Dominika v Ferrari in diakonat v cerkvi sv. Marije Novelle v Firencah.474 Kot vikar oziroma župnik v BeliCerkvi se omenja še leta 1452,475dve leti zatem pa je bila župnija inkorporirana stiškemu samostanu, pri cemer sejeAndrej prostovoljno odpovedal svojemuvikarijatu.476Nadvse zanimivo pa je izrocilo o njegovem življenju in delovanju po tej upokojitvi. Po resignaciji z mesta belocerkovškega vikarja naj bi Andrej Gall vstopil v stiški samostan, kjer naj bi se posvetil znanosti. Pripisujejo mu avtorstvoteološkega dela De genio tutelari et illusionibus cacadaemonis(O angelu varuhu in prevarah hudobnega duha) in zgodovinske razprave De origine et progressureligionisChristiinCarniola(O zacetkih in razvoju kršcanstva na Kranjskem). Slednjo naj bi še v zacetku 19. stoletja hranili v Sticni, vendar sta danes obe deli izgubljeni.477Zadnjic se omenja leta 1468 kot mrtev, in sicer v zvezi z vsoto, ki jo je od župnije v Beli Cerkvi dobil Tomaž Prelokar iz Celja. Iz skopega vpisa v register je mogoce sklepati, da je umrl okoli leta 1460; kot vzrok vakantnosti župnije je navedena njegova smrt, obenem pa naj bi jo že osem let zasedala opatin konvent stiškega samostana.478 Iz 15. stoletja poznamo zgolj iz posamicnih omemb še neko Ano Gall, v letih 1436–1441 nuno v Velesovem,479 nekega Gašperja Galla, ki je bil v letih 1486–1489 472 DOZA, reg. št. 3408, 3417, 3418.473 DOZA, št. 3413, 3414.474 RG V 00254.475 Mlinaric, Stiška opatija, str. 233.476 Ibid., str. 224.477 Gruden, CerkvenerazmeremedSlovenci,str.114;SBLI,str.198;Hoff, Historisch-Statistisch- TopografischesGemälde3, str. 127; Simoniti, HumanizemnaSlovenskem,str. 40; Mlinaric, Stiška opatija, str. 853.478 RG IX 05863. 479 NŠAL, ZL 299 (1436–V–4); ARS, AS 1063, ZL 5389 (1441–VIII–10). župnik v Cerknici,480innekegaMatijoGalla,leta1495nanenatancnejeoprede­ljivem kleriškem položaju v (Škofji?) Loki.481 V ta sklop lahko uvrstimo tudi Sigmunda Galla, ki je leta 1478 kot vojakNemškega viteškega reda padel v bojih v Prusiji. Njegov grob naj bi se nahajal v Kaliningradu (nekdanjem Königsbergu), vendar smo o tem pouceni zgolj iz druge roke. Valvasor te podatke navaja po ne podrobneje opredeljenem, danes izgubljenem rokopisu iz gallskega arhiva,482 Stadl pa poleg tega prinaša še skicoSigmundovega nagrobnika z nagrobnim napisom in obenem navaja dokument, v katerem se Sigmund omenja kot križevnik že leta 1460.483Kljub posrednim virom se zdi zgodba dokaj verjetna; v letih 1478–1479 je bil Nemški viteški red dejansko v vojni s Poljsko.484 480 Koblar, Drobtinice iz furlanskih arhivov, IMK 2, str. 37.481 Baraga, Kapiteljski arhiv Novo mesto, št. 150, str. 102.482 Valvasor, Die Ehre, XV, str. 377.483 StLA, HS 28, Stadl, Hellglanzenter Ehrenspiegel des Herzogthumb Steyer VI, pag. 156, 185, prim. tudi Dimitz, Krain 1, str. 321.484 Voigt, GeschichtePreussens9, str. 103 sl., za prijazen napotek in pojasnilo se zahvaljujem prof. dr. Wernerju Paraviciniju. POSESTNI RAZVOJ Uvodoma je treba opozoriti, da je natancno lociranje posesti, ki so v srednjem veku pripadale posameznim vejam Gallov izjemno težavno in deloma tudi pro­blematicno. Najzgodnejši urbarji zadevnih gospostev redko izvirajo iz 17. stoletja (Lebek1614), vecinomapaso nastali šelevokviru terezijanskegakatastra(sredina 18.stoletja). Pri slednjih gre dostikrat za združena gospostva (Podpec–Gaberje–Turn pri Gabrovki, Lebek–Ponovice), kjer razlocek med posameznimi sestavnimideli ni razviden. Pri gospostvu Rožek imamo domnevno celo opravka z diskon­tinuiteto upravnega središca; opušceni Rožek naj bi ob koncu 16. stoletja nado­mestila novozgrajena grašcina Cešnjice (Lichtenegg) južno od Moravc,485 cepravse sam Rožek pojavlja na nepremicninskem trgu še v zacetku 17. stoletja kotfevd in ni izkljuceno, da se nanj ni navezoval vsaj (verjetno) manjši del posesti, za katerega pa se ni ohranil noben urbarialni popis.486Poleg tega se je mogoce nasloniti na razlicne listine, ki govorijo o posameznih posestnih transakcijah, od katerih je danes ohranjen le še nedolocljivo velik del, o nekaterih pa pricajo le še skopi izvlecki iz zapušcinskih inventarjev, ki s popacenimi zapisi toponimov mestoma otežujejo lokalizacijo. Kljub vsemu povedanemu je s kriticno presojo omenjenih virov v spodnjih vrsticah tvegan poskus okvirnega prikaza posestnegarazvoja obravnavanih rodbin, ki ga je treba upoštevati z opisanimi omejitvami. Prvotno posest Gallov na Kranjskem je treba iskati v okviru andeških posesti na Gorenjskem, ki so se raztezale v zaledju Kranja in Kamnika, na zemljepisni 485 Smole, Grašcine na Kranjskem, str. 117.486 Ibid., str. 426. dolžini približno med Tržiško Bistrico in Zasavskim hribovjem.487Sprva je šlo verjetno za raztreseno posest na tem ozemlju, katere posamezne drobce lahko slutimo v zgodnjih posestnih donacijah, prodajah in menjavah (nekako do zacet­ka 14. stoletja) v zacetku še skupne rodbine. Takšna posest se denimo pojavlja vPoženiku pri Cerkljah (1248), Povljah pri Preddvoru (1254), Topolah pri Mengšu (1268), Srednji vasi pri Šencurju (1299) in Nadgorici pri Crnucah (1300).488 V zacetku 13. stoletja ali po drugi hipotezi kmalu po letu 1228 je Konrad I. po poroki s pripadnico rodbine Svibenskih ali pac Konrad II. kot ministerial zadnjeandeškevdoveSofijeVišnjegorske489pridobil strnjeno posest v hribovju nad Zagorjem in kot središce gospostva zgradil grad Gamberk pri Izlakah.Obseggospostvaverjetnolahkookvirnoenacimo zobsegom poznejšegadežel­skega sodišca Gamberk izvzemši koseško ozemlje v okolici Zagorja, ki je bilo gamberškemu gospostvu prikljuceno pozneje.490Gospostvo je na severu segalo do Cemšeniške planine, na zahodu do Trojan in Kolovrata, na jugozahodu je meja potekala deloma po Medijskem potoku in se preko Zasavske gore južno od Zagorja spustila do Save, od tod pa se na vzhodu od izliva Trboveljšcice preko Kleka v rahlem loku dvignila nazaj do Cemšeniške planine. Sredi 13. stoletja se je eden od Gallov, domnevno Ditrik, porocil s pripadnico nekdaj prav tako andeške ministerialne rodbine Mekinjskih, kar je rodbini Gall po ugodnem razpletu prineslo zemljiško posest s središcem v Mekinjah, kjer je bil dvor oziroma stolp, sicer pa je bila nekdanja mekinjska posest verjetno – podobno kot gallska – raztresena na širšem andeškem obmocju med Kranjem in Blagovico.491 Po ustanovitvi samostana v Mekinjah je stolp v veliki meri izgubilvlogo središca zemljiškega gospostva in se je njegova posest – verjetno posto­pno, z darovanji clanov rodbine samostanu – skrcila bolj ali manj na blizu ležeco dominikalno posest. Še globoko v novi vek pa je ohranil vlogo t.i. odvetniškega dvora; v skladu z dedno tradicijo je namrec pripadal vsakokratnemu rodbinskemuseniorju, ki je bil obenem samostanski odvetnik in ga je uporabljal kot obca­sno rezidenco v casu izvrševanja odvetniških opravil.492Proti koncu 13. stoletja 487 Hauptmann, Nastanek in razvoj Kranjske, str. 91.488 UBK II, št. 382, str. 294; ARS, AS 1063, ZL 5780, 1299–XII–8 B; ARS, AS 1063, ZL 5783, 1300–XI–11.489 V skladu z eno od obeh verjetnih hipotez o zgodnjem razvoju rodbine Gall na Kranjskem, glej zg. str.23.490 Bizjak, Ratio facta est, str. 131.491 Na to lahko sklepamo na podlagi pozneje izpricanih posesti Gallenbergov, pri cemer seveda ni vedno lahko razlocevati med posestjo mekinjskega in tisto gallskega izvora. 492 Kos, Dvor Gallenbergov, str. 182–183. je prišlo do delitve rodbine na dve veji, in sicer je tista, rodbinsko povezana z Mekinjskimi, ki se je zacela imenovati po Gamberku (Gallenberg), obdržalaposesti na severu – v Ljubljanski kotlini (vzhodno od Kranja ter v širši okolici Kamnikain Mengša), vhribovitem svetu v okolici Lukovice,Blagoviceindelo-ma Moravc ter celotno gamberško gospostvo. Gallenbergi so grad in gospostvo posedovali vsega tri generacije. Po letu 1300, ko je Seifrid II. tik pred smrtjo izstavil ustanovno listino za mekinjski samostan in Gallemberchcastronostro, so gospostvo prevzeli njegovi sinovi, od katerih ga je zadnji preživeli, Viljem III., prepustil necaku Gallu. Ta ga je leta 1351 prodal avstrijskemu vojvodi Albertu II. za 400 mark oglejskih pfenigov.493 Nedolgo zatem so Habsburžani gospostvoskupaj z deželskim sodišcem podelili Šteberškim, ki so jim ga zaradi financnih težav po zacasni zastavitvi Celjskimleta 1433 dokoncno odprodali nazaj.494Ti so ga še isto leto podelili v oskrbo Juriju Apfaltrerju, sinu Andreja, ki je bilporocen z Margareto Gall, hcerko Henrika I. Galla z Gallensteina. Apfaltrerji so ostali deželnoknežji oskrbniki na Gamberku vec kot 40 let (Jurij 1433, Konrad II. 1433–1464, Andrej II. 1464–1479, Kunigunda 1479–1486),495potem pa je po 135 letih gospostvo po spletu nakljucij spet pristalo v rokah pripadnika rodbine prvotnih posestnikov – in sicer Jakoba Galla iz gallensteinske podveje Wart.496Z gospostvom je upravljal kot deželnoknežji oskrbnik do leta 1523.497 Po izgubi Gamberka je Viljem III. Gallenberg aktivno pristopil k širjenjurodbinske posesti in iskanju novega rezidencnega gradu. Leta 1356 je, skupaj s sinom Nikolajem, od bratov Schenk z Ostrovice kupil t.i. Šenkov turn, stolp pri Selu pri Vodicah zahodno od Mengša.498Utrdba je ocitno nekaj let služila kot upravni center raztresene gallenberške posesti v ravnini med Kranjem, Kamnikomin Domžalami, pozneje pa je imela predvsem vlogo razbremenilne rezidence za manj ugledne rodbinske clane (mlajše sinove).499 Stolp z nekaj malega pripa­dajoceposesti jeneznano kdaj, vsekakor papred letom 1437,500postal fevdnoodvisen od celjskih grofov. Verjetno je prišlo do predaje posesti grofom, ki so jo 493 Originalna listina v HHStA, AUR, 1351, maj 12, reg.: Tomaschek, Regesten zur Geschichte Kärntens II, str. 79, št. 119. 494 HHStA, AUR 1433–V–19, 1433–VII–14; Šumrada, Šteberški in njihova posest, str. 50–54.495 Kotar, Apfaltrerji na Gamberku, str. 198–207.496 RKF 30, št. 197.497 Biblioteca civica, »V. Joppi«, MS f.p 523, fol. 293.498 HHStA, AUR, 1356–II–19, nekoliko popacen regest v Wiessner, SchenkenvonOsterwitz, št. 190; prim. Šilc, Stolp tocajev z Ostrovice, str. 21–22, s faksimilom listine.499 Kos, Dvor Gallenbergov, str. 185.500 ARS, AS 1073 ZR, I-57r, fol. 94'. Gallenbergom takoj zatem podelili v fevd; Gallenbergi so že v zadnji tretjini 14.stoletja izpricani kot celjski vazali.501 ŠenkovturnpanibilzadnjidometpodjetnegaViljemaIII.Štiriletaponakupustolpa se je podal v še vecjo investicijo, cilj je bil dokaj ugledni deželnoknežji fevdni grad Osterberg pri Podgradu v bližini Sostrega. Nekdaj spanheimski gradna sotocju Ljubljanice s Savo na vzhodnem vstopu v Ljubljansko kotlino (odtod ime) je bilod leta 1338 predmet živahnega nepremicninskega trgovanja.Razkosanje bil na deleže, ki so neprestano menjali lastnike.502 Viljem je od Ortolfa sPoumeka leta 1360 kupil dve tretjini gospostva, ostanek pa leto zatem od NikolajaSommereckerja.503Osterberg je postal glavni rezidencni grad Gallenbergov inupravno središce za vecino rodbinske posesti, ki je bila posejana med Kranjem in Trojanami. Rodbinska posest je v 14. in prvi polovici 15. stoletja neprestano rasla; tako za Viljema III. kot njegove naslednike v sledecih treh generacijah so dokumentiraništevilninakupinepremicnin,kise v velikimeriomejujejonaopisano obmocje, le redko pa segajo na oddaljenejše lokacije. Z izjemo manj­šega posestnega sklopa na Dolenjskem v okolici Novega mesta, Mirne Peci in 501 ARS, AS 1063, ZL 4254 (1370–III–15).502 Kos, Vitez in grad, str. 197–198.503 GZL X/29; GZL IX/31. Dobrnica504 velja omeniti nakup celotne vasi Naklo na Krasu (1395 in 1401)505 ter posameznih posestnih enot v širši okolici Celja.506 Za zelo kratek cas so prišli Gallenbergi v posest še enega manjšega gospo­stva,insicersta Ana,vdova poEgidijuGallenbergu,innjensinViljemleta1414 prejela v zastavo za posojenih 900 dukatov od Turjaških stolp v Blagovicispripadajocoposestjo.507Gospostvo je bilo oglejski fevd, ki so ga v 14. stoletju posedovali Blagoviški. Potem ko je leta 1357 umrl zadnji poroceni clan rodbine Nikolaj in je naslednje leto njegov kleriški brat Otokar daroval precejšen delposesti novoustanovljenemu samostanu klaris v Škofji Loki, je od gospostva ostalle še manjši del v zaledju Blagovice, ki se je preko razlicnih prodaj v zacetku 15. stoletja stekel v roke Turjaškim.508Gallenberška zastava ni trajala vec kot nekaj let, saj je Ana s sinom že leta 1417 za 12.000 dukatov kupila desetine v Dolu in dvor v Loki, v neki listini v turjaškem arhivu pa se leta 1420 omenja blagovi­ški kastelan s pomenljivim (tipicno turjaškim) imenom Herbard (honestis viris HerwardocastellanoinGlogowicz).509Težko bi si namrec predstavljali, da je vdova Ana razpolagala s tolikšnim zneskom v gotovini, ne da bi se njegov precejšen del sprostil s povracilom dolga Turjaških, obenem pa bi lahko Herbard Turjaški ravno v tem casu postal polnoleten ter prevzel upravo in rezidenco v Blagovici, kar je salzburški notar povzel z nazivom castellanus.510 Druga veja, ki je ohranila prvotno ime Gall, je na Gorenjskem obdržala le še posamezne raztresene posestne otocke, posejane na obmocju med Kranjem in Zagorjem.V zacetku14. stoletjase jedelomausidralanaGamberkusosednjemgospostvu Lebek v širši okolici Vac, sicer pa je težišce svojega delovanja prenesla naDolenjsko. Tam so Galli pri Podpeci SZ od Gabrovke že pred koncem 13. stoletja zgradili grad Gallenstein, na katerega se je navezovala dokaj obsežna hubna in desetinska posest.Grad indelposestista se nahajalna ozemljudeželskega sodišcaSvibno, kar bi lahko kazalo na nastanek na ozemlju, pridobljenem na podlagi domnevnega svaštva s Svibenskimi.511 Posest se je raztezala od doline Sopote naseveru do reke Temenice na jugu ter od Velikega Gabra na zahodu do Mirne na 504 Brunner, Das ältere Gallenberger Urkundenarchiv, št. 75.505 Ibid., št. 84; Bizjak, Gallenberški listinski arhiv, str. 276, 1401, pag. 477.506 Brunner, Das ältere Gallenberger Urkundenarchiv, št. 9, 13.507 ARS, AS 1063, ZL 430 (1414–IV–12).508 Bizjak, Otokar Blagoviški, str. 190–191.509 TKL II, št. 72.510 Glede Herbarda (VIII.) prim. Preinfalk, Auerspergi, str. 56–57, 446, 553.511 Kos, Vitez in grad, str. 122. vzhodu. Poleg te alodialne ali vsaj že zgodaj alodizirane posesti so Galli imeli na Dolenjskem že pred letom 1300 sklop oglejskih fevdnih desetin na ozemlju pražupnije Šentvid pri Sticni, ki je obsegal desetine od tristotih kmetij.512 Del jihje mogoce lokalizirati na podlagi ustanovne listine za podpeško kaplanijo – raz­tresene so bile na obmocju med Sticno na zahodu, Trebnjem na jugu in vzhoduter Gabrovko oziroma Podpecjo na severu.513Poleg tega so imeli v fevdu nekaj freisinške posesti med Novim mestom in Šentjernejem ter v okolici Škocjana.514Gallenstein z obsežnim pripadajocim zemljiškim gospostvom je bil v 14. stoletju med vsemigallskimigradovinajpomembnejši.V drugipolovicistoletja je nanjem gospodaril Henrik, ki pa ni zapustil moškega potomca. Na jesen svojega življenja je del posesti daroval novoustanovljeni kaplaniji v podpeški grajskikapeli, svoj del gallensteinskega gospostva pa je zapustil hcerki Margareti, ki jebila porocena z Andrejem Apfaltrerjem. V 15. stoletju so se tako na Gallensteinu usidrali Apfaltrerji, ki so odkupili še cetrtino gradu Jurija Galla.515Galli so pri 512 TEA, str. 287.513 ARS, AS 746, Samostan Kostanjevica, fasc. 14, št. 289, prepis listine 1390–VIII–24.514 26hub in gornino v Leskovcu, Zapužah, Straži, Logicah, Hrastuljah in Stopnem, Blaznik, Urbarji freisinške škofije, str. 242, 247, 249; prim. tudi: isti, Dolenjska posest, str. 43–44, 47.515 ARS, AS 1073 ZR, I-57r, fol. 11'. temobdržalivecinozemljiškega gospostva,ocitnopa sopotrebovalinovoutrjenoupravno in rezidencno poslopje. Najdemo ge v le nekaj kilometrov oddaljenem gradu na Šentjurjevi Gori (danes Gabrski Gori). Kdaj tocno so Galli postavili ta grad, ostaja neznanka. Dejstvo je, da se v srednjeveških virih niti enkrat ne omenja.516Prvic se posredno pojavi leta 1513, in sicer se po njem imenuje Viljemov sin Ulrik Gall, kot Gall zu Sand Jorgensperg.517 Ulrik, ki ga sicer v virih zasledimo vletih 1456–1495 (vedno brez tega pridevka), je bil leta 1513 že mrtev. Zato je takšnopoimenovanje, ki so se ga posluževali njegovi potomci, lahko nastalo kvecjemu v zadnjih letih njegovega življenja. To pa ne izkljucuje predhodnega obstoja gradu. Igor Sapac v svojih raziskavah ugotavlja tlorisno zasnovo gradu, znacilno za 13. stoletje, ki bi bila po letu 1400malo verjetna in »gotskozidavo«, ki jo datira v cas po sredini 13. stoletja.518 Podobno velja za le slab kilometer zracne razdalje oddaljeninekdanji stolp Turn pri Gabrovki ob sotocju Turnske Cerknice in Mirenšcice.519V obeh primerih gre morda za zgradbi obrambno-upravnega sistema gospostva Gallenstein, ki sta pozneje prevzeli rezidencno funkcijo. Turn je v nasprotju s Šentjurjevo Goro v virih izprican že leta 1449.520 Neznanka zaenkrat ostaja stolpali dvor (?) Wart, po katerem se imenuje ena od gallensteinskih vej ob koncu 15. stoletja. Predvsem na Dolenjskem obstaja sicer vec naselij, v srednjeveških virih izpricanih z imenom Wart oziroma z izpeljankami tega imena (danes vecinoma imenovanih Straža), vendar nobenega od njih ni mogoce povezati z Galli. Potem ko je osrednja rodbinska veja Gallov v zacetku 14. stoletja Gamberk prepustila gallenberški liniji in se utrdila na Gallensteinu, je kmalu prišlo do nove cepitve. Sinovi Konrada III., verjetno pa že on sam, so dobrega pol stoletja rezidirali na gradu Lebek pri Vacah in nadzirali tamkajšnje gospostvo z deželskimsodišcem. Gospostvo, ki je na severovzhodu mejilo na gamberško, je bilo sprva fevd krške škofije in soga nekaj casa imeli grofje Andeški, pozneje pa Spanheimi.Galli so ga v oskrbo prejeli v casu, ko so Tirolsko-Goriški grofje imeli Kranjsko v zastavi. Grad in gospostvo sta bila takrat že deželnoknežji fevd pod nadzorom 516 IvanStopar sicer v knjigiGrajskestavbeII. 2, str. 152 navaja za ta grad celo vrsto omemb med letoma 1341–1444, od katerih pa se v resnici niti ena ne nanaša na grad, temvec na tamkajšnjo hubno posest.517 StLA, Famillienarchiv Gall von Gallenstein, K1, št. 6.518 Sapac, Razvojgrajskearhitekture, str. 45–46 in pojasnilo v elektronskem sporocilu istega avtorja z dne 2. aprila 2019.519 Ibid., str. 67; Sapac, Arhitekturnozgodovinska problematika, str. 391.520 Omenja se v zvezi z nakupom posesti Hansa Galla v Zgornji Tlaki (zu Ober Brait bey der Thurn), ARS, AS 309, ZI, Franc Gall, št. 10 (1614), Lade D, št. 5. Tirolsko-Goriških.521 Gallom so ga podeljevali v oskrbo, zadnjic leta 1333.522 Ko jepo izumrtju rodbine dve leti pozneje Kranjska prešla pod upravo Habsburžanov, so oskrbništvo ocitno zamenjali s fevdnim razmerjem; na to nakazuje listina iz leta 1341, ko so Konrad Gall in njegovi bratje lebeško gospostvo prodali vojvodamAlbertu, Frideriku in Leopoldu. Tam se v varovalni klavzuli navaja, da v primeruneplacila Habsburžanov gospostvo ostane gallski fevd, kot je bilo to do takrat.523To se je najverjetneje tudi dejansko zgodilo, saj se bratje Galli vsaj še do leta 1350 imenujejopoLebeku.524Gospostvo je na severovzhodu pri Brišah in Šemniku (v bližini Izlak) mejilo na gamberško in je nekje pri Ponovicah doseglo Savo, ki je predstavljala južno mejo vse do Ribc pri Kresnicah. Na zahodu je vkljucevalo vasi vzhodno od Moravc in na severu segalo do podnožja Limbarske gore. Galli 521 BayHStA, listina iz okoli 1320, uvezana v Cod. 11, fol. 164.522 TLA, HS 108, fol. 20'.523 HHStA, AUR 1341–VI–18 A.524 ARS, AS 40, ZRPL, šk. 61, 1343–IV–24, GZL IX/23; Otorepec, Gradivo – Videm,str. 209, št. 1064; TKL I, št. 81; ARS, AS 1063, ZL 6772 (1350–V–1). so vseskozi krepili posestne pozicije na tem obmocju; leta 1337 je Konrad Gall od oglejskega patriarha prejel v fevd obcutnejši posestni sklop v Vacah in okolici,525pozneje pa so posest zaceli širiti na zahod, v okolico Moravc, kjer je eden od bratov, Merklin, leta 1343 zasedel mesto župnika.526 Tja se je potem do šestdesetih let 14. stoletja v celoti preneslo težišce gallske gorenjske posesti. Po letu 1350 Gallov na Lebeku ne zasledimo vec (gospostvo se odslej omenja v drugih rokah),527namesto tega pa se v virih zacne pojavljati novgradseverno odMoravc, Rožek(Rudolfseck). Grad se prvic omenjašele leta1367,528 pomnenju Dušana Kosapanajbinastal vprvipolovici 14.stole­tja.529Mogoce je bil zgrajen celo namensko, kot nadomestna lokacija za Lebek, vsekakor pa na ozemlju, posejanems staro rodbinsko posestjo. O tempricapomešana gallska in gallenberška posest v širši okolici Moravc. Ozemeljskoje rožeško gospostvo zaradi slabe ohranjenosti virov teže dolocljivo, nekolikoohlapno pa lahko lociramo njegovo zemljiško posest med Savo in Crni graben, 525 Koblar, Drobtinice iz furlanskih arhivov, IMK 4, str. 16.526 Ibid., IMK 2, str. 71.527 Kos, Vitez in grad, str. 171.528 ARS, AS 1063, ZL 4232 (1367–VI–15).529 Kos, Vitez in grad, str. 212. od meja gamberškega in lebeškega gospostva na vzhodu do ožje okolice Domžal na zahodu. Rožek je bil sprva habsburški fevd (tudi ime Rudolfseck je dobil po enem od pripadnikov te dinastije), leta 1367 pa so se v to fevdno razmerje vrinili celjski grofje; Konrad Gall je namrec grad predal grofoma Ulriku in Hermanu ter ga od njiju prejel v fevd.530V okviru te vazalne podreditve je Konrad Celjskim predal še 20 hub lastne alodijalne posesti v širši okolici (v Jablani, Strahovljah, Prekarju, Cešnjicah, Negastrnu, Pšajnovici in Mengšu).531Takšna ureditev pa ni bila trajna. V 15. stoletju teh celjskih fevdov ne zasledimo vec, pac pa se Rožek s pritiklinami (siczRudolfseck) od leta 1444 dalje pojavlja v habsburških fevdnih knjigah.532Izven teh okvirov je rožeška veja Gallov posedovala še posamezne bolj ali manj oddaljene posestne otocke. Zelo stara je bila oglejska fevdna desetinska posest v Volavljah in Velikem Trebeljevem, ki so si jo lastili tako rožeški kot gal-lensteinskiGalli.533Povsem nasprotno je izvirala iz sredine 15. stoletja vecinoma vinogradniška posest, ki jo je Andrej prejel v fevd od celjskih grofov v bližini 530 ARS, AS 1063, ZL 4232 (1367–VI–15).531 ARS, AS 1063, ZL 4233 (1367–VI–19). 532 HHStA, HS W 724, fol. 236, 262; Wissgrill, SchauplatzIII, str. 208; NÖLA, HS 17/5, fol. 88.533 TKL I, št. 179; GZL II/81; GZL VI/11. Pilštanja(Panpach, Mlace, Virštanj),534kjer je pozneje njegov sin Viljem zasedal mesto oskrbnika gospostva krškega škofa.535 Verjetno stranska veja gallensteinske linije je v zacetku 15. stoletja pridobila gospostvoMotnik,kisogaGalliimelivzastavioddeželnihknezov.Podtam-kajšnji stolp, po katerem so se pripadniki te veje imenovali v 15. in 16. stoletju, je sodilo manjše gospostvo s posestjo, posejano v Tuhinjski dolini in okoliškem hribovju med Špitalicem in Vranskim. Na to gospostvo se je navezoval tudi manjši,sprva celjski, pozneje deželnoknežji fevd štirih hub v Brezovici pri Motniku in Dolini pri Špitalicu.536 Prvotna posest pukštajnske linije je obsegala štirinajstih hub v okolici SlovenjGradca (tocna lokacijani znana), ki jihjeimel Nikolaj I. vzastavi sprva odPlaninskih, pozneje pa od Habsburžanov. Njegov istoimenski sin je leta 1376prejel od oglejskega patriarha v fevd gospostvo PukštajnpriDravogradu.537Grad je bil postavljen na prepadnem pomolu na Otiškem vrhu, na desnem bregu Drave in torej na obmocju deželskega sodišca in maticnega andeškega gospostva Slovenj Gradec. Kot vsa ostala andeška posest v Mislinjski dolini je Pukštajn po njihovem izumrtju prešel v last oglejskih patriarhov, ki so ga podeljevali v fevd razlicnim dinastom; okoli leta1290 Vovbrškim, po 1322 paAufensteincem,538ki so ga leta 1368 odstopili Habsburžanom in ga od njih prejeli kot sekundarni fevd.539Po aufensteinskem zlomu, ko so Habsburžani zasegli vse njihove posesti, je torej avtomaticno pripadel njim, pri cemer niso bili vec pripravljeni priznavati vrhovne oglejske oblasti nad posestjo na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem, tako da moramo oglejsko fevdno podelitev Gallom leta 1376razumeti zgolj kot 534 ARS, AS 1073, ZR I-3r, fol. 28.535 KLA, GVK, HS 2/9, fol. 29, 54, 82, 208.536 Komatar, Lehen der Grafen von Cilli, kol. 203; StLA, LF Lehen, Band 1, fol. 395.537 V zvezi s tem obstaja v literaturi precej nejasnosti. Pirchegger (Untersteiermark, str. 174) po Mucharju (Geschichte des Herzogthums SteiermarkVI, str. 226) navaja kot letnico investiture 1322 z vprašajem, ki jo za njim nekriticno prepisujejo razlicni avtorji npr. Pirchegger, Untersteiermark,str. 173 in Stopar (Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji4, str. 68), medtem ko Dušan Kos pravilno ugotavlja nevzdržnost te datacije iz objektivnih razlogov (Kos, Med gradom in mestom, str. 120, op. 832; isti, Vitez in grad, str. 359, op. 868), Mlinaric(Gospošcina Puhenštajn, str. 157) pa podatek previdno izpušca, ne da bi se do njega opredelil. Zmedo je zagrešil Muchar, ki je po pomoti zaporedno številko ediranega regesta (1322) v Bianchijeviobjavi ThesauruseclesiaeAquilejensis(str. 382) zamenjal za letnico, ki je skupaj z datumom podana kot »dictis millesimo et indictione, die XVII Martii« Tako je datiranih kar nekaj zaporednih regestov, referencni pred njimi pa nosi letnico 1376 in 14. indikcijo. 538 Kos, Vitez in grad, str. 358.539 Pirchegger, Untersteiermark, str. 174. formalno.NikolajII.Gallje pred letom1389gospostvozastavilCeljskim,540 vendar ga je že leta 1393 odkupil iz zastave in ob tej priložnosti obljubil Hermanu Celjskemu predkupno pravico, ce bi ga kdajkoli nameraval prodati.541 Galli so grad in gospostvo obdržali do prve polovice 16. stoletja; šele leta 1542 se kot novi posestnikpojavljaSigmundGaisruck.542Manjše gospostvo, ki je po poznejših podatkih štelo 91 naseljenih in 24 opušcenih hub, je imelo vecino posesti v nepo­sredni okolici gradu, nadalje v Mislinjski dolini (v Bukovski vasi in Šentilju pod Turjakom), le manjši del pa v Dravski dolini, na levem(v Pernicah in Radljah) in desnem (v Vuzenici) bregu Drave.543 Polegtegaso Galli vširšiokoliciposedovališentpavelske (pri Dravogradu in v Labotski dolini)544in deželnoknežje fevde (v bližiniDravograda).545 540 ARS, AS 1063, ZL 4368 (1389–III–6); Kos, Vitez in grad, str. 359.541 ARS, AS 1063, ZL 4381 (1393–IX–14).542 Pirchegger, Untersteiermark, str. 174; Mlinaric, Gospošcina Puhenštajn, str. 157.543 Mlinaric, Gospošcina Puhenštajn, str. 157–158.544 Schroll, Lehensverzeichnisse St. Paul, str. 304, 310–311, 321.545 Starzer, Landesfürstliche Lehen, str. 47. GOSPOSTVO GAMBERK Ohranjenost virov za srednjeveško zgodovino razlicnih vej plemiške rodbine Gall ni ravno navdušujoca. Razen delno ohranjenegalistinskega arhiva rodbinske vejeGallenberg so srednjeveški rodbinski arhivi prakticno izgubljeni. Nic bolje ni na podrocju administrativnih virov; z eno samo izjemo so danes izgubljeni vsi srednjeveški urbarji in obracuni nekdaj gallskih posesti in gospostev. Omenjeno izjemo pa na sreco predstavlja vsaj v simbolnem pogledu (ce ne tudi v drugih) najpomembnejše in obenem izvorno gallsko gospostvo Gamberk pri Izlakah. Grad in gospostvo Gamberk naj bi v skladu z najnovejšo hipotezo, ki jopredlaga Dušan Kos, zgradili oziroma osnovali andeški ministeriali Galli morda že ob koncu 12. stoletja ali vsaj pred letom 1220 na ozemlju, ki so ga deloma pri­dobili prek svaštva s Svibenskimi, deloma pa (nekdanjo višnjegorsko posest) od Andeških.546Grad se prvic omenja leta 1248, ko je Konrad II. Gall urejal spor s freisinškimškofom, v katerega se je zapletel njegov zet Werso Kamniško-Blejski, mož njegove hcerke Wilburge. Konrad je na svojem gradu gostil sprti strani inporavnavo, ki je zaradi Wersovega »divjanja« na freisinških posestih zahtevala odpoved delu gallske rodbinske posesti – Wilburgine dote(16 hub v Poženiku).547Gamberk je biltedaj utrjena rezidenca priznanih kranjskih ministerialov in ostal sedež rodbine Gall do zacetka 14. stoletja. Ko se je proti koncu 13. stoletja rod-bina razcepila v dve veji, sta si grad sprva delili, pri cemer so se po Gamberku imenovali tisti pripadniki obeh vej, ki so na njem rezidirali. Pozneje, kmalu po 546 Kos, Blesk zlate krone, str. 137–138.547 UBK II, št. 151, str. 117–118. letu 1300, je poimenovanje po Gamberku in dokoncno lastništvo gradu prevzela Seifridova veja, ki je bila v svaštvu z Mekinjskimi – odslej Gallenbergi –, druga veja, ki je ohranila ime Gall, pa je svoj sedež prenesla na novozgrajeni Gallenstein(Podpec pri Gabrovki). Gallenbergi so gamberško gospostvo posedovali okrogle­ga pol stoletja, do leta 1351, ko ga je Seifridov sin Gall kot svoj alod (sein rechtes Eigen)prodal Albertu II. Habsburškemu za 400 mark oglejskih pfenigov (grad in gospostvo sta bila verjetno že v nemirnem 13. stoletju alodizirana).548Nedolgozatemso Habsburžanigospostvo skupaj z deželskim sodišcem podelili Šteberškim.Kot najverjetnejši prejemnik prihaja v poštev Hans I., ki se je nekako ob koncu petdesetih let 14. stoletja navezal na vojvodo Rudolfa IV.549PridobitevGamberkaje treba postaviti v cas med okoli 1360 in 1371; tedaj je namrec Hans, do vratu v dolgovih, umrl. Terjatve v višini 5480 dukatov, ki sta jih imela do njega Juda Hacim in Muš, sta odplacala celjska grofa Herman in Viljem, za kar so jimaHabsburžani zastavili nekdanja Hansova fevda Gamberk in Lebek.550Šteberškim je sicer pozneje uspelo gospostvo rešiti iz zastave,551 vendar sta se mu moralaHansova vnuka Nikolaj in Vigul zaradi zadolženosti ponovno – tokrat dokoncno – odpovedati. Julija 1433 sta ga prodala Habsburžanom za 4985 funtov dunajskih pfenigov.552Odslej so deželni knezi gospostvo obdržali v neposredni upravi, za katero so skrbeli nastavljeni oskrbniki. Prvega pol stoletja so se na tem položaju utrdili pripadniki tako rekoc domace zasavske rodbine Apfaltrer. Ta je izvirala z gradu Roje nad Šmartnim pri Litiji in je ves cas nacrtno ohranjala težišce svojegadelovanja vhribovjunaobehstranehSavevzaledjumejessosednjoŠtajersko.553V prvi polovici 15. stoletja je t.i. jetrbenška veja Apfaltrerjev v svojih rokah zdru­žila vecino posesti, ki so jih v preteklosti na tem obmocju izgubile razlicne veje Gallov in so jih v vmesnem obdobju nadzorovali Šteberški (predvsem Lebek in zemljiško posest v okolici Vac). Galli in Apfaltrerji, rodbini, ki sta bili povezani tudi v svaštvu – Margareta, hci Henrika Galla z Gallensteina, je bila porocena zAndrejemI. Apfaltrerjem,karje njunimpotomcemprineslodedišcinonaGallensteinu –, sta tako v 15. stoletju v veliki meri obvladovali omenjeno obmocje. 548 Originalna listina v HHStA, AUR, 1351–V–12, Dunaj, reg.: Tomaschek, Regesten zur Geschichte Kärntens II, str. 79, št. 119. 549 Šumrada, Šteberški in njihova posest, str. 50–51.550 Prepis listine 1371–VII–10 v HHStA, HS B 521, fol. 25. 551 Morda že pred junijem 1392, ko je Viljem Šteberški (Hansov sin) že razpolagal z Lebekom. ARS, AS 1063, ZL 5344 (1392–VI–28). 552 HHStA, AUR 1433–V–19, 1433–VII–14; Šumrada, Šteberški in njihova posest, str. 54. 553 Kotar, Apfaltrerji na Gamberku, str. 202–203. Prvi Apfaltrer, ki je zasedel mesto gamberškega oskrbnika, je bil Jurij, sin ome­njenega Andreja. Navzoc je bil že pri predaji gospostva Šteberških Habsburžanommaja 1433, ki jo je kot deželnoknežji namestnik vodil kranjski vicedom Martin Crnomaljski.554 Njegovo oskrbništvo ni trajalo dolgo, saj je že v naslednjemletu izprican kot oskrbnik v Kostanjevici, na Gamberku pa ga je zamenjal brat Konrad. Rošado je povzrocil umor njunega tretjega brata Henrika,555pri cemer je bilo ocitno v veljavi nacelo, po katerem je starejši brat prevzel uglednejšo in pomembnejšo funkcijo. Konrad je službo oskrbnika opravljal do svoje smrti, tj.32 let. V prvem desetletju njegove uprave je gamberško prebivalstvo neposredno obcutilo divjanje celjsko-habsburške fajde, Konrad pa je bil polno zaposlen zutrjevanjemin popravili gradu,556medtemkoje vnadaljevanjunaGamberkupreživel dokaj mirno jesen svojega življenja. Umrl je konec leta 1464, januarja 554 HHStA, AUR 1433–V–19.555 Kotar, Apfaltrerji na Gamberku, str. 198–199; Otorepec, Seznam deželnih sovražnikov, str. 332, 338. 556 Bizjak, Deželnoknežjiobracuni, str. 139, 144, 145, 148. naslednjega leta pa je cesar Friderik III. gospostvo podelil v oskrbo njegovemu sinu Andreju. Cas njegove uprave so zaznamovali Baumkircherjeva fajda, ki je gamberško gospostvo oplazilaz izrednim davkom, in turški vpadi, ki so slovenskedeželezajeliobkoncušestdesetihlet15.stoletja.557Andrej je umrl leta 1479 ali 1480 kot zadnji predstavnik rodbinske veje (gamberško-lebeške veje Apfaltrerjev)ter upravo deželnoknežjega gospostva Gamberk zapustil svoji sestri Kunigundi, ki je bila porocena s Sigmundom Lambergerjem.558 Lamberška uprava Gamberkapa je predstavljala zgolj prehodno obdobje do ponovne podelitve oskrbništva in verjetno ni trajala prav dolgo. Gospostvo je Friderik III. kmalu podelil v oskrbo Jakobu Gallu Gallensteinu s Šentjurjeve Gore, ki ga v tej funkciji zasledimofebruarja 1486.559 Po skoraj stoletju in pol je na Gamberku spet poveljeval Gall, daljni potomec njegovih prvotnih lastnikov.Nekakšnooživitev rodbinske tradicije bipravza­prav lahko pomenil že nastop uprave Apfaltrerjev dobrih petdeset let prej; Jurij in Konrad sta bila namrec vnuka Henrika Galla z Gallensteina, Andrej II. in Kunigunda pa njegova pravnuka. Drugo vprašanje je seveda, kolikšen pomen je med pripadniki posameznih vej rodbine še imela zavest o skupnem izvoru pred skoraj tremi stoletji in s tem v povezavi vloga t. i. izvornega gradu na simbolicni ravni. Jakob Gall je ostal na mestu gamberškega oskrbnika vsaj do leta 1523. Izcasa njegove uprave se je z gamberškega graduin gospostva ohranilonekajdrago­cenih virov. V zacetku 16. stoletja je dal cesar Maksimilijan za obrambne potrebe sestavitipodroben popis orožja v deželnoknežjih orožarnah v habsburških dednihdeželah. T. i. Zeugbuchni zajel le pomembnejših centralnih dvornih orožarn,temvec domala vse utrjene postojanke v omenjenih deželah pod deželnoknežjo upravoinoblastjo.Popis na Gamberkuregistrira obicajnooborožitev,namenjenoobrambi gradu: 6 kavljastih pušk, 8 arkebuz na lunto, 10 samostrelov, 8 sulic in ustrezno zalogo streliva, ob tem pa dodaja zanimivo pripombo. Po navedbah Jakoba Galla naj bi bila v casu Apfaltrerjeve uprave na gradu hranjena obcutna kolicina dobrega strelnega orožja in opreme, kar pa naj bi zadnja upravnicaKunigunda ob odhodu odpeljala z gradu. Popisovalec je ob koncu izrazil potrebo po ugotavljanju izvora tega orožja, ki bi utegnilo spadati h grajski oborožitvi.560Jakob Gall je na Gamberku najverjetneje dal postaviti grajsko kapelo. Dovoljenje 557 Chmel, Regesta Friderici, št. 5618;Kotar, Apfaltrerji na Gamberku, str. 206–207.558 Kotar, Apfaltrerji na Gamberku, str. 207.559 RKF 30, št. 197.560 Lazar, Poznosrednjeveškotopništvo, str. 99–101; isti, Oborožitev slovenskih dežel, str. 125. za opravljanje liturgije na gradu mu je podelil oglejski patriarh januarja 1496.561Ceprav o gradnji in podrobni lokaciji tega objekta ni konkretnih podatkov, pa o njegovem obstoju prica patriarhova posvetitev novega grajskega oltarja iz leta 1523.562Ne nazadnje izvira iz casa Jakobove uprave tudi edini srednjeveški urbar gospostva Gamberk (objavljen v prilogi). Sestavljen je bil leta 1498 v okviru obsežneMaksimilijanove reformacije deželnoknežjih urbarjev.563 UgodnastrukturavirovzagospostvoGamberkomogocaprikazgospodarskegastanja in poslovanja v 15.stoletju,torej ne vecv casualodialnega lastništva Gallov oziroma Gallenbergov,pa vendarv casunjihovih potomcev –Apfaltrerjev inJakoba Galla Gallensteina – v vlogi deželnoknežjih oskrbnikov. Prikaz temelji na 561 Archivio diocesano Udine, Libri gestorum 16, p. 176, reg v: Koblar, Drobtinice iz furlanskih arhivov, IMK 3, str. 18. 562 Bibliotheca civica Udine, MS f.p. 523, fol. 593; prim. Lubej, Konservatorski program obnove gradu Gamberk. Za kopije originalnih virov v zadnjih dveh opombah se prisrcno zahvaljujem gospodu Marjanu Klancniku. 563 Juricic Cargo, Reformirani urbarji, str. 73 ss. Tab. 2. Posest gospostva Gamberk leta 1498. število posestnih enot(hub) število posestnih enot (hub) Izlake 2 Gamberk 2 + 1 mlin Senovo 2 + 1 pusta Znojile 6 Ržiše 3 Zaplanina 7 + 1 pusta Zabreznik 3 skupaj 62 + 2 pusti + 1 mlin Razborec 1 kosezi V Loki 1 Prhovec 3 Orehovica 4 Zagorje 37 Brezje 5 Mali vrh 6 Prpece 2 Loke pri Zag. 25 Cemšenik 5 Zavine 15 Dobrljevo 2 Cebine 13 Razbor 4 Rove 14 Zaloka 1 Praprece 13 Jesenovo 5 Ravenska vas 21 Jelševica 4 Laze 28 skupaj 172 (iz 70 celih hub) analizi letnih obracunov iz tridesetih in štiridesetih let ob upoštevanju podatkov iz urbarja s konca 15. stoletja. Gospostvo v približno takšni obliki in obsegu, kot ga poznamo iz 15. sto­letja – v tem casu je obsegalo 62 hub v 19 vaseh, mlin pod gradom, poleg tega pa še 172 koseških posestev (güter),ki so izhajala iz 70 prvotno celih hub, ter desetino v Zagorju564– je moglo nastati šele pod Habsburžani (Tab.2).Koroški vojvoda Henrik namrec v popisunekdajspanheimskih posestina Kranjskemomenja koseškoenklavov Zagorjuv okvirugrofije (lantgrafschaft)Savnija, in sicer loceno od den gerihten und allez daz darzu gehrt, kar najverjetneje kaže na neposredno podrejenost deželnemu knezu. Oba dela bodocega gospostva, ki statudi v geografskem oziru loceni enoti,565torej sploh nista spadala v isti upravni 564 Bizjak, Deželnoknežjiobracuni,str. 106–109; Urbar 1498, AS, Vic. a., šk. 81; glede koseških posesti:Dimitz, Die Edlinger im Sägor, str. 16; izvlecek v Orožen, ZgodovinaZagorja, str. 24.565 Orožen,Zgodovina Zagorja, str. 23. okvir.566Medtem ko je Henrik Koroški moral »Savnijo« – torej tudi zagorske koseze – leta 1311 prepustiti Habsburžanom,567 je deset let in vec zatem desetinov Zagorju (v sklopu kamniškega deželskega sodišca) še vedno oddajal v oskrbo svojimuradnikom.568 Do združitve vseh sestavnih delov gamberškega gospostvaje torej lahko prišlo šele po letu 1351 – potem ko je Kranjska po letu 1335 prešla pod neposredno habsburško upravo569in potem ko je vojvoda Albreht gospostvo odkupil od Galla Gallenberga. Poslovanje gospostva je potekalo v skladu s tedanjo splošno prakso. Prihodki so v letih 1439–1447 v povprecju znašali dobrih 222 funtov dunajskih pfenigov letno in so skoraj izkljucno temeljili na zemljiški posesti. 168 funtov ali 75,6% so prinašale cenzualne dajatve, dobrih 26,5 funta ali 12 % desetine v Zagorju, 27,5 funta ali 12,4% mala pravda (Graf1), ali ce pogledamo z druge plati: 80funtov (36%) dohodkov je pritekalo v žitu, 142 funtov (64 %) pa v denarju (Graf2). Zadnji podatek ne vkljucuje izredne postavke za umršcino, ki je zabeležena le v letih 1437(3funte),1439(5funtov),1446(1funt)inpasumarnozaleta1442–1445(2funta).Povprecniletnidonos na urbarialnohuboje znašal1funt 127pfenigov,karuvršca gospostvo nekako v sredino med deželnoknežjimi gospostvi na Kranjskem. Graf 1. Prihodki gospostva Gamberk,strukturni razrez. pravdne dajatve 12% Poslovanje gospostva na letni ravni je bilo v letih 1436–1447 z izjemo dveh let 566 Bogo Grafenauer še za ta cas dokazuje, da so zagorski kosezi v upravno-sodnem oziru sodili neposredno pod deželnega kneza. Grafenauer, Ustolicevanje koroških vojvod, str. 344.567 Kurz, Oesterreich unter K. Friedrich dem Schönen, pril. xii, str. 429.568 Kovac, Beiträge zur Geschichte Krains, str. 57–58.569 Podobno mnenje zastopa že Alfons Dopsch, ki postavlja vkljucitev zagorskih kosezov v okvir gospostva obenem z vzpostavitvijo zemljiškogosposke uprave (menda habsburške) v 15. stoletje. Dopsch, Ein Verzeichnis des Besitzes der Herzoge von Kärnten, str. 459, op. 2. (1442–1443) povsem stabilno. Višina celotnega prihodka (med 219 in 231 funti) se skorajda ni spreminjala. Do minimalnih odklonov v prvih treh letih je prišlo na racun spremenljive višine umršcine in porasta žitnih cen v letu 1437 (pšenices 40 na 46 dunajskih pfenigov za ljubljanski mes, rži pa s 30 na 36 pfenigovza isto mero), ki so po letu 1442 sicer nekoliko obcutneje padle (ljubljanski mes pšenice je veljal 38 dunajskih pfenigov, rži 28 in ovsa 16 pfenigov [pred tem 18]), kar pa je povzrocilo le rahel padec celotnega prihodka, saj je predstavljal delež pšenice in rži vsega 14 %, pocenitev za gospostvo gospodarsko pomembnejšegaovsa (22 % celotnega prihodka) pa je bila neznatna. Pozornost vzbuja precejšen upad prihodka v letih 1442–1443, ko je upravi gospostva uspelo iztisniti od svo­jih podložnikov le po 125 funtov. Vzrok za to je bila obsežna škoda na pridelku,nastala kot posledica ropanja in požigov v habsburško-celjski vojni. Pustošenja so se ubranili le kosezi v Zagorju, sicer pa so v teh dveh letih ostale neporavnane vse obveznosti ostalih podložnikov.570 Graf 2. Prihodki gospostva Gamberk,denarno-naturalni razrez. denar Izdatki v omenjenem obdobju so v povprecju dosegali 126 funtov 184 pfenigovin so bili v obravnavanem casu precej stabilni; niti v vojnih letih ni prišlo do opaznejšihodklonov.Place uradniškemu aparatu so z dobrimi 90 funti pred­stavljale 71,5 %, gradbena dela s 4 funti 215 pfenigi 3,9 %, izdatki za placilo in prehrano vojaških najemnikov ter nabavo orožja (sicer izkazani le v letih 1437 in 1438) s slabimi 5 funti 4 %, razlicni primanjkljaji (26 lb 39 d) pa 20,6 %(Graf3). Postavkazavarovanjegradu v višini 90 funtovsejeglasilana oskrbnika,dejanskopa je vkljucevala tudiplacila za celotnograjskoposadko. Obicajnoso bili iz zneska za burghutna primerljivih gradovih placani vsaj še 2–3 grajski 570 Friderik III. je oskrbniku Konradu Apfaltrerju svoj del omenjenega izpada prihodka odpisal, ni pa znano, kakšne so bile zahteve Albrehta VI., ki je tedaj prejemal polovico dohodka tega urada, Bizjak, Deželnoknežjiobracuni, str. 145–146. stražarji in poslovni uradnik (ambtman,kastner), razen v primerih, ko je bilacelotna uprava gospostva združena v oskrbnikovih rokah (kot zelo verjetno na Gamberku). S tem pa še niso zajeti vsi prejemki gospošcinskega uradništva;sodin in biric stakot nadomestilo placila uživalavsaksvojo neobremenjeno hubo,katerih izpad dohodka beležijo vsakoletni obracuni, del male pravde pa je odpadelna t.i. ambtrecht,571 nekakšno naturalno placilo uradniku oziroma oskrbniku. Odrednih tekocih stroškov so konstantno beležena le še gradbena vzdrževalna dela, kjer najveckrat najdemo vsakoletna popravila streh, razne dozidave, menjavomlinskih kamnov ipd., medtem ko se je sprotna poraba predvsem uskladišcenih živil dostikrat izmuznila tedanjemu še ne prevec doslednemu knjigovodstvu.Dokajšen del izdatkov je nastal v povezavi s celjsko-habsburško fajdo, ki se je ravno v obravnavanem casu – v letih 1437–1438 in 1442 – odvijala na Kranjskemin Spodnjem Štajerskem. Tako je, denimo, Konrad Apfaltrer iz svojega urada v letu 1438 kril izplacilo najemniških plac v višini dobrih 32 funtov, istega leta pa so na gradu potrošili 8 funtov za soliter, žveplo in izdelavo smodnika.572 Posledicafajde je bil tudi ogromen izpad dohodka v letih 1442 in 1443, prakticno celotna denarna renta gamberškega gospostva v letnivišini140funtov,sajje biloobmocjegospostva podvrženo obsežnemu ropanju in požiganju celjskih cet.573V vojaške aktivnosti je bil v precejšnji meri tudi osebno vkljucen oskrbnik Apfaltrer; kralj Friderik III. mu je iz naslova najemniške place dolgoval 400 guldnov, ki mu jih je izplacal iz prihodkov gamberškega gospostva.574 Graf 3. Izdatki gospostva Gamberk,strukturni razrez. place uradnikov 3,9% orožje 4% 571 Bizjak, Deželnoknežji obracuni, str. 107.572 Ibid., str. 107.573 Ibid., str. 139, 145.574 Ibid., str. 139. V valutnistrukturiizdatkov v tridesetih inštiridesetih letih 15.stoletja skoraj izkljucno prevladuje denar. Le v triletnemobdobju 1436–1438 igrajo omembevredno vlogo izdatki v ovsu, in sicer v višini osmih odstotkov. Razlog je bila ne natancneje opredeljena odprema vecje kolicine ovsa (450schefflov) kostanjeviške-mu glavarju na ukaz vojvode Friderika V.575 Sicer so se letni izdatki v ovsu omejevalina naturalna izplacila nižjim uradnikom gospostva in »milostno« razdeljevanje kmetom, kar se obicajno giblje v rangu enega odstotka. Letna bilanca obracunov gamberškega gospostva v prvi polovici 15. stoletja je v povprecju znašala slabih 96 funtov dunajskih pfenigov oziroma 43% prihodka, kar Gamberk uvršca v zlato sredino deželnoknežjih gospostev na Kranjskem.Precejšen del tega se je stekal v urad kranjskega vicedoma; deloma v oblikiizplacil, prejetih že med samim obracunskim obdobjem na osnovi pobotnic, ki sta jih deželni knez oziroma njegova administracija izdajala oskrbniku,576delo-ma pa po koncanem obracunu kot del oskrbnikovega dolga (ali celoten dolg) vladarju.577Deželni knez je z delom svojega kapitala upravljal tudi neposredno prek oskrbnikov, ki so denar ali žito izdajali vojaškim poveljnikom za placevanje najemnikov,578 razlicnim plemicem v službi vladarja579idr. 575 Ibid., str. 108.576 Ibid., str. 107.577 Ibid., str. 109.578 Ibid., str. 107.579 Ibid., str. 108. PRILOGE URBAR GOSPOSTVA GAMBERK 1498 pag. 27 Vrbar register gein Gallenbergckh1gehorennd, so von Römischer königcklichermaystet etc. reformiern vnd raten beriten vnd verschriben worden ist anno etc. lxxxxviio. Grad Gamberk. pag. 28 Vrbar register gein Galenberg2 gehörennd Sup˙slack3 2 huebenJacob supann dient von ainer huebnsannd Jorgen rech4..................1 frisching 1 lampzinsphenig..............................1 mark 5 ßwaitz....................................6 schaffrockhen..................................2 schafhabern...................................6 schaffsannd Michels recht..................1 fleisch frischinghuener.......................................6aier ........................................20schreib ....................................2 ß. Marinitza witib d˙ent von ainer huebn darauf etwan Pongrätz gesessen istzinsphenig...........................1 markh 106 ßhuener........................................5aier ........................................20schreib ....................................2 ß. pag. 29 Neweyssen5 2 huebenMicklaw dient von ainer huebn, darauf etwan Polderlin gesesen istsannd Jörgen recht................frisching vnd 1 lampzinsphenig..................................70 ßwienner.........................65 oder dafrfür 43 ßwaitz....................................4 schaffrockhn..................................2 schaffhabern...................................8 schaffsannd Michels recht.......................1 frisching 2 Grad Gamberk.3 Izlake.4 Recterecht.5 Senovo. huener........................................5aier ........................................20schreib ....................................2 ß.Nachdem das wasser grossen schadn an der huebn than hat man im auf widerruffen nachgelassen die 2 schaf rockhen. Peter diennt von der anndern huebnsannd Jorgen recht...............1 frisching vnd 1 lampzinsphennig.................................80 ßwienner..............................65 oder 43 ßwaitz....................................4 schafrockhn..................................2 schafhabernn..................................8 schafsannd Michels recht.......................1 frischinghuener........................................5aier ........................................20schreyb ....................................2 ß. pag. 30 Mer ist ain öde hueben zw nagst be˙ dem gesloss, die ist lannge zeit od vnd verwachsen, die hat etwan gedienntsannd Jorgen recht..................1 frischling 1 lampzinsphenng.................................75 .rockhen..................................2 schafhabern...................................6 schafsand Michels frischling............................1huener........................................5aier ........................................20. Rogkhalben6 3 huebenMachar diennt von ainer huebennsannd Jorgen recht..................1 frischling 1 lampzinsphenng.................................90 ßwaitz....................................4 schafrockhn..................................2 schafhabern...................................8 schafsannd Michels frischling...........................1huener........................................5aier ........................................20schreib ....................................2 ß. 6 Ržiše. Gregor Ramsche dient von ainer huebnzinsphenng..............................112 ß 1 .schreib ....................................2 ß. pag. 31 Jannse Scoria diennt von ainer huebenzinsphenng.................................80 ßschreyb ....................................2 ß. Item Gregor vnd Jannse sind schuldig dem phleger brief ze tragen vnd sonst kain robot anndr ze thuen. Vnnderpurckh7 3 huebnGregor diennt von ainer huebennsannd Jorgen recht..................1 frischling 1 lampzinsphenng.................................60 ßwienner..............................65 oder 43 ßwaitz....................................3 schafrockhn..................................2 schafhabern...................................8 schafsannd Michels recht......................frischling 1huener........................................5aier ........................................20schreyb ....................................2 ß. Jur˙ sein sun dint von ainer huebensannd Jorgen recht..................1 frischling 1 lampzinsphenng.................................60 ßwienner..............................65 oder 43 ßpag. 32 waitz....................................3 schafrockhn..................................2 schafhabern...................................8 schafsannd Michels recht......................frischling 1huener........................................5aier ........................................20schreib ....................................2 ß. Jannse Doppolawschek dint von ainer hubnsannd Jorgen frischling...................1 mit 1 lampzinsphenig..................................105 ßwaitz....................................3 schaf Zabreznik. rockhn..................................2 schafhabern...................................8 schafsannd Michels recht.......................frisching 1huener........................................5aier ........................................20schreib ....................................2 ß. Rasperetz8 1 huebnMatheus dint dauon.....................1 marckh ßschreib ....................................2 ß. pag. 33 In der Lackh9 1 huebnJury Dralitz diennt dauonsannd Jorgen recht..................1 frischling 1 lampzinsphenng..............................77 ß 1 .wienner..............................65 oder 43 ßwaitz....................................3 schafrockhn..................................2 schafhabern...................................8 schafsannd Michels recht.......................frisching 1huener........................................5aier ........................................20schreib ....................................2 ß. Brechoditz10 3 huebn Paulle diennt von ainer huebnsand Jorgen frischling....................1 vnd 1 lampzinsphenng..............................77 ß 1 .rockhn..................................5 schafhabern...................................8 schafsannd Michels recht......................1 frischlinghuener........................................5aier ........................................20schreyb ....................................2 ß. 8 Razborec, nekdanji zaselek pri Gamberku, prim. Orožen, Zgodovina Zagorja, str. 28.9 V Loki, zaselek.10 Prhovec. pag. 34 Jacob diennt von ainer huebennsand Jorgen recht................1 frisching vnd 1 lampzinsphenng.................................40 ßwienner..............................65 oder 43 ßrockhen..................................5 schafhabern...................................8 schafsannd Michels recht......................1 frischlinghuener........................................5aier ........................................20schreib ....................................2 ß. Machar diennt von ainer huebensannd Jorgen recht...............frisching 1 vnd 1 lampzinsphenng..............................77 ß 1 .rockhn..................................5 schafhabern...................................8 schafsannd Michels frisching...........................1huener........................................5aier ........................................20schreyb ....................................2 ß. Orechowetz11 3 huebnJacke diennt von ainer huebn...............1 mark ßhuener........................................5schreyb ....................................2 ß.Mer diennt er von ainer huben.................30 ß. pag. 35 Primos diennt von ainer huebnzinsphenng.................................90 ßhuener........................................5aier ........................................20schreib ....................................2 ß. Peter Scharbuntz dient von ainer hubnsand Jorgen recht................1 frisching mit 1 lampzinsphenng.................................80 ßwienner..............................65 oder 43 ßwaitz....................................3 schafrockhen..................................2 schaf Orehovica. habern...................................8 schafsannd Michels recht.......................1 frischinghuener........................................5aier ........................................20schreyb ....................................2 ß. Pierckh12 5 huebn Blase diennt von ainer huebensannd Jorgn recht...................1 frisching 1 lampzinsphenng.................................50 ßwienner..............................65 oder 43 ßwaitz....................................3 schafrockhn..................................1 schaf pag. 36 habern...................................8 schafsannd Michels recht.......................1 frischinghuener........................................5aier ........................................20schreib ....................................2 ß13 Jannese Kolar dint von ainer huebnsannd Jorgen recht..................1 frisching 1 lampzinsphenng.................................80 ßwienner..............................65 oder 43 ßwaitz....................................3 schafrockhn..................................1 schafhabernn..................................8 schafsannd Michels recht.......................frisching 1aier ........................................20huener........................................5schreib .....................................2 ß Gregor Kolar witib dint von 1 huebnsannd Jorgen recht..................1 frisching 1 lampzinsphrenng.................................50 ßwienner..............................65 oder 43 ßwaitz....................................3 schafrockhn..................................1 scahf pag. 37 habern...................................8 schaf 12 Brezje.13 Za tem precrtana beseda. sannd Michels14 recht . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .frisching 1huener........................................5aier ........................................20schreib ....................................2 ß. Juri Mlackar hat die sup huebn odweiss in, so die selb huebenn besetz gewesen ist, hat sy dienntsannd Jorgen recht..................1 frisching 1 lampzinsphenng................................100 ßwienner..............................65 oder 43 ßwaitz....................................7 schafrockhen..................................2 schafhabern...................................6 schafsannd Michels recht.......................frisching 1huener........................................3aier ........................................20schreyb ....................................2 ß.źetz diennt er dauon....................2 tl . 10 ß. pag. 38 Jury Kolienntz dient von ainer hueben odweiß vnd so sie besetzt gewesen ist, hat s˙ dientsand Jorgen recht................1 frisching vnd 1 lampzinsphening.................................80 ßwienner..............................65 oder 43 ßwaitz....................................3 schafrockn...................................1 schafhabern...................................8 schafsannd Michels recht.......................frisching 1huener........................................5aier ........................................20schreib ....................................2 ß.Vnd dient yetz öd weiß....................1 mark ß. Bribetz15 2 hueben Matheus Bawscher dint von ainer hubnsand Jorgen recht................1 frisching vnd 1 lampzinsphenng.................................70 ßwienner..............................65 oder 43 ß 14 Pred tem precrtano Jorgen recht.15 Prpece, zaselek vasi Dobrljevo. waitz....................................2 schafrockhn..................................2 schafhabern...................................8 schaf pag. 39 sannd Michels recht.......................1 frischinghuener........................................5aier ........................................20schreib ....................................2 ß. Mer diennt er von der andern huebenzins phenng...........................1 mark 40 ß ödweiß, vnd so die besetzt ist gewessen, hat s˙ gedienntsand Jorgen recht................frischling 1 vnd 1 lampzinsphenng.................................70 ßwienner..............................65 oder 43 ßwaitz....................................2 schafrockn...................................2 schafhabern...................................8 schafsannd Michels recht.......................1 frischinghuener........................................5air .........................................20schreib ....................................2 ß. pag. 40 Temschemschenickh16 5 hubenMichell supann dientt von ainer huebensannd Jorgen recht..................1 frisching 1 lampzinsphenng................................100 ßwienner..............................65 oder 43 ßwaitz....................................6 schafrockhn..................................2 schafhabern...................................6 schafsannd Michels recht.......................frisching 1huener........................................3aier ........................................20schreib ....................................2 ß. Michel Petriackh dient von ainer huebnsannd Jorgen recht..................1 frisching 1 lampzinß ......................................50 ß 16 Cemšenik. wienner..............................65 oder 43 ßwaitz....................................3 schafrockhn..................................2 schafhabern...................................8 schafsannd Michels recht.......................frisching 1huener........................................5aier ........................................20schreib ....................................2 ß. pag. 41 Jacob des supan sun dint von ainer huebensand Jorgen recht...................1 frisching 1 lampzinsphennig.................................80 ßwiener...............................65 oder 43 ßwaitz....................................3 schaffrockhen..................................2 schafhabern...................................8 schafsannd Michels recht.......................1 frischinghuener........................................5air .........................................20schreib ....................................2 ß. Jacob dyennt von ainer huebennsannd Jorgen recht..................1 frisching 1 lampzinsphenig..................................70 ßwienner..............................65 oder 43 ßwaitz....................................3 schafrockhen..................................2 schafhabern...................................8 schafsannd Michels frisching...........................1huener........................................5aier ........................................20schreib ....................................2 ß. pag. 42 Jannse Kalenitz witib dient von 1 huebensannd Jorgen recht..................1 frisching 1 lampzinsphenng.................................70 ßwiener...............................65 oder 43 ßwaitz....................................3 schafrockhen..................................2 schafhabern...................................8 schafsannd Michels recht.......................frisching 1 huener........................................5aier ........................................20schreib ....................................2 ß. Orobilew17 2 huebnSupann Anndre Sorabnitz dint von 1 hubensannd Jorgen recht..................1 frisching 1 lampzinsphenig..................................110 ßwiener...............................65 oder 43 ßwaitz....................................6 schafrockhn..................................2 schafhabern...................................6 schafsannd Michels recht......................1 frisching18huener........................................5air .........................................20schreib ....................................2 ß. pag. 43 Jury Kolientz dient von der anndern hubensannd Jorgen rech..................1 frisching 1 lampzinsphenig..................................30 ßwiener...............................65 oder 43 ßwaitz....................................1 schafrockn...................................1 schafhabern...................................8 schafsannd Michels recht.......................frisching 1huener........................................5air .........................................20schreib ....................................2 ß. Rasor19 4 huebnCrise diennt von ainer huebennsand Jorgen recht...................1 frisching 1 lampzinsphenig..................................80 ßwiener...............................65 oder 43 ßwaitz....................................2 schafrockhn..................................2 schaf 17 Dobrljevo.18 Za tem ponovno1.19 Razbor pri Cemšeniku. habern...................................8 schafsand Michels recht........................frisching 1huener........................................5aier ........................................20schreib ....................................2 ß. pag. 44 Liennhart dient von ainer huebensannd Jorgen recht..................1 frisching 1 lampzinsphenig..................................80 ßwienner..............................65 oder 43 ßwaitz....................................2 schafrocken...................................2 schafhabern...................................8 schafsannd Michels recht.......................frisching 1huener........................................5aier ........................................20schreib ....................................2 ß. Rueprech dient von ainer huebensand Jorgen recht..................1 frisching 1 lampt20zinsphenig.................................80 ß21wienner..............................65 oder 43 ßwaitz....................................2 schafrockn...................................2 schafhabern...................................8 schafsannd Michels recht.......................frisching 1huener........................................5aier ........................................20schreib ....................................2 ß. Martin Werrwetz dint von ainer hubnsannd Jorgn recht...................1 frisching 1 lampzinsphenng.................................80 ß pag. 45 wiener...............................65 oder 43 ßwaitz....................................2 schafrockn...................................2 schafhabern...................................8 schafsannd Michels recht.......................frisching 1 20 Sic!21 Na tem mestu neka razura. huener........................................5air .........................................20schreib ....................................2 ß. Salockh22 1 huebn Jacob Nabrod dint von ainer huebensannd Jorgn recht...................1 frisching 1 lampzinsphenig.................................100 ßwiener...............................65 oder 43 ßwaitz....................................3 schafrockhen..................................2 schafhabern...................................8 schafsannd Michels recht.......................frisching 1huener........................................5air .........................................20schreib ....................................2 ß. pag. 46 Yessenew23 5 huebenGregor supann dient von ainer huebensannd Jorgen recht..................1 frisching 1 lampzinsphennig.....................1 markh ß minus 5 .waitz....................................7 schafrockhen..................................2 schafhabern...................................6 schafsannd Michels recht.......................frisching 1huener.......................................524aier ........................................20schreib ....................................2 ß. Pangretz diennt von ainer huebensand Jorgen recht...................1 frisching 1 lampzinsphenng.................................70 ßwiener...............................65 oder 43 ßwaitz....................................3 schafrockhn..................................2 schaf 22 Zaloka. 23 Jesenovo. 24 Mlajši pripissy dy oden .... 3 huener; od iste roke tudi dodana arabska številka3 na zacetku vrstice. habern...................................8 schafsand Michels recht........................1 frischinghuener........................................5air .........................................20schreib ....................................2 ß. pag. 47 Nicklaw dint von ainer huebennsannd Jorgen recht..................1 frisching 1 lampzinsphenng.................................40 ßwiener...............................65 oder 43 ßwaitz....................................3 schafrockn...................................2 schafhabern...................................8 schafsannd Michels recht.......................frisching 1huener........................................5air .........................................20schreib ....................................2 ß. Peteritz diennt von ainer huebensannd Jorgen recht..................1 frisching 1 lampzinsphenng.................................40 ßwiener...............................65 oder 43 ßwaitz....................................3 schafrockhn..................................2 schafhabern...................................8 schafsannd Michels recht.......................frisching 1huener........................................5air .........................................20schreib ....................................2 ß. pag. 48 Marcko dient von ainer huebensannd Jorgen recht..................1 frisching 1 lampzinsphenig..................................80 ßwiener...............................65 oder 45 ßwaitz....................................3 schafrockn...................................2 schafhabern...................................8 schafsand Michels recht........................frisching 1huener........................................5air .........................................20schreib ....................................2 ß. Massessen25 4 hueben Gregor Maglaw diennt von ainer hubnzinsphenng..............................1 mark ßhuener........................................5air .........................................20schreib ....................................2 ß. pag. 49 Janne diennt von ainer huebennsannd Jorgen recht..................1 frisching 1 lampzinsphenng..............................1 mark ßsannd Michels recht.......................frisching 1huener........................................5air .........................................20schreib ....................................2 ß. Mernusch witib dient von ainer huebnsannd Jorgen recht..................1 frisching 1 lampzinsphenig..................................70 ßwiener...............................65 oder 43 ßrockn...................................2 schafhabern...................................8 schafsannd Michels recht.......................frisching 1huener........................................5air .........................................20schreib ....................................2 ß. pag. 50 Jacob Rosni dyent von ainer huebensannd Jorgen recht..................1 frisching 1 lampzinsphenng.................................60 ßwienner..............................65 oder 43 ßwaitz....................................2 schafrockn...................................2 schafsannd Michels recht.......................frisching 1huener........................................5aier ........................................20schreib ....................................2 ß. 25 Jelševica. Vnnderm geslos26 2 huben vnd 1 mullLucas dient von ainer huebensannd Jorgen recht..................1 frisching 1 lampzinsphenng.................................80 ßwienner..............................65 oder 43 ßwaitz....................................2 schafrocken...................................2 schafhabern...................................8 schafsannd Mich[ae]lis27 frisching. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1huener........................................5air .........................................20schreib ....................................2 ß. pag. 51 Anndre Nisgatz dient von ainer andrn28 huebnzinsphenig..................................80 ß.Hinfur mag man die hueben mit dem zins hochern.Mer dient er von ainer mull...................60 ß. Schnoil29 6 hubn Rueprecht dyennt von ainer huebensannd Jorgn recht...................1 frisching 1 lampzinsphenng.................................50 ßwienner..............................65 oder 43 ßwaitz....................................3 schafrockn...................................2 schafhabern...................................8 schafsannd Michels recht.......................frisching 1huener........................................5air .........................................20shreib .....................................2 ß. Mer diennt er von ainer huebn odweissand Jorgn recht....................1 frisching 1 lampzinsphenig..................................80 ßwienner..............................65 oder 43 ßpag. 52 waitz....................................3 schaf 26 Zaselek pod gradom, danes Gamberk.27 Pred tem precrtanoJorgn.28 Vstavljeno nad vrstico.29 Znojile. rockn...................................2 schafhabern...................................8 schafsannd Michels recht.......................frisching 1huener........................................5aier ........................................20schreib ....................................2 ß. Hlapse Drenear dient von ainer huebnsannd Jorgn recht...................1 frisching 1 lampzinsphenng.................................60 ßwiener...............................65 oder 43 ßwaitz....................................3 schafrockn...................................2 schafhabern...................................8 schafsannd Michels recht.......................frisching 1huener........................................5aier ........................................20schreib ....................................2 ß. Marin Karl dient von ainer huebensand Jorgn recht....................1 frisching 1 lampzinsphenig..................................40 ßwiener...............................65 oder 43 ßwaitz....................................3 schafrockhn..................................2 schafhabern...................................8 schafpag. 53 sannd Michels recht.......................frisching 1huener........................................5air .........................................20schreib ....................................2 ß. Gregor deinnt von ainer huebnsand Jorgn recht....................1 frisching 1 lampzinsphenig..................................60 ßwienner..............................65 oder 43 ßwaitz....................................3 schafrockhn..................................2 schafhabern...................................8 schafsannd Michels recht.......................frisching 1huener........................................5air .........................................20 schreib ....................................2 ß. Benedickht dient von ainer huebnsannd Jorgn recht...................1 frisching 1 lampzinsphenng.................................60 ßwienner..............................65 oder 43 ßwaitz....................................3 schafrockn...................................2 schafhabern...................................8 schafsand Michels recht........................frisching 1huener........................................5air .........................................20schreib ....................................2 ß. pag. 54 Vnder der30 alem31 7 hubnPeter Starmatz dient von ainer huebenzins ......................................112 ßschreib ....................................2 ß. Thometz Wolf dient von ainer hubnzinß ......................................70 ßschreib ....................................2 ß. Jannse Schlocarnickh dient von ainer hubnzins .....................................100 ßschreib ....................................2 ß. Juri Mlacker dient von ainer huebnzins .................................1 mark 25 ßschreib ....................................2 ß. Ronn Hainnrich dient von ainer hubnsand Jorgn recht....................1 frisching 1 lampzinß ......................................80 ßwiener...............................65 oder 43 ßwaitz....................................2 schafrocken...................................2 schafhabern...................................8 schafsand Michels recht........................frisching 1 30 Vstavljeno nad vrstico.31 Zaplanina. huener........................................5air .........................................20schreib ....................................2 ß. pag. 55 Jacob Hainreich diennt von ainer huebensannd Jorgen recht..................1 frisching 1 lampzinß .....................................100 ßwienner..............................65 oder 43 ßwaitz....................................2 schafrockhen..................................2 schafhabern...................................8 schafsannd Michels recht.......................frisching 1huener........................................5aier ........................................20schreib ....................................2 ß. Jannse mullner dient von ainer huebnsand Jorgen recht...................1 frisching 1 lampzins ......................................40 ßwiener...............................65 oder 43 ßwaitz....................................2 schafrocken...................................2 schafhabern...................................8 schafsannd Michels recht.......................frisching 1huener........................................5aier ........................................20schreib gelt.................................2 ß. pag. 56 Daselbst auch ain hueben, die lange zeit öd vnd nymants waiß, wan sy besetzt gewesen ist, was die alt zins ist gewesen.źetzt ist die huebn verlaßen dem Jacob Hainrichn vmb 60 ß.Robat sind sy schuldig alerlay robatt zum bawhoff zu thuen, was das not ist.Vnd ain yeder ist schuldig 1 sam mit traid gein Laibach32 zw tragen.Die alben genant Sager33 sind sy schuldig ab zw man, wan das gesloß bawt, sind s˙ alerlay robot mit furen vnd andern ze thuen. 32 Ljubljana.33 Cemšeniškaplanina. pag. 57 EdlingerSkanndre dient von des Oblus huebenzins ......................................24 ßhaber.....................................1 meßhuener.......................................1. Paule Zabeckh dient von des Kerckh huebenzins ......................................24 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Vackhin dient von Pockhmisya huebenzins ......................................36 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Laure dienntzins ......................................31 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Laure dient von der anderen huebenzins ......................................36 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Telletina dient von des Sleyko huebenzins ......................................31 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. pag. 58 Podrast dient von des Winsthekh huebenzins ......................................24 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Nesa von des Zelinckh hueben dientzins ......................................60 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Nesa dient von des Maister huebenzins ......................................36 ßhabern....................................1 meß huener.......................................1. Kotzman vnd Nesa dienenzins ......................................24 ßhaber.....................................1 meßhuener.......................................1. Hannsl Pischkole dientzins ......................................36 ßhaber.....................................1 meßhuener.......................................1. Pischole diennt von der andern huebenzins ......................................24 ßhaber.....................................1 maßhuener.......................................1. Vackin diennt von der Dartl huebenzins ......................................30 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. pag. 59 Vakin dient aber von der andern huebenzins ......................................30 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Jannse Scherg dientzins ......................................24 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Machor vnderen Snoill34 dienntzins ......................................60 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1.34 di Jury Weber vnnder Snoillentzins ......................................36 ßhaber.....................................1 meßhuener.......................................1. 34 Znojile. Saleckh von des Vischer hueben dientzins ......................................36 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Martin Stamer dientzins ......................................36 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................2. Jury Babitsch dient von der andern huebenzins ......................................24 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. pag. 60 Martin Sipitaller deinntzins ......................................48 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Martin Stiner dint aberzins ......................................24 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Pire Schuester dient von zwaien huebenzins ......................................48 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Pawll Zabeckh dient von der dritn huebnzins ......................................29 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Sabech von des Slegler hueben dientzins ......................................28 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Clement Schillnickh dienntzins ......................................30 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Marttin Bewcko dient zins ......................................24 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. pag. 61 Casper an der Toplitz35 dienntzins ......................................36 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Jury Dedicha dintzins ......................................36 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Jurse Ruetetz dint von zwayen huebenzins ......................................84 ßhabern....................................2 meßhuener.......................................2. Sweintzer von seiner hueben dienntzins ......................................36 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Aber von seinem brueder hueben dintzins ......................................36 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Casper pod Straynno36 dintzins ......................................36 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Maureytz dintzins ......................................48 ßhuener........................................1habern...................................1 meß. 35 Toplice, zaselek pri Dolenji vasi Z od Zagorja.36 Podstrana, zaselek pri Dolenji vasi Z od Zagorja. pag. 62 Schmickena Ruddi dintzins ......................................48 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Aber von der anndern huebenn dientzins ......................................36 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Martin im Weintall dienntzins ......................................12 ß. Zu Dedicher perg37 Peter v Drnsiny38 dienntzins ......................................30 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Aber des Steffan hueben an der Saw39 dintzins ......................................36 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Herman am Perg40 dienntzins.......................................60 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Tscherne am Perg40 dintzins.......................................66 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. pag. 63 Hannsl Schuester dintzins ......................................36 ßhabern....................................1 meß 37 Mali vrh (tudi Malovrh), zaselek pri Dolenji vasi Z od Zagorja, prim. Orožen, Zgodovina Zagorja, str. 31. 38 Družina, JV od Zagorja. 39 Nelocirano, nekje ob Savi J od Zagorja. 40 Vrh, zaselek JV od Kisovca nad Zagorjem. huener.......................................1. Von der anndern hueben dynnt erzins ......................................78 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Zw Sannd Margreten41Petreitz dyenntzins ......................................48 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Von der anndern hueben diennt erzins ......................................30 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Jerney dientzins ......................................48 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Von der andern hueben dynttzins ......................................48 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. pag. 64 Keweder dientzins ......................................24 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Von der andern hueben diennt erzins ......................................24 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Von der driten huebenzins.......................................24 ßhabern....................................1 meß 41 Loke pri Zagorju. huener.......................................1. Kneß dint von des Weyboda huebenzins ......................................60 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Peckmekh dintzins ......................................48 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Von der andern hueben dint erzins ......................................12 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Conrat dintzins ......................................24 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. pag. 65 Grager dienntzins ......................................48 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Herman dientzins ......................................24 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Mache dientzins ......................................30 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Von der anndern hueben dienntzins ......................................30 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Andrey dientzins ......................................60 ß habern....................................1 meßhuener.......................................1. Clapsche dientzins ......................................36 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Tschernne Sparuller dint......................36 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. pag. 66 Von der anndern hueben dint erzins ......................................24 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Michel Solnitz dintzins ......................................36 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Von der andern hubn dint erzins ......................................36 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Radischekh dintzins ......................................36 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Von der andern huebn dint erzins ......................................24 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Andrey Koderl dintzins ......................................18 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Von der anndern huebn dient erzins ......................................24 ß habern....................................1 meßhuener.......................................1. pag. 67 Im Weintall42 Casper dintzins ......................................48 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Von der anndern hueben dint erzins ......................................36 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Michse dientzins ......................................48 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Jager dient von des Skodnickh huebenzins ......................................24 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Weichowar dintzins ......................................36 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Anndre Draxll dintzins .....................................30 ß43habern....................................1 meßhuener.......................................1. Jorg Schneider dintzins ......................................36 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Paul Draxl dientzins ......................................30 ß 42 Zavine.43 Mlajši pripis soll sein 72 ß. haber.....................................meß 1huener......................................1.44 pag. 68 Von der annderen hueben diennt erzins ......................................24 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Matheus Skodnikh dient von des Vermoschitsch huebenzins ......................................36 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Maychawar dient von des Jakuschitsch huebenzins ......................................36 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Jury Peretz dintzins ......................................48 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Von der andern hueben diennt erzins ......................................48 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Jugkli diennt von seiner huebenzins ......................................36 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Primios am Klantischitsch* dintzins ......................................48 ßhuener........................................1habern...................................1 meß. 44 Mlajši pripis na košcku papirja, ki je bil s kapljo voska prilepljen v urbar; ob tem pripis na orig. pagino urbarja ist ausgelaßen. * Klanciše, zaselek pri Zavinah. pag. 69 Zwm Heyligen Crewtz45 Prasnickh dienntzins ......................................72 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Maruna Delun dintzins ......................................48 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Grudim dientzins ......................................48 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Von der anderen hueben dient erzins ......................................36 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Primos Podyamnickh dint.....................24 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Von der annderen hueben dientzins ......................................24 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Jannse dientzins ......................................24 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Jannse Pod meyo dintzins ......................................36 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. 45 Cebine. pag. 70 Gregor Sloper46 dientzins ......................................72 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Lucas Galauf47 dient von ainer huebenzins ......................................36 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Jurse Isernickh dientzins ......................................60 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Steffan Petschennckh dintzins ......................................60 ßhabern....................................1 meshuener.......................................1. Blaß dientzins ......................................36 ß. Zwm Heyligen geist48 Marin Stopar dient von des Herman huebenzins ......................................24 ßhabern....................................1 meshuener.......................................1. Mowrenecz dient von des Herman huebenzins ......................................24 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Petrowitze Norowich dintzins ......................................72 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. 46 Mogoce kmetija Slopar pri Spodnjih Cebinah.47 Mogoce kmetija Goljuf pri Partizanskem vrhu.48 Rove. pag. 71 Perecz von des Jannse Mair sun dientzins ......................................36 ß. Jannse Drugan dientzins ......................................36 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Jury Drugan dintzins ......................................36 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Drugan von der andern hueben dientzins ......................................48 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Drugan von des Pracsnickh hueben dintzins ......................................36 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Oswolt Cplapher dintzins ......................................60 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Preineckh dientzins ......................................30 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Drugun dientzins ......................................30 ßhuener........................................1habern...................................1 meß. pag. 72 Mathia Podrost dientzins ......................................36 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Von der anderen hueben dient er zins ......................................48 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Marin Slagowecz dintzins ......................................30 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Zw Preprotisch49 Micholl zw Yabsbin50 dientzinß d.....................................60 ßhabern....................................1 meshuener.......................................1. Martin dientzins ......................................60 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Crise zw Puech51 dintzins ......................................36 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Lucas zw Puech51 dintzins ......................................36 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. pag. 73 Primos zw Osterdecken dintzins ......................................60 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Jury daselb dintzins ......................................15 ßhabern....................................1 meß 49 Praprece.50 Jazme.51 Bukovje pri Praprecah. huener.......................................1. Jurse Khmite dintzins ......................................15 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Von der anndern hueben dient erzins ......................................15 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Mickhe zu Jasbin52 dintzins ......................................24 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Tscherne dientzins ......................................72 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Blase Papes dientzins ......................................36 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Kloschir dientzins ......................................36 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. pag. 74 Gregor Kudolf dientzins ......................................36 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Zw Sannd Vlrich53Michel zw Isgur54zins ......................................36 ß 52 Jazme.53 Ravenska vas pri Zagorju.54 Vižgarje. habern....................................1 meßhuener.......................................1. Von der anndern hueben dint erzins ......................................36 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Pausche zw Ponickl dienntzins ......................................48 ßhabern....................................1 meshuener.......................................1. Lucas Kuel dientzins ......................................36 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Jurse Junger dientzins ......................................54 ßhabern....................................1 meshuener.......................................1. Markel dientzins ......................................24 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. pag. 75 Lawre Puncker dintzins ......................................24 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Peter Pisdeckh dintzins ......................................72 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Andrey Schnamtseli dintzins ......................................72 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Anndre von des Peter Gaylla hueben dintzins ......................................36 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Marin Schilnickh dintzins ......................................48 ßhabern....................................1 meshuener.......................................1. Chud Jannes dientzins ......................................42 ßhabern....................................1 meshuener.......................................1. Von der anndern hueben dient erzins ......................................36 ßhabern....................................1 meshuener.......................................1. Anndrey dientzins ......................................42 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. pag. 76 Tschernne dient von des Machor huebenzins ......................................48 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Aber diennt er von seiner huebennzins ......................................24 ßhabern....................................1 meshuener.......................................1. Mrackh dient von der Nesa huebennzins ......................................18 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Grergor Buell dientzins ......................................85 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Michell Swaschko dintzins ......................................48 ßhabern....................................1 meshuener.......................................1. Von der anndern hueben dientzins ......................................18 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Mayley Na Ckonczy55 dintzins ......................................25 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. pag. 77 Zw Las der then56 Jury Vinschekh dintzins ......................................48 ßhabern....................................1 meshuener.......................................1. Jacob Na Zwillewcz57 dintzins ......................................60 ßhabern....................................1 meshuener.......................................1. Von der anndern hueben dient erzins ......................................12 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Herman Thomoko dintzins ......................................36 ßhabern....................................1 meshuener.......................................1. Von der anndern hueben diennt erzins ......................................24 ßhuener........................................1 55 Konec, zaselek pri Zagorju.56 Laze.57 Cilenca, zaselek pri Vinah pri Zagorju. habern....................................1 mes. Jurse Verbar dientzins ......................................30 ßhabern....................................1 meshuener.......................................1. Von der anndern hueben dient erzins ......................................24 ßhabern....................................1 meshuener.......................................1. pag. 78 Sore Na Prodi dienntzins ......................................48 ßhabern....................................1 meshuener.......................................1. Von der anndern hueben diennt erzins ......................................30 ßhabern....................................1 meshuener.......................................1. Von der dritten hueben diennt erzins ......................................30 ßhabern....................................1 meshuener.......................................1. Jury Medwedt dintzins ......................................24 ßhabern....................................1 meßhuener.......................................1. Na Konnschiczy58 dientzins ......................................24 ßhabern....................................1 meshuener.......................................1. Von der anndern hueben diennt erzins ......................................24 ßhabern....................................1 meshuener.......................................1. 58 Konjšcica, zaselek pri Potoški vasi pri Zagorju. Papes Veschichter dientzins ......................................60 ßhabern....................................1 meshuener.......................................1. pag. 79 Petter diennt von der driten huebenzins ......................................60 ßhabern....................................1 meshuener.......................................1. Hannsl Tunischil dintzins ......................................1 tl dhabern....................................1 meshuener.......................................1. Janse na Pollanath dient 48 ßhabern....................................1 meshuener.......................................1. Des Panngratz sun dintzins ......................................24 ßhabern....................................1 meshuener.......................................1. Von der anndern hueben dienntzins ......................................18 ßhabern....................................1 meshuener.......................................1. Petter Marincko dintzins ......................................24 ßhabern....................................1 meshuener.......................................1. Jacob Yebowsser dintzins ......................................24 ßhabern....................................1 meshuener......................................1.59 pag. 80 Yebowsser diennt von der anndern huebenzins ......................................24 ßhabern....................................1 mes 59 Ob robu pripis od. huener.......................................1. Jury Matzog dient von des Prangracz huebnzins ......................................36 ßhabern....................................1 meshuener.......................................1. Lawre Puncker dientzins ......................................36 ßhabern....................................1 meshuener.......................................1. Martein Schilnickh dintzins ......................................72 ßhabern....................................1 meshuener.......................................1. Thomcko dient zins . 60von des60 Stoper huebenzins ......................................48 ßhabern....................................1 meshuener.......................................1. Gregor Sparrer dientzins ......................................60 ßhabern....................................1 meshuener.......................................1. Item Hannsl Pischobe dienntzins ......................................24 ßhabern....................................1 meshuener.......................................1. pag. 81 Robot sein sie schuldig yeder 1 sam wein zu tragen von vier empern per 10 Vng(risch guldein). 60–60 Precrtano. RODBINSKI LEKSIKON Leksikon je zamišljen kot orientacijski pripomocek pri iskanju clanov rodbine in se v poenostavljeni obliki zgleduje po Preinfalk, Auerspergi, str 397–524. Navaja najosnovnejše znane osebne podatke posameznikov.Letnice v oklepajih se nana­šajonapojavljanjevzgodovinskihvirih,znaneletnicesmrtisooznaceneskriž­cem (†). V dodatno pomoc pri iskanju je navedena zaporedna številka generacije v okviru posamezne linije. Ahac Gallenberg (1409–1419 . 7. generacija)Sin Egidija Gallenberškega in Ane Cušperške. Albert I. Gallenberg (1379–1412 . 6. generacija)Sin Nikolaja I. Gallenberškega in Zelde Hmeljniške; prvic porocen z Margareto Crnomaljsko, drugic z Margareto, hcerjo Konrada Deckerja, ki se je po njegovi smrti drugic porocila z Wolffhartom Judenspanom. Albert II. Gallenberg (1469–1478 . 9. generacija)Sin Andreja I. Gallenberškega. Amalija Gallenberg (1454–1495 . 8. generacija)Hci Hansa I. Gallenberškega in Margarete Gornjegrajske; porocena z Gašperjem Kellenbergom. Ana Gall (1436–1441)Podrobneje neopredeljiva; nuna v Velesovem. Ana I. Gall – Gallenstein (1382 . 5. generacija)Hci Nikolaja I. Galla z Gallensteina in Traute Schnitzenbaumer; nuna v Veleso­vem. Ana I. Gallenberg (1470–1485 . 8. generacija)Hci Nikolaja II. Gallenberškega; prvic porocena z Albertom Melzem, drugic s Hansom Zellenpergerjem. Ana II. Gall – Gallenstein (1390 . 6. generacija)Hci Henrika I. Galla z Gallensteina in Elizabete s Kozjaka; porocena z nekim Esserkhornom. Ana II. Gallenberg (1471–†1475 . 8. generacija)Podrobneje neopredeljiva; nuna in priorinja v samostanu Velesovo. Andrej Gall – Motnik (1495; † 1511 . 9. generacija)Sin Jurija I. Galla Motniškega; habsburški vazal; porocen z Dorotejo, hcerjo Jakoba Raunacherja. Andrej Gall – Pukštajn (1446–1460; † 1478 . 8. generacija)Domnevno sin Nikolaja III. Galla Pukštajnskega; brat Hansa Galla Pukštajnske­ga; šentpavelski vazal; deželnoknežji oskrbnik na Cušperku. Andrej Gall (1435–c. 1460 . 7. generacija)Domnevno identicen z Andrejem II. Gallom z Gallensteina; župnik v Beli Cer­kvi; domnevno menih v Sticni. Andrej I. Gall – Gallenstein (1321–1360 . 4. generacija)Sin Engelberta Galla z Gallensteina; porocen z neko Margareto. Andrej I. Gall – Lebek-Rožek (1424–1454 . 6. generacija)Domnevno sin Hansleina II. Galla z Rožeka; kranjski deželni upravitelj; celjski in habsburški vazal; celjski glavar v Celju; krški gradišcan in upravnik na Pilštanju; sel oziroma odposlanec freisinškega škofa. Andrej I. Gallenberg (1427–1459 . 8. generacija)Sin Viljema V. Gallenberškega; porocen z neko Gertrudo. Andrej II. Gall – Gallenstein (1423 . 7. generacija)Sin Erharda Galla z Gallensteina in Ane Mindorfer; domnevno identicen z An-drejem Gallom Gallensteinskim, župnikom v Beli Cerkvi. Andrej II. Gall – Lebek-Rožek (1490–1493 . 8. generacija)Domnevno sin Hansa III. Galla z Rožeka; deželnoknežji oskrbnik na Polhovem Gradcu; kot clan kranjske delegacije udeleženec pogreba cesarja Friderika III. 1493. Andrej II. Gallenberg (1454–1495 . 8. generacija)Sin Hansa I. Gallenberškega in Margarete Gornjegrajske; posestnik Šenkovega turna; porocen z Uršulo Jamsko. Andrej III. Gall – Gallenstein (1479–1514 . 8. generacija)Sin Hansa IV. Galla z Gallensteina in Doroteje Pläsl; habsburški vazal; porocen z Barbaro, hcerjo Jurija Pfaffoitscherja, vdovo po Henriku Lugerju; posestnik gradu Luknja pri Novem mestu. Andrej III. Gallenberg (1469–1495 . 9. generacija)Sin Andreja I. Gallenberškega; posestnik Mengeškega gradu. Baltazar Gall – Gallenstein (1497–1498 . 10. generacija)Sin Gašperja Galla z Gallensteina; duhovnik v Novem mestu. Barbara Gall – Gallenstein (1453–1462 . 7. generacija)Hci Erharda Galla z Gallensteina in Ane Mindorfer; porocena z Martinom Ko­liencem. Bernard Gall – Gallenstein (1516–1545 . 9. generacija)Sin Andreja II.Galla z Gallensteina in Barbare Pfaffoitscher; prvic porocen z Barbaro, hcerjo Gašperja Lambergerja, drugic z Nežo Wildenstein. Danijel Gallenberg (1459–1469 . 8. generacija)Sin Nikolaja II. Gallenberškega. David Gall – Lebek-Rožek (1490–1518 . 8. generacija)Domnevno sin Viljema II. Galla z Rožeka; brat Krištofa in Seifrida Galla z Ro­žeka. Ditrik Gall (c. 1250 . 1. generacija)Domnevno sin Konrada I. Galla in morda neke pripadnice rodbine Svibenskih; domnevno porocen s poimensko neznano hcerjo Seifrida I. Mekinjskega. Doroteja Gall – Gallenstein (1382–1389 . 5. generacija)Podrobneje neopredeljiva, nuna v samostanu Velesovo. Doroteja Gall – Lebek-Rožek (1454)Hci Andreja I. Galla z Rožeka. Doroteja Gallenberg (1481–1492 . 8. generacija)Hci Hansa I. Gallenberškega in Margarete Gornjegrajske; prvic porocena z An-drejem Hertenfelsom, drugic s Hansom Prankerjem. Egidij (Osterberger) Gallenberg (1389–1411 . 6. generacija)Sin Nikolaja I. Gallenberškega in Zelde Hmeljniške; goriški kastelan na Hošper­ku; dvorni mojster Hermana II. Celjskega; porocen z Ano Cušperško. Elizabeta Gall (1301 . 2. generacija)Domnevno hci Konrada II. Galla; porocena s Konradom Loškim. Engelbert Gall – Gallenstein (1293–1303 . 3. generacija)Sin Vošalka Galla; oglejski vazal; porocen z neko Gizelo. Englein Gall – Gallenstein (1329–1360 . 4. generacija)Sin Engelberta Galla z Gallensteina; porocen z neko Katarino. Erhard Gall – Gallenstein (1377–† 1422 . 6. generacija)Domnevno sin Nikolaja II. ali Vošalka Galla z Gallensteina; brat Hans(lein)a II. Galla z Gallensteina; ortenburški in freisinški vazal; prvic porocen z Ano Hal-lecker, drugic z Ano, hcerjo Hansa Mindorferja. Ernest Gallenberg (1459–1469 . 8. generacija)Sin Nikolaja II. Gallenberškega. Franc Gall – Gallenstein (1514–1520 . 9. generacija)Sin Andreja II. Galla z Gallensteina in Barbare Pfaffoitscher; prvic porocen s Ka­tarino, hcerjo Jurija Dürerja, drugic z Magdaleno, hcerjo Krištofa Galla z Rožeka. Friderik I. Gallenberg (1301–1317 . 4. generacija)Sin Seifrida II. Gallenberškega in Elizabete Rabensberške. Friderik II. Gallenberg (1454–1505 . 8. generacija)Sin Hansa I. Gallenberškega in Margarete Gornjegrajske; habsburški vazal; de­želnoknežji oskrbnik na Gotniku. Gall Gall – Gallenstein (1329–†1360 . 4. generacija)Sin Engelberta Galla z Gallensteina; porocen z Elizabeto Jeterbenško. Gall Gall – Lebek-Rožek (1303–1359 . 3. generacija)Sin Konrada III. Galla; goriško-tirolski vazal; porocen z Dimuto Šumberško; prvi znani Gall na Lebeku, pozneje rezidiral na Šumberku. Gall Gallenberg (1340–1361 . 5. generacija)Domnevno sin Seifrida III. Gallenberškega; prvic porocen z neko Ano, drugic z Wilburgo; edini moški predstavnik gallenberške veje Gallenbergov; 1351 prodal izvorni grad Habsburžanom. Gašper Gall – Gallenstein (1456–1458 . 9. generacija)Sin Viljema I. Galla z Gallensteina in Neže Pfaffoitscher; habsburški vazal. Gašper Gall (1486–1489)Podrobneje neopredeljiv; župnik v Cerknici. Gašper I. Gallenberg (1409–1419 . 7. generacija)Sin Egidija Gallenberškega in Ane Cušperške. Gašper II. Gallenberg (1469–1475 . 9. generacija)Sin Andreja I. Gallenberškega. Hans I. Gall – Gallenstein (1368 . 5. generacija)Podrobneje neopredeljiv, verjetno pa sin Andreja, Galla ali Engleina Galla z Gal-lensteina; porocen z Ano, hcerjo Ulrika Polhograjskega. Hans I. Gall – Lebek-Rožek (1364–1369 . 4. generacija)Sin Konrada V. Galla z Lebeka; najemniški vojak v Italiji; celjski vazal in gradi-šcan na Rožeku. Hans I. Gall – Pukštajn (1453–1489 . 8. generacija)Domnevno sin Nikolaja III. Galla Pukštajnskega; brat Andreja Galla Pukštajn­skega; šentpavelski vazal; Baumkircherjev oskrbnik na Cesargradu; deželnoknežji oskrbnik na Muti; porocen z Margareto, vdovo po Andreju Baumkircherju. Hans I. Gallenberg (1409–1459 . 7. generacija)Sin Egidija Gallenberškega in Ane Cušperške; deželnoknežji oskrbnik na Zgor­njem Kamniku; krški oskrbnik na Mokronogu; porocen z Margareto Gornje­grajsko. Hans II. Gall – Pukštajn (1518–1551; † 1557 . 9. generacija)Sin Hansa I. Galla Pukštajnskega; deželnoknežji vazal; porocen z neko Evo. Hans II. Gallenberg († 1492 . 8. generacija)Sin Hansa I. Gallenberškega in Margarete Gornjegrajske. Hans III. Gall – Lebek-Rožek (1463–1475 . 7. generacija)Sin Jurija Galla z Rožeka; habsburški vazal; udeleženec obrambe cesarja Friderika III. v obleganem Hofburgu na Dunaju 1462. Hans IV. Gall – Gallenstein (1423–1472 . 7. generacija)Sin Erharda Galla z Gallensteina in Ane Mindorfer; celjski in habsburški vazal; porocen z Dorotejo, hcerjo Martina Pläsla. Hans(lein) II. Gall – Gallenstein (1377 . 6. generacija)Domnevno sin Nikolaja II. ali Vošalka Galla z Gallensteina; brat Erharda Galla z Gallensteina; ortenburški in freisinški vazal. Hans(lein) II. Gall – Lebek-Rožek (1385–1401 . 5. generacija)Domnevno sin Hansa I. Galla z Rožeka; kranjski deželni upravitelj; porocen z neko Margareto, ki je bila drugic porocena s Hansom Cušperškim. Hans(lein) III. Gall – Gallenstein (c. 1400 . 6. generacija) Domnevno sin Nikolaja II. ali Vošalka Galla z Gallensteina; brat Henrika II. Galla z Gallensteina; freisinški vazal. Henrik Gall – Pukštajn (1422 . 7. generacija)Domnevno sin Nikolaja II. Galla Pukštajnskega; brat Nikolaja III. Galla Pu-kštajnskega. Henrik I. Gall – Gallenstein (1358–1396 . 5. generacija)Domnevno sin Nikolaja I. Galla z Gallensteina in Traute Schnitzenbaumer; brat Nikolaja II. in Vošalka Galla z Gallensteina; oglejski, freisinški in deželnoknežji vazal; prvic porocen s poimensko neznano hcerko Seifrida Šempetrskega, drugic z Elizabeto, sestro Rutliba s Kozjaka; ustanovitelj beneficija v podpeški cerkvi. Henrik II. Gall – Gallenstein (c. 1400 . 6. generacija)Domnevno sin Nikolaja II. ali Vošalka Galla z Gallensteina; brat Hans(lein)a III. Galla z Gallensteina; freisinški vazal. Henrik III. Gall – Gallenstein (1423–1436 . 7. generacija)Sin Erharda Galla z Gallensteina in Ane Halecker. Jakob Gall – Gallenstein (1486–1523 . 9. generacija)Po izvoru natancneje neopredeljiv, brat Jurija III. Galla z Gallensteina; deželno­knežji oskrbnik na Gamberku; samostanski advokat in sekretar v Sticni; porocen z neko Margareto. Jakob I. Gallenberg (1459–1485 . 8. generacija)Sin Nikolaja II. Gallenberškega; salzburški oskrbnik v Sevnici. Jakob II. Gallenberg (1471 . 8. generacija)Sin Viljema V. Gallenberškega. Janez Gall (c. 1250–1260 . 1. generacija)Domnevno sin Konrada I. Galla in morda neke pripadnice rodbine Svibenskih; opat cistercijanskega samostana Sticna. Janez Gall – Gallenstein (1392–1446)Domnevno sin Hansa I. ali Galla z Gallensteina; župnik v Gorenjem Mokrono­gu, na Dobu; kaplan v Podpeci. Jošt I. Gallenberg (1459–1485 . 8. generacija)Sin Nikolaja II. Gallenberškega; salzburški oskrbnik v Sevnici. Jošt II. Gallenberg (1469–1471 . 8. generacija)Sin Viljema V. Gallenberškega. Julijana Gall – Pukštajn (1497 . 9. generacija)Hci Hansa Galla Pukštajnskega in Margarete Baumkircher; porocena z Bertol­dom Pernerjem. Jurij Gall – Lebek-Rožek (1427– † 1470 . 6. generacija)Domnevno sin Hansleina II. Galla z Rožeka; habsburški vazal; (ptujski) gradi-šcan na Hekeneku (?); porocen z Ano Verneško. Jurij Gall (1388–1417)Podrobneje neopredeljiv; župnik v Trebnjem; predstojnik bratovšcine sv. Trojice v Novem mestu. Jurij I. Gall – Gallenstein (1416–†1436 . 7. generacija)Domnevo sin Hans(lein)a II. Galla z Gallensteina; ortenburški in celjski vazal; porocen z neko Margareto. Jurij I. Gall – Motnik (1456–1467 . 8. generacija)Sin Nikolaja Galla Motniškega; celjski in habsburški vazal; porocen z Ano, hcer­jo Bertolda Dürrerja. Jurij I. Gallenberg (1353–1381 . 5. generacija)Sin Viljema III. Gallenberškega in Traute Slovenjegraške; porocen z Elizabeto Ostroviško. Jurij II. Gall – Gallenstein (1423 . 7. generacija)Sin Erharda Galla z Gallensteina in Ane Mindorfer; omenjen zgolj kot mlado­leten. Jurij II. Gall – Motnik (1495–1527 . 9. generacija)Sin Jurija I. Galla Motniškega; habsburški vazal; porocen z Moroso Raphael. Jurij II. Gallenberg (1460–1469 . 8. generacija)Sin Seifrida V. Gallenberškega; krški vazal. Jurij III. Gall – Gallenstein (1480–1508 . 9. generacija)Po izvoru natancneje neopredeljiv, brat Jakoba Galla z Gallensteina; imenovan po neidentificiranem dvoru Wart; deželnoknežji oskrbnik v Vipavi; porocen z Mar-gareto, hcerjo Andreja Lambergerja, vdovo po Krištofu Petschacherju. Katarina Gall – Gallenstein († 1435 . 8. generacija)Hci Jurija I. Galla z Gallensteina; porocena z Jurijem Rokhalmerjem. Katarina I. Gallenberg (1301 . 4. generacija)Hci Seifrida II. Gallenberškega in Elizabete Rabensberške; mogoce porocena s kranjskim deželnim vicedomom Henrikom Lavantom. Katarina II. Gallenberg (1352–1354 . 5. generacija)Hci Viljema III. Gallenberškega in Traute Slovenjegraške; porocena Friderikom Hebenstreitom. Klara Gall – Lebek-Rožek (9. generacija)Hci Davida Galla z Rožeka; porocena z Jurijem Kainachom. Klara I. Gallenberg (1352–1400 . 6. generacija)Hci Nikolaja I. Gallenberškega in Zelde Hmeljniške; prvic porocena z Nikolajem Novograjskim, drugic z Rupertom Schlossbergerjem. Klara II. Gallenberg (1409–1423 . 7. generacija)Hci Egidija Gallenberškega in Ane Cušperške; porocena z Jakobom Trappom. Konrad I. Gall (c. 1182–1206 . 0. generacija)Prvi znani Gall na Kranjskem; andeški ministerial; domnevno zacetnik kranjske rodbine Gallov. Konrad I. Gallenberg (1383 . 5. generacija)Podrobneje neopredeljiv, vetter Nikolaja I. Gallenberga. Konrad II. Gall (1223–1265 . 1. generacija)Domnevno sin Konrada I. Galla in morda neke pripadnice rodbine Svibenskih; andeški in višnjegorski ministerial; prvi stalno naseljeni Gall na Kranjskem in domnevno graditelj gradu Gamberk. Konrad II. Gallenberg (1423–1434 . 7. generacija)Sin Seifrida IV. Gallenberškega in Ane iz Grajene; župnik v Mariboru. Konrad III. Gall (1268–1301 . 2. generacija)Domnevno sin Konrada II. Galla; brat Vošalka I. Galla; goriško-tirolski vazal; prvic porocen z neko Dimudis, drugic z Nežo, verjetno sestro Rudolfa Polhograj­skega; zacetnik veje Gall – Lebek-Rožek. Konrad III. Gallenberg (1460–1492 . 8. generacija)Sin Seifrida V. Gallenberškega; krški vazal. Konrad IV. Gall – Gallenstein († 1301 . 3. generacija)Sin Vošalka I. Galla. Konrad V. Gall – Lebek-Rožek (1333–1371 . 3. generacija)Sin Konrada III. Galla; habsburški in celjski vazal; prvic porocen s po imenu neznano hcerko Pirsa Crnelskega, drugic z Vendelino, hcerjo Friderika Kolienca; goriško-tirolski in pozneje habsburški oskrbnik na Lebeku; pozneje sedež linije prenesel na Rožek. Konstantin Gall – Gallenstein (1517 . 10. generacija)Sin Ulrika I. Galla z Gallensteina in Margarete Sawer; porocen s Heleno Lam-berg. Krištof Gall – Lebek-Rožek (1496–1510 . 8. generacija)Domnevno sin Viljema II. Galla z Rožeka; brat Davida in Seifrida Galla z Rožeka. Kunigunda Gallenberg (1411–1428 . 7. generacija)Hci Seifrida IV. Gallenberškega in Ane iz Grajene; prvic porocena z Eberhardom Wallensteinom, drugic s štajerskim dednim strežajem Dietegnom z Emerberga. Lenart Gallenberg (1459–1460 . 8. generacija)Podrobneje neopredeljiv; župnik v Novi Cerkvi pri Vojniku. Ludvik I. Gall – Gallenstein (1456–1500 . 9. generacija)Sin Viljema I. Galla z Gallensteina in Neže Pfaffoitscher; habsburški vazal; dežel­noknežji oskrbnik na Žebniku in v Radecah. Ludvik II. Gall – Gallenstein (1500–1507 . 10. generacija)Sin Ludvika I. Galla z Gallensteina. Magdalena Gall – Lebek-Rožek (1520 . 9. generacija)Hci Krištofa Galla z Rožeka; porocena s Francem Gallom z Gallensteina. Margareta Gallenberg (1353–1361 . 5. generacija)Hci Viljema III. Gallenberškega in Traute Slovenjegraške; porocena z Nikolajem Sommereckerjem. Margareta I. Gall – Gallenstein (1348 . 4. generacija)Hci Engelberta Galla z Gallensteina; porocena z Nikolajem Rainmanom z Bleda. Margareta II. Gall – Gallenstein (1390–1437 . 6. generacija)Hci Henrika I. Galla z Gallensteina in Elizabete s Kozjaka; porocena z Andrejem Apfaltrerjem. Martin Gall – Gallenstein (1423–1458 . 7. generacija)Sin Erharda Galla z Gallensteina in Ane Mindorfer; celjski in habsburški vazal. Matija Gall (1495)Podrobneje neopredeljiv; klerik v (Škofji?) Loki. Meika Gallenberg (1301 . 4. generacija)Hci Seifrida II. Gallenberškega in Elizabete Rabensberške; mogoce porocena s kranjskim deželnim vicedomom Henrikom Lavantom. Merkel Gall – Lebek-Rožek (1341–1347 . 3. generacija)Sin Konrada III. Galla; župnik v Moravcah. Mihael Gall – Gallenstein (1496–1500 . 10. generacija)Sin Jakoba Galla z Gallensteina; klerik. Neža Gall – Pukštajn (1427 . 7. generacija)Hci Nikolaja II. Galla Pukštajnskega; celjska dvorjanka. Neža Gallenberg (1330 . 4. generacija)Hci Seifrida II. Gallenberškega in Elizabete Rabensberške; domnevno rojena posthumno; redovnica v mekinjskem samostanu. Nikolaj Gall – Lebek-Rožek, imenovan Šumberški (1382–1385 . 4. generacija)Domnevno sin Galla Galla z Lebeka; verjetno porocen z Ano Kolovško. Nikolaj Gall – Motnik (1426–1430 . 7. generacija)Po izvoru verjetno z Gallensteina . identicen z Nikolajem Gallom III. z Gallen­steina; zacetnik motniške podlinije Gallov; prvic porocen z Margareto, sestro Ul­rika Limberškega; drugic verjetno z Margareto, hcerjo Eberharta Pawerja z Iga. Nikolaj I. (Šik) Gallenberg (1337–1388 . 5. generacija)Sin Viljema III. Gallenberškega in Traute Slovenjegraške; porocen z Zeldo, hcer­jo Lovrenca Hmeljniškega, vdovo po Frideriku Mengeškem. Nikolaj I. Gall – Gallenstein (1329–1360 . 4. generacija)Sin Engelberta Galla z Gallensteina, imenovan tudi po Moravcah pri Gabrovki; porocen s Trauto, hcerjo Henrika Schnitzenbaumerja. Nikolaj I. Gall »von Sazz« (1361–1363; † 1376 . 5. generacija)Po izvoru podrobneje neopredeljiv; ministerial Planinskih; zacetnik pukštajnske linije Gallov; porocen z neko Udalhildo. Nikolaj II. Gall – Gallenstein (1361–1372 . 5. generacija)Domnevno sin Nikolaja I. Galla z Gallensteina in Traute Schnitzenbaumer; brat Henrika I. in Vošalka Galla z Gallensteina. Nikolaj II. Gall – Pukštajn (1376–1393 . 6. generacija)Sin Nikolaja I. Gall »von Sazz«; oglejski vazal; salzburški najemnik; 1376 prenesel sedež linije na Pukštajn pri Dravogradu. Nikolaj II. Gallenberg (1409–1455 . 7. generacija)Sin Egidija Gallenberškega in Ane Cušperške; habsburški vazal; salzburški oskrb­nik v Sevnici; porocen z neko Uršulo. Nikolaj III. Gall – Gallenstein (1420–1422 . 7. generacija)Podrobneje neopredeljiv; domnevno porocen z Margareto, sestro Ulrika Lim­berškega; verjetno identicen z Nikolajem Gallom z Motnika. Nikolaj III. Gall – Pukštajn (1422 . 7. generacija)Domnevno sin Nikolaja II. Galla Pukštajnskega; brat Henrika Gala Pukštajnske­ga; šentpavelski vazal; porocen z neko Ano. Oto Gallenberg (1301–1317 . 4. generacija)Sin Seifrida II. Gallenberškega in Elizabete Rabensberške. Pavel Gall (1417–1439)Podrobneje neopredeljiv; nezakonski; župnik v Trebnjem. Rikarda (Rihca) Gallenberg (1301 . 4. generacija)Hci Seifrida II. Gallenberškega in Elizabete Rabensberške; mogoce porocena s kranjskim deželnim vicedomom Henrikom Lavantom. Seifrid Gall – Lebek-Rožek (1496 . 8. generacija)Domnevno sin Viljema II. Galla z Rožeka; brat Krištofa in Davida Galla z Rožeka. Seifrid II. Gallenberg (1267–1300 . 3. generacija)Domnevno sin Ditrika Galla in poimensko neznane hcere Seifrida I. Mekinj­skega; porocen z Elizabeto Rabensberško (1300–1330); zacetnik gallenberške veje Gallov; ustanovitelj samostana klaris v Mekinjah (1300). Seifrid III. (Šik) Gallenberg (1299–1317 . 4. generacija)Sin Seifrida II. Gallenberškega in Elizabete Rabensberške; domnevno porocen z neko Margareto. Seifrid IV. (Šik) Gallenberg (1386–1411 . 6. generacija)Sin Nikolaja I. Gallenberškega in Zelde Hmeljniške; wallseejski glavar v Pazinu; deželnoknežji glavar v Marki in Metliki; porocen z Ano iz Grajene, ki se je po njegovi smrti drugic porocila s Hansom Hohenwartom. Seifrid V. Gallenberg (1409–1458 . 7. generacija)Sin Egidija Gallenberškega in Ane Cušperške; krški vazal. Sigmund Gall (1460–† 1478)Podrobneje neopredeljiv; clan Nemškega viteškega reda. Sigmund I. Gallenberg (1423–1431 . 7. generacija)Sin Seifrida IV. Gallenberškega in Ane iz Grajene. Sigmund II. Gallenberg (1427 . 7. generacija)Sin Alberta I. Gallenberškega. Sigmund III. Gallenberg (c. 1446–1469 . 8. generacija)Sin Viljema V. Gallenberškega. Ullein (Ulrik) Gallenberg (1330 . 5. generacija)Sin Ota Gallenberškega. Ulrik I. Gall – Gallenstein (1456–1495 . 9. generacija)Sin Viljema I. Galla z Gallensteina in Neže Pfaffoitscher; deželnoknežji oskrbnik na Cretežu; porocen z Margareto, hcerjo Martina Sawerja. Ulrik II. Gall – Gallenstein (1500 . 10. generacija)Sin Ludvika I. Galla z Gallensteina. Urban Gall – Gallenstein (1516–1523 . 10. generacija)Sin Jakoba Galla z Gallensteina; opat samostana v Sticni. Uršula Gall – Gallenstein (1513 . 10. generacija)Hci Ulrika I. Galla z Gallensteina in Margarete Sawer. Uršula Gallenberg (1471 . 9. generacija)Hci Sin Andreja I. Gallenberškega; porocena z Gašperjem Gretzpergerjem. Vendelina Gall – Gallenstein (1360–1385 . 5. generacija)Hci Engleina Galla z Gallensteina; nuna v Velesovem. Viljem I. Gall – Gallenstein (1429–† 1457 . 8. generacija)Sin Jurija I. Galla z Gallensteina; celjski vazal; zacetnik podlinije Gall . Šentjur­jeva gora; porocen z Nežo, hcerjo Erkingerja Pfaffoitscherja. Viljem I. Gall – Lebek-Rožek (1303–1351 . 3. generacija)Sin Konrada III. Galla. Viljem II. Gall – Gallenstein (10. generacija)Sin Ulrika I. Galla z Gallensteina in Margarete Sawer. Viljem II. Gall – Lebek-Rožek (1422 . 6. generacija)Domnevno sin Hansleina II. Galla z Rožeka. Viljem III. (Šik) Gallenberg (1305–1365 . 4. generacija)Sin Seifrida II. Gallenberškega in Elizabete Rabensberške; porocen s Trauto Slo­venjegraško; zacetnik osterberške veje Gallenbergov. Viljem III. Gall – Lebek-Rožek (1444– † 1475 . 7. generacija)Sin Andreja I. Galla z Rožeka; habsburški vazal; krški oskrbnik na Pilštanju; porocen z Johano, hcerjo Nikolaja Mengeškega. Viljem IV. Gallenberg (1380–1415 . 6. generacija)Sin Nikolaja I. Gallenberškega in Zelde Hmeljniške; porocen z Dimuto Helfen­berško. Viljem V. Gallenberg (1409–1424 . 7. generacija)Sin Egidija Gallenberškega in Ane Cušperške; celjski vazal; porocen s poimensko neznano hcerjo Hansa Žusemskega. Viljem VI. Gallenberg (1460–1479 . 8. generacija)Sin Seifrida V. Gallenberškega; krški vazal. Vincenc Gall – Gallenstein (1457 . 8. generacija)Sin Hansa IV. Galla z Gallensteina in Doroteje Pläsl. Vošalk I. Gall (1268–1301 . 2. generacija)Domnevno sin Konrada II. Galla; brat Konrada III. Galla; goriško-tirolski gradi-šcan na Kravjeku; zacetnik veje Gall – Gallenstein. Vošalk II. Gall – Gallenstein (1361–1367 . 5. generacija)Domnevno sin Nikolaja I. Galla z Gallensteina in Traute Schnitzenbaumer; brat Henrika I. in Nikolaja II. Galla z Gallensteina; porocen z Ano, hcerjo Nikolaja Sommereckerja; po njegovi smrti drugic porocena z Friderikom Harrerjem. Wilburga Gall (1248–1250 . 2. generacija)Hci Konrada II. Galla; porocena z Wersom Blejsko-Kamniškim. Wolfgang Gall – Lebek-Rožek (1446–1487 . 7. generacija)Sin Jurija Galla z Rožeka; župnik na Dobu in pozneje oglejski arhidiakon za Gorenjsko. Wolfgang Gallenberg (1454–1506 . 8. generacija)Sin Hansa I. Gallenberškega in Margarete Gornjegrajske. Zelda Gallenberg (1352–1385 . 5. generacija)Domnevno hci Seifrida III. Gallenberškega; porocena z Nikolajem Kolovškim. Rodovniki Rodovniki (priloženi v zavihku) so izdelani za posamezne linije, ki so izšle iz osnovne rodbine – ta je prikazana do vkljucno tretje generacije, ko so se razlicne linije zacele osamosvajati. Ker so se pripadniki teh linij identificirali z razlicnimi grbi, se zdi na tem mestu primeren krajši opis njihovih grbov in razvoja heral­dicne podobe Gallov. Stari grb Gallov, ki so ga glede na kronologijo nastanka grbov srednjeevrop­skega ministerialnega plemstva verjetno prinesli s seboj iz Bavarske, je glavasamoroga, obrnjenav (heraldicno) desno. Grb jeprvic izprican napecatu Konrada II. Galla na listini iz leta 1256. Galli z Gallensteina so na enorogovo glavo dodali krono (morda reminiscenca na daljne sorodnike Svibenske?) in obcasno prvi par vzpenjajocih se nog. Lebeškalinija je uporabljala grb celega vzpenjajocega se eno­roga, obrnjenega v desno, po preselitvi na Rožek pa so grbovno podobo obrnili v levo. Sprememba je opazna na pecatih Konrada V., ki je še leta 1353 uporabljal stari grb, leta 1369 pa že novega. V 15. stoletju so rožeški Galli ponovno prevzeli starejšo, desno obrnjeno razlicico. Enak grb so uporabljali Galli z Motnika in v poznejšem casu tudi pukštajnska linija (izpricano v 16. stoletju), medtem ko je bila na pecatu njenega ustanovitelja, Nikolaja »von Sazz« stara grbovna podoba Gallov –enorogova glava,obrnjena v desno.Krona kot grbovnidodatek se poznejezacne pojavljati v vseh razlicicah gallskih grbov, vecinoma v sklopu grbovnega okrasja, v koncni fazi pa tudi na enorogovi glavi v samem grbu. Gallenbergi, ki so se odcepili prvi, so prevzeli grb Mekinjskih, rastoco konico v gallski barvni kombinaciji.Ta je,sodecpo(vecinoma poznejših) koloriranih rokopisnih instavbnih upodobitvah grbov, ostala pri vseh linijah v celotnem obdobju enaka:srebrn enorog v rdecem polju oziroma srebrna konica v rdecem polju. SEZNAM VIROV IN LITERATURE Kratice ARS – Arhiv Republike Slovenije, LjubljanaAUR – Allgemeine Urkundenreihe (. Haus-, Hof- und Staatsarchiv, Finanz- und Hofkammerarchiv,KärntnerLandesarchiv,SteiermärkischesLandesarchiv)AVA –Allgemeines Verwaltungsarchiv, Wien/DunajAVFHKA –Allgemeines Verwaltungs-, Finanz- und Hofkammerarchiv, Wien/ DunajBayHStA –Bayerisches Hauptstaatsarchiv, MünchenCKSL–Centralna kartoteka slovenskih listin (. Zgodovinski inštitut Milka Kosa)DAK – Diözesanarchiv Klagenfurt/CelovecDOZA – Die Urkunden des Deutschordens-Zentralarchivs in Wien(.Arnold)FHKA –Finanz- und Hofkammerarchiv, Wien/DunajGVK – Geschichtsverein für Kärnten (. Kärntner Landesarchiv)GZL –Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem vekuHA – Herrschaftsarchiv (. Steiermärkisches Landesarchiv)HHStA –Haus-, Hof- und Staatsarchiv, Wien/DunajHS –Handschrift, Handschriftenreihe (.Haus-, Hof-und Staatsarchiv, KärntnerLandesarchiv)IMK – Izvestja Muzejskega društva za KranjskoKANM – Kapiteljski arhiv Novo mesto (. Nadškofijski arhiv Ljubljana)KLA – Kärntner Landesarchiv, Klagenfurt/CelovecMHDC – Monumenta historica ducatus CarinthiaeMHVSt – Mittheilungen des historischen Vereines für SteiermarkNÖLA – Niederösterreichisches Landesarchiv, St. PöltenNŠAL – Nadškofijski arhiv LjubljanaRG – RepertoriumGermanicumRKF – Regesten Kaiser Friedrichs III. (. Gretzel, Kemper)RKM – Ausgewählte Regesten des Kaiserreiches unter Maximilian(.Wiesflecker)RPG – Repertorium Poenitentiariae GermanicumSA-U – Ständisches Archiv, Urkunden (. Kärntner Landesarchiv)SAZU – Slovenska akademija znanosti in umetnosti, LjubljanaSBL – Slovenski biografski leksikon StLA – Steiermärkisches Landesarchiv, Graz/GradecTEA – Thesaurus eclesie Aquilejensis (. Bianchi)TKL – Turjaška knjiga listin (.Preinfalk, Bizjak)TLA – Tiroler Landesarchiv, InnsbruckUBK –Urkunden- und Regestenbuch des Herzogthum Krain (. Schumi)ZI – Zbirka zapušcinskih inventarjev Deželnega sodišca v Ljubljani (. Arhiv RepublikeSlovenije)ZIMK –Zgodovinski inštitut Milka KosaZL – Zbirka listin (. Arhiv Republike Slovenije, Nadškofijski arhiv Ljubljana)ZR – Zbirka rokopisov (. Arhiv Republike Slovenije)ZRPL – Zbirka regestov in prepisov listin (. Arhiv Republike Slovenije) Arhivski viri Allgemeines Verwaltungs-, Finanz- und Hofkammerarchiv, Dunaj (AVAFHKA) Finanz- und Hofkammerarchiv (FHKA)Allgemeine Urkundenreihe (AUR)Allgemeines Verwaltungsarchiv (AVA)Famillienarchiv Hohenwart, Urkunden (Karton 16, 20) Archivio diocesano Udine Libri gestorum 16 Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana (ARS) AS 1, Vicedomski arhiv za Kranjsko, šk. 101 (ex TLA, U 275/1), Knjiga obracunov deželnoknežjih uradov na Kranjskem 1436–1439AS 40, Zbirka regestov in prepisov listin (ZRPL)AS 309, Zbirka zapušcinskih inventarjev Deželnega sodišca v Ljubljani (ZI), šk. 31, št. 10 (Franc Gall), 11 (Daniel Gall), 28 (Erasmus Gall)AS 730, Grašcinski arhiv Dol, fasc. 132, 133, 153AS 746,Cistercijanski samostan in državno gospostvo Kostanjevica, fasc. 14AS 781, Cistercijanski samostan in državno gospostvo Sticna, prepisi listinAS 1063, Zbirka listin (ZL)AS 1073, Zbirka rokopisov (ZR) I-2r, Fevdna knjiga grofov Celjskih za grofijo Ortenburg 1456 I-3r, Fevdna knjiga grofov Celjskih za grofijo Celje 1455I-57r, Fevdna knjiga grofov Celjskih 1436–1447 Bayerisches Hauptstaatsarchiv, München (BayHStA) Auswärtige Staaten Literalien Tirol, Cod. 11Kloster Benediktbeuern Literalien, Cod. 109 Biblioteca civica »V. Joppi«, Udine/Videm MS f.p. 523, Vizitacijski zapisnik Daniela de Rubeisa 1523 Diözesanarchiv, Klagenfurt/Celovec (DAK) Handschriftenreihe (HS)106, Knjiga obracunov krških gospostev v Marki 1425–1437122, Knjiga obracunov krških gospostev v Marki 1438–1452 Haus-, Hof- und Staatsarchiv, Dunaj (HHStA) Allgemeine Urkundenreihe (AUR) Handschriftenreihe (HS)HS B 22, Notranjeavstrijska fevdna knjiga 1424–1428 (recte 1433)HS B 521, Fevdna knjiga Alberta III. 1380–1394HS W 594, Registraturbuch der Grafen von GörzHS W 724, Avstrijska fevdna knjiga 1444–1469 Repertorium AB 406, XXIV 3 Kärntner Landesarchiv, Celovec (KLA) Allgemeine Urkundenreihe (AUR)Ständisches Archiv, Urkunden (SA-U)Geschichtsverein für Kärnten (GVK) HS 2/8, Fevdna knjiga krške škofije 1403/04–1468HS 2/9, Fevdna knjiga krške škofije 1455–1469 Nadškofijski arhiv Ljubljana (NŠAL) Zbirka listin (ZL)Kapiteljski arhiv Novo mesto (KANM)Župnijski arhiv KamnikŽupnijski arhiv Vodice Niederösterreichisches Landesarchiv, St. Pölten (NÖLA) Handschriften, alte Drucke, unpublizierte Universitätsarbeiten und Typo-skripte (HS StA), HS 17/5. Steiermärkisches Landesarchiv, Gradec (StLA)Allgemeine Urkundenreihe (AUR)Handschriftenreihe (HS)HS 28, Franz Leopold Wenzel Freiherr von und zu Stadl, Hellglan­zenter Ehrenspiegel des Herzogthumb Steyer VICilli, Herrschaft und Stadt (HA), Sch. 3, Heft 12, Habsburška fevdna knjiga za celjsko posest (po 1456)Das “Joanneumsarchiv”Familienarchiv Gall von Gallenstein, Nr. 6 (1513–XI–16), Nr. 7 (1517–XI–8)Meillerakten XIVa-2 Tiroler Landesarchiv, Innsbruck (TLA) Mischbestände Parteibriefe Zgodovinski inštitut Milka Kosa, ZRC SAZU, Ljubljana (ZIMK)Centralna kartoteka srednjeveških listin 1246–1500 (CKSL), ed.Božo OtorepecRokopisna zapušcina dr. Boža Otorepca, mapa “Gallenbergi” Objavljeni viri Acht,Peter,ed. Die Traditionen des Klosters Tegernsee 1003–1242.QuellenundErörtungen zur bayerischen Geschichte, n. s. 9. München 1952. Arnold, Udo – MartinTulmer, ed. Die Urkunden des Deutschordens-Zentralarchivsin Wien.Regesten.Quellenund StudienzurGeschichte desDeutschen Ordens 60 (= VeröffentlichungenderInternationalenhistorischenKommission zur Erforschung des Deutschen Ordens 11). Marburg 2007. Baraga,France,ed. Kapiteljski arhiv Novo mesto. Regesti listin in popis gradiva.Acta ecclesiastica Sloveniae 17. Ljubljana 1995. Baumann,Fr.L.,ed.Das BenediktbeurerTraditionsbuch.ArchivalischeZeitschrift,n. s. 20 (1914), str. 1–82. Bianchi, Joseph, ed. Thesaurus ecclesić Aquilejensis. Civitas Utini 1847. Birk, Ernst, ed. Urkunden-Auszüge zur Geschichte Kaiser Friedrich des III.in den Jahren 1452–1467aus bisher unbenützten Quellen. ArchivfürKunde österreichischenGeschichts-Quellen 10 (1853), str. 175–240, 369–443. Bizjak,Matjaž, ed.DeželnoknežjiobracunizaKranjsko(LandesfürstlicheAbrechnungenfür Krain) 1436–1448. Thesaurus memoriae. Fontes 12. Ljubljana 2016. Bizjak,Matjaž,ed. Srednjeveški obracuni freisinškeškofije 3. Obracuni gospostvaŠkofja Loka 1437–1439. Loškirazgledi54 (2007), str. 353–380. ______, ed. Srednjeveški obracuni freisinške škofije 4. Obracuni gospostva ŠkofjaLoka 1439–1442. Loškirazgledi 55 (2008), str. 435–458. Bizjak,Matjaž,MihaPreinfalk,ed. TurjaškaknjigalistinII. Dokumenti 15.stoletja. Thesaurus memoriae. Fontes 8. Ljubljana 2009. Blaznik, Pavle,ed. Urbarji freisinške škofije. Srednjeveški urbarji za Slovenijo 4.Viri za zgodovino Slovencev 4. Ljubljana 1963. Brunner,Walter, ed. (s sodelovanjemBožaOtorepca). Das ältere GallenbergerUrkundenarchiv.MitteilungendesSteiermärkischenLandesarchivs44/45(1995),str. 61–208. ______, ed. Zwei Nachträge zum älteren Gallenberger Urkundenarchiv.Mitteilungen des Steiermärkischen Landesarchivs 47 (1997), str. 79–82. Chmel, Josef,ed.Regestacronologico-diplomaticaFridericiIII.Romanorumimpe­ratoris (regis IV.). Auszug ausdenim k. k. geheim Haus-, Hof- und Staats- Archivezu WiensichbefindendenReichregistraturbüchernvom Jahre 1440–1493 nebstAuszügen aus Original-Urkunden, Manuscripten und Büchern. 2 dela. Wien 1859. ______, ed. Actenstücke und Briefe zur Geschichte des Hauses Habsburg im ZeitalterMaximilian’sI.2. Monumenta Habsburgica. Sammlung von Actenstückenund Briefen zur Geschichte des Hauses Habsburg im Zeitraume von 1473 bis1576 2.Wien 1855. ______.Geschichte KaiserFriedrichs IV. und seines Sohnes MaximilianI. 1.Hamburg1840. (objava listin in fevdnih knjig v prilogah, str. 455–642). CipicRehar, Marija, ed. Listine nadškofijskegaarhivaLjubljana1501–2015 [I]. Ljubljana2016. ______, ed. Listine nadškofijskega arhiva Ljubljana II.– brevi, župnije, uršulinke,prepisi listin. Ljubljana 2018. Diplomatarij.V:Zgodovinskizbornik.Priloga »Laibacher Dioecesanblatt-u«II(1889),v nadaljevanjih med kol. 50–102. Fidler, Andreas [Marian, pseud.]. Austria sacra: Österreichische Hierarchie undMonasteriologie. Geschichte der ganzen österreichischen, weltlichen und klösterli­chen Klerisey beyderley GeschlechtsIV. 7. Wien 1786 (objava listin in regestov vdodatku: Anhang der diplomatischen Beylagen und verschiedener Nachträgena str. 233–423). Göth, G[ ], ed. Urkunden-Regesten für die Geschichte von Steiermark vom Jahre1252 bis zum Jahre 1580. Mittheilungen des historischen Vereines für Steiermark5 (1854): 213–40; 6 (1855): 248–72; 7 (1857): 242–68; 8 (1858): 171–96; 9 (1859):283–304; 10 (1861): 314–36; 11 (1862): 249–60; 12 (1863): 227–48; 13 (1864): 198–212:14 (1866): 188–203. Grebenc, Jože M[aver].Gospodarska ustanovitev Sticne ali njena dotacija leta 1135.Sticna 1973. (z objavo regestov) Gretzel,Peter,ed. Die Urkunden und Briefe des Österreichischen Staatsarchivsin Wien, Abt. Haus-, Hof- und Staatsarchiv: Allgemeine Urkundenreihe,FamilienurkundenundAbschriftensammlungen(1483–1488).Regesten Kaiser Friedrichs III. (1440–1493) 30. Wien (et al.) 2014. Joppi, Vincenzo,ed.Documentigorizianidelsecoloxii e xiii.Acheografo Triestino, n. s. 12 (1886), str. 1–89. Kemper, Joachim, Jure Volcjak, Martin Armgart, ed. Die Urkunden und Briefeaus den Archiven und Bibliotheken der Republik Slowenien.Teil1: Die staatlichen,kommunalen und kirchlichen Archive der Stadt Laibach/Ljubljana. Regesten KaiserFriedrichs III. (1440–1493) 29. Wien-Köln-Weimar 2014. Klen,Danilo. Pazinska isprava od 22. novembra 1409 godine.Vjesnikhistorijskogarhiva u Rijeci i Pazinu 21 (1977), str. 263–278 (z objavo listine v prilogi). Koblar,Anton,ed. Drobtinice iz furlanskih arhivov.Izvestja Muzejskega društvazaKranjsko 4 (1894), str. 13–30, 73–78. ______, ed. Drobtinice iz furlanskih arhivov. Izvestja Muzejskega društva zaKranjsko 2 (1892), str. 30–92. ______, ed. Drobtinice iz furlanskih arhivov. Izvestja Muzejskega društva zaKranjsko 3 (1893),str. 16–27, 60–66, 101–109, 184–201, 244–252. Komatar,Franc,ed. Ein Cartular der Karthause Pletriach. MittheilungendesMusealvereines für Krain 14 (1901), str. 23–72. ______, ed. Lehen der Grafen von Cilli. Argo.Zeitschrift für krainische Landeskunde5 (1897), kol. 200–206. Kos, Milko, ed. Urbarjisalzburškenadškofije.Viri za zgodovino Slovencev 1. Srednjeveški urbarji za Slovenijo 1. Ljubljana 1939. ______, ed. Urbarji Slovenskega primorja 2. Viri za zgodovino Slovencev 3.Srednjeveški urbarji za Slovenijo 3. Ljubljana 1954. Kovac,Karl,ed. Beiträge zur Geschichte Krains, Carniola, n.s., 2 (1911), str.51–58, 159–172, 340. ______, ed. Dodatek k “Beiträge zur Geschichte Krains”.Carniola, n. v., 4 (1913),str.172–174. Krones,Franz,ed. Die Freien von Saneck und ihre Chronik als Grafen von Cilli. Graz 1883. Lang,Alois, ed.DieSalzburger Lehen in Steiermarkbis1520 1–3. Veröffentlichungender Historischen Landeskommission für Steiermark 30–32. Graz 1937–1947. Loserth,Joh[ann], ed.Das Archiv des Hauses Stubenberg. VeröffentlichungenderHistorischen Landes-Kommission für Steiermark 22. Graz 1906. Maleczek,Werner, ed. Urkunden des 14. und 15. Jahrhunderts für steirischeEmpfänger aus dem Archiv der Grafen Trapp auf der Churburg (Vinschgau,Südtirol), Zetschrift des Historischen Vereines für Steiermark 82 (1991), str. 59–133. Mayer,Heinrich Alois,ed. Die Urkunden des Neuklosters zu Wiener Neustadt.Fontes rerum Austriacarum II. 86. Wien 1986. Nared, Andrej.Dežela – knez – stanovi. Oblikovanje kranjskih deželnih stanov inzborov do leta 1518. Thesaurus memoriae. Dissertationes 7. Ljubljana 2009 (zobjavo virov v prilogi). Obermair,Hannes,ed. Bozen Süd – Bolzano Nord. Schriftlichkeit und urkundlicheÜberlieferung der Stadt Bozenbis 1500/Scritturalitŕe documentazione archivisticadella cittŕ di Bolzano fino al 1500 2.Bolzano/Bozen 2008. Otorepec,Božo, ed.Gradivo za slovensko zgodovino v arhivih in bibliotekah Vidma(Udine) 1270–1405. Viri za zgodovino Slovencev 14. Ljubljana 1995. ______, ed. Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem vekuI. Listine1243–1397.Ljubljana1956. ______, ed. Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku II.Listine1299–1450.Ljubljana1957. ______, ed. Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem vekuIII.Listinemestnegaarhiva Ljubljanskega 1320–1470. Ljubljana 1958. ______, ed.Gradivo za zgodovino Ljubljane vsrednjemveku VII.Listine1243–1498. Ljubljana 1962. ______, ed. Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku IX.Listine1220–1497.Ljubljana1964. ______, ed. Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku X. Listine 1144–1499.Ljubljana1965. ______, ed. Gradivo za zgodovino Mokronoga v srednjem veku. V: Trg Mokronogskozistoletja. Zbornik župnije Mokronog 2. Ur.MarjetaBregar. Mokronog2003, str. 183–214. Ottenthal, Emil, Oswald Redlich, ed. Archiv-Berichte aus Tirol IV.Mitteilungen der dritten (Archiv-) Sektion der k.k.Zentral-Kommission zur Erforschung und Erhaltung der Kunst- und historischen Denkmale VII. Wien 1912. Preinfalk, Miha – Matjaž Bizjak,ed. Turjaška knjiga listin I. Listine zasebniharhivov kranjske grofovske in knežje linije Turjaških (Auerspergov) 1 (1218–1400). Thesaurus memoriae. Fontes 6. Ljubljana 2008. Raber,Vigil.NeustifterWappenbuch. Aus der Bibliothek des AugustinerChorherren-Stiftes Neustift. Ed. Harwick W[ ] Arch. Brixen 2001. RepertoriumGermanicum1:Clemens VII. von Avignon (1378–1394). Ed. Emil Göller. Berlin 1916. RepertoriumGermanicum 4:Martin V. (1417–1431). Teil 1 (A–H). Ed. KarlAugustFink. Berlin 1943. RepertoriumGermanicum5: Eugen IV. (1431–1447). Ed. Hermann Diener(†)inBrigide Schwarz (redakcija: Christoph Schöner).Tübingen 2004. RepertoriumGermanicum8:Pius II. (1458–1464). Ed. DieterBrosius in UlrichScheschkewitz. Tübingen 1993. RepertoriumGermanicum9:Paul II.(1464–1471).Ed. HubertHöing,HeikoLeerhoffin Michael Reimann. Tübingen 2000. RepertoriumPoenitentiariaeGermanicum 7:Innozenz VIII. 1484–1492. Ed.LudwigSchmuggessodelovanjemAlessandreMosciattiin WolfgangaMüllerja. Tübingen 2008. Schlögl, Waldemar, ed.Die Traditionen und Urkunden des Stiftes Dießen 1114–1362. Quellen und Erörtungen zur bayerischen Geschichte, n. s. 22. München1967. Schroll,Beda, ed. Lehensverzeichnisse des Benediktinerstiftes St. Paul inKärnten aus dem 15. Jahrhundert.ArchivfürösterreichischeGeschichte34(1865),str. 285–343. ______, ed.Urkundenbuch desBenedictiner-StiftesSt.Paul in Kärnten.Fontesrerum Austriacarum II. 39. Wien 1876. Schumi,Franz, ed. Urkunden und Regesten zur Geschichte des 14. Jahrhunderts.Archiv für Heimatskunde 2. Laibach 1884 in 1887, str. 242–273. ______, ed. Urkunden- und Regestenbuch des Herzogtums Krain II.Laibach1884in 1887. Seuffert,Burkhard,Gottfriede Kogler,ed.DieältestensteirischenLandtagsakten 1396–1519 2.QuellenzurVerfassungs-undVerwaltungsgeschichteder Steiermark 4. Graz–Wien 1958. Starzer, Albert, ed. DieLandesfürstlichen Lehen in Steiermark von 1421–1546.Veröffentlichungen der Historischen Landes-Commission für SteiermarkXVII. Graz 1903. Thomas,Christiane, ed. Cillier Urkunden. Archivbehelf zu den durch dasösterreichisch-jugoslawische Archivabkommen betroffenen Beständen derallgemeinenUrkundenreihe.MitteilungendesÖsterreichischenStaatsarchivs35(1982), str. 348–364; 37 (1984), str. 362–375; 38 (1985), str. 357–369; 39 (1986),str. 290–305. Tomaschek,Ignaz,ed. Regesten zur Geschichte Kärntens II. Archiv für vaterlän­dische Geschichte und Topographie 7 (1862), str. 75–110. Unrest,Jakob.Österreichische Chronik (ed. KarlGrossmann).MonumentaGermaniae historica SS n. s. 11. München 21982. Urbarium ducatus Baiuwariae antiquissimum ex anno 1240 c.MonumentaBoica36/1.Monachii1852. Weissthanner,Alois, ed.Die Traditionen des Klosters Schäftlarn 760–1305. Quellenund Erörtungen zur bayerischen Geschichte, n. s. 10. München 1953. Wiesflecker,Hermannetal. ed. AusgewählteRegestendesKaiserreichesunterMaximilian I. 2:1496–1498. Regesta Imperii XIV. Köln (et al.) 1993. Wiessner,Hermann, ed.Die Kärntner Geschichtsquellen 1269–1286. Monumentahistorica ducatus Carinthiae (MHDC) V. Klagenfurt 1956. ______, ed. Die Kärntner Geschichtsquellen 1286–1300. Monumenta historicaducatus Carinthiae (MHDC) VI. Klagenfurt 1958. ______, ed.Die Kärntner Geschichtsquellen 1300–1310. Monumenta historica duca­tus Carinthiae (MHDC) VII. Klagenfurt 1961. ______, ed.Die Kärntner Geschichtsquellen 1310–1325. Monumenta historica duca­tus Carinthiae VIII. Klagenfurt 1963. ______, ed.DieKärntner Geschichtsquellen 1326–1335. Monumenta historica duca­tus Carinthiae IX. Klagenfurt 1965. ______, ed. Gurker Urbare 1285–1502. Österreichische Urbare 3. Urbare geistlicherGrundherrschaften 3. Die mittelalterlichen Stiftsurbare Kärntens 1. Wien 1951. ______.Die Schenken von Osterwitz. Geschichte eines durch fünf Jahrhunderte führen-den Kärntner Ministerialengeschlechtes. Klagenfurt 1977 (z objavo regestov). Zahn,Joseph,ed. CodexdiplomaticusAustriaco-FrisingensisI, III. Fontes rerumAustriacarum 31, 36. Wien 1870, 1871. ______, ed. Das Familienbuch Sigmunds von Herberstein.ArchivfürösterreichischeGeschichte 39 (1868), str. 293–415. Literatura Bizjak, Matjaž. Gallenberški listinski arhiv in rodbinska genealogija. Zgodovinskicasopis 65 (2011), str. 248–291. (glede citiranja tega prispevka prim. op. 29 na str. 20) Bizjak,Matjaž.Ratio facta est. Gospodarska struktura in poslovanje poznosre­dnjeveških gospostev na Slovenskem.Thesaurus memoriae. Dissertationes 2.Ljubljana 2003. ______. Trije urbarji iz turjaškega arhiva. V: Sedemdeset let Biblioteke Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ur. Dušan Koman et al. Ljubljana 2008, str. 119–151. Blaznik,Pavle. Zemljiška gospostva v obmocju freisinške dolenjske posesti.Razprave I. razreda SAZU IV/6. Ljubljana 1958.Brunner, Walter.Neue Quellen zur Geschichte Oberkrains in 14. Jahrhundert. Grafenauerjev zbornik. Ur. Vincenc Rajšp. Ljubljana 1996, str. 301–322.Chmel, Joseph.Geschichte Kaiser Friedrichs IV. und seines Sohnes Maximilian I. 1. Hamburg 1840. Dimitz, August.Die Edlinger im Sägor, (Sagor). Ein Beitrag zur RechtsgeschichteKrainsim Mittelalter. Mittheilungendes historischen Vereins fürKrain19 (1864),str. 15–17. ______.Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 18131. Laibach 1874. Dopsch, Alphons.Ein Verzeichnis des Besitzes derHerzoge von KärnteninKrain und der Mark (vor 1311). Mitteilungen des Instituts für ÖsterreichischeGeschichtsforschung 22 (1901), str. 455–463. Dopsch, Heinz.Pilgrim II. Erzbischof von Salzburg. V: Neue deutsche Biographie 20. Berlin 2001, str. 442–443. Golec, Boris. Nova spoznanja o zacetkih Višnje Gore. V: V Višnjo Goro 2. Ur. Pavel Groznik. Višnja Gora 2008, str. 106–115. Grafenauer, Bogo.Ustolicevanjekoroških vojvodin država karantanskih Slovencev.Dela I. razreda SAZU 7 (= Dela inštituta za zgodovino 1). Ljubljana 1952.Grebenc, Jože M[aver].Gospodarska ustanovitev Sticne ali njenadotacija leta 1135. Sticna 1973.Grilc, Viktor.Dol v srednjem veku. V: Iz dežele Jurija Vege. Zbornik obcine Dol pri Ljubljani 2. Ur. Stane Omerzu. Ljubljana 2010, str. 145–181.______.Prispevek k zgodovini gospostva Osterberg. Kronika53 (2005), str.267–282.Gruden, Josip.Cerkvene razmere med Slovenci v XV. stoletju in ustanovitev lju­bljanske škofije. Ljubljana 1908.Hancic,Damjan.Klarisena Kranjskem.Gradivoinrazprave (Zgodovinskega arhivaLjubljana) 26. Ljubljana 2005.Hauptmann, L[j]udmil. Krain. V: Erläuterungen zum Historischen Atlas der öste­reichischen Alpenländer I. 4. Wien 1929, str. 309–484.______. Nastanek in razvoj Kranjske. Razprave in eseji 45. Ljubljana 1999. Hoff, Heinrich Georg.Historisch-statistisch-topografisches Gemählde vomHerzogthume Krain, und demselben einverleibten Istrien 3. Laibach 1808. Höfler,Janez. O prvih cerkvah in pražupnijah na Slovenskem. K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku. Ljubljana 2013. ______. Gradivo za historicno topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem:Kranjska. (elektronska knjiga) Ljubljana 2015. Hübner, Johann.Genealogische Tabellen nebst denen darzugehörigen genealogischen Fragen zur Erläuterung der politischen Historie 3. Leipzig 1728. Juricic Cargo, Danijela.Reformirani urbarji deželnoknežjih posestev (na oze­mlju pod upravo kranjskega deželnega vicedoma). V: Urbarji na Slovenskem skozi stoletja.ur. Matjaž Bizjak, Lilijana Žnidaršic Golec.Ljubljana 2016, str. 71–91. Kidric, France.Gall.V: Slovenskibiografskileksikon1. Ur. IzidorCankar,FrancKsaver Lukman. Ljubljana 1925–1932, str. 197–200. Klen, Danilo.Pazinska isprava od 22. novembra 1409 godine. Vjesnik historijskog arhiva u Rijeci i Pazinu 21 (1977), str. 263–278. Komac, Andrej.Od mejne grofije do dežele. Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju. Thesaurus memoriae. Dissertationes 5. Ljubljana 2006. Kos, Dušan.Blesk zlate krone. Gospodje Svibenski – kratka zgodovina plemenitih nasilnikov. Thesaurus memoriae. Dissertationes 1. Ljubljana 2003. ______.Dvor Gallenbergov v Mekinjah. Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v., 47 (2011), str. 179–199. ______.Med gradom in mestom. Odnos kranjskega, slovenještajerskega in koroškega plemstva do gradov in mešcanskih naselij do zacetka 15. stoletja. Zbirka ZRC 1. Ljubljana 1994. ______.Ministeriali grofov Andeških na Kranjskem. V: Grofje Andeško-Meranski.Prispevki k zgodovini Evrope v visokem srednjem veku (Die Andechs-Meranier. Beiträge zur Geschichte Europas im Hochmittelalter). Zbornik razprav z medna­rodnegaznanstvenegasimpozija(Kamnik, 22.–23. september2000). Ur. AndrejaEržen, Toni Aigner. Kamnik 2001, str. 185–254. ______.Omelanholiji,karierizmu,nasiljuin žrtvah.Tržaška afera Gallenberg1740.Knjižnica Annales 37. Koper 2004. ______.Vitez in grad. Vloga gradov v življenju plemstva na Kranjskem, slovenskem Štajerskem in slovenskem Koroškem do zacetka 15. stoletja. Ljubljana 2005. (=In Burg und Stadt. Spätmittelalterlicher Adel in Krain und Untersteiermark.Veröffentlichungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung 45. Wien – München 2006). Kos, Milko. Pet istarskih razvoda iz XV. stoljeca. Jadranski zbornik. Prilozi za povijest Istre, Rijeke i Hrvatskog Primorja 1 (1956), str. 189–202. ______.Urbarji Slovenskega primorja 2. Viri za zgodovino Slovencev 3. Srednjeveškiurbarji za Slovenijo 3. Ljubljana 1954. Kosi, Miha.Potujoci srednji vek: Cesta, popotnik in promet na Slovenskem medantiko in 16. stoletjem. Zbirka ZRC 20. Ljubljana 1998. ______.Spopad za prehode proti Jadranu in nastanek »dežele Kras«. Vojaška inpoliticna zgodovina Krasa od 12. do 16. stoletja. Thesaurus memoriae. Opuscula 6. Ljubljana 2018. Kotar, Jernej. Apfaltrerji na Gamberku. Kronika 66 (2018), str. 197–212. ______.Deželnoknežjaoblast in upravanaKranjskem v casu FriderikaIII.Habsburškega.Doktorska disertacija na Oddelkuza zgodovinoFilozofske fakul­tete v Ljubljani. Ljubljana 2016. ______.Listina cesarja Friderika III. o izboljšanju kranjskega deželnega grba iz leta 1463. Zgodovinski casopis 70 (2016), str. 68–96. Lazar,Tomaž. Oborožitev slovenskih dežel v zacetku 16. stoletja: münchenski rokopis Cod.icon. 222.Zgodovinski casopis 71 (2017), str. 106–162. ______.Poznosrednjeveško topništvo na Slovenskem. Raziskave dveh zgodnjih topov iz pokrajinskegamuzeja Ptuj – Ormož (Late-Medieval Artilery in Slovenia. A Study of Two Early Artillery Pieces from the Regional Museum Ptuj – Ormož). Viri. Gradivo za materialno kulturo Slovencev (Sources. Topics in Slovenian Material Culture) 13. Ljubljana 2015. ______.Vitezi, najemniki in smodnik. Vojskovanje na Slovenskem v poznem srednjemveku. Ljubljana 2012. Lubej, Uroš.Konservatorski programobnove gradu Gamberk. Elaborat na Zavoduza varstvo kulturne dedišcine, Obmocna enota Ljubljana. Ljubljana 2000. Mell, Richard.Abhandlung zur Geschichte der Landstände in ErzbistumeSalzburg. Mitteilungen der Gesellschaft für Salzburger Landeskunde44 (1904), str. 139–256. Metnitz, Gustav Adolf von. Quellen- und Literaturhinweise zur geschichtli­chen und rechtlichen Stellung der Burgen, Schlösser und Ansitze in Kärnten sowie ihrer Besitzer.V:F. X. Kohla – G. A. Metnitz – G. Moro.Kärntner Burgenkunde 2. Aus Forschung und Kunst 17. Klagenfurt 1973. Mlinaric, Jože.Gospošcina Puhenštajn pri Dravogradu do okoli leta 1600.Kronika 23 (1973), str. 153–160. ______.Kostanjeviška opatija 1234–1786. Kostanjevica na Krki 1987. ______.Stiška opatija 1136–1784. Novo mesto 1995. Morelli, Carlo.Istoria della Contea di Gorizia I. Gorizia 1855. Muchar, Albert. Geschichte des Herzogthums Steiermark VI. Grätz 1859. Nared, Andrej.Dežela – knez – stanovi. Oblikovanje kranjskih deželnih stanov in zborov do leta 1518. Thesaurus memoriae. Dissertationes 7. Ljubljana 2009. Oefele, Edmund. Geschichte der Grafen von Andechs. Innsbruck 1877. Orožen, Janko.Zgodovina Zagorja ob Savi. Zagorje ob Savi 1980. Otorepec, Božo. Gallenberg. Enciklopedija Slovenije 3. Ljubljana 1989. ______. Seznam “deželnih sovražnikov” na Kranjskem in Štajerskem iz okoli 1440.Iz borb med Celjskimi grofi in Habsburžani v letih 1436–1443. V:Grafenauerjevzbornik.Ur. Vincenc Rajšp. Ljubljana 1996, str. 331–342. Pavlin, Vojko. Goriška– odzadnjih goriških grofov do habsburške dežele.NovaGorica 2017. Peskar, Robert, Modest Erbežnik.Gotske freske v Podpeci pod Skalo – nji­hov umetnostni znacaj in oris restavratorskih posegov. Kronika59 (2011), str. 431–452. Pirchegger, Hans. DieUntersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte. Buchreihe der Südostdeutschen historischenKommission 10. München 1962. Popelka, Fritz. Die ritterlichen Dienstreverse in der Grafschaft Görz und das Aufkommen der Feuerwaffen. Festschrift zur Feier des zweihundertjährigenBestandes des Haus-, Hof- und StaatsarchivsI. Ur. Leo Santifaller. Wien 1949, str. 503–511. Posch, Fritz. Die Perner und ihre Burg Bärnegg in der Elsenau. Mitteilungen des Steirischen Burgenvereines 10 (1961), str. 29–46. Preinfalk, Miha.Rodbina vluci srednjeveškihlistin. Zgodovinski casopis55 (2001), str. 341–374. Redlich, Oswald, Lothar Gross.Privaturkunden. Urkunden und Siegel inNachbildungen für den akademischen Gebrauch III. Leipzig und Berlin 1914. Riedmann, Josef. DieBeziehungen der Grafen undLandesfürsten von Tirol zuItalien bis zum Jahre 1335.Österreichische Akademie der Wissenschaften.Philosophisch-historische Klasse. Sitzungsberichte 307. Wien 1977. Sapac,Igor. Razvoj grajske arhitekture na Dolenjskem in v Beli krajini.Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za Arhitekturo. Ljubljana 2003. ______. Arhitekturnozgodovinska problematika srednjeveških plemiških dvorov na obmocju Litije, Šmartna in Gabrovke. Kronika 59 (2011), str. 371–410. S[chönleben], J[ohannes] L[udovicus].Genealogia illustrissimae familiae sac. Rom. imp. comitum de Gallenberg. Labaci 1680. Schäfer, Karl Heinrich. Deutsche Ritter und Edelknechte in Italien3. Im kaiser-lichen und Gibellinischen Dienste zu Pisa und Lucca. Quellen und Forschungen aus dem Gebiete der Geschichte (Görres Gesellschaft) XVI. Paderborn 1914. Schäffer, Roland.Die späteren »Krainischen« Baumkircher. Korrekturen und Hypotesen zu Andreas Baumkirchers Frauen, Kindern und Erbe. FestschriftOthmar Pickl zum 60. Geburtstag. Ur. Herwig Ebneret. al. Graz-Wien 1987, str. 551–558. Simoniti,Primož. Humanizem na Slovenskem in slovenski humanisti do srede XVI. stoletja. Ljubljana 1979. Smole, Majda. Grašcine na nekdanjem Kranjskem. Ljubljana 1982. Stopar, Ivan.Grajske stavbe v osrednji SlovenijiI. Gorenjska5. Med Goricanami in Gamberkom. Ljubljana 2000. ______.Grajske stavbe v osrednji SlovenijiII. Dolenjska2. Med Bogenšperkom in Mokricami. Ljubljana 2001. ______.Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji4. Med Solcavskim in Kobanskim. Ljubljana 1993. Šilc, Jurij. Stolp tocajev z Ostrovice v Šinkovem Turnu. Sledi preteklosti 3. Šinkov Turn 2018. Štih, Peter.Goriški grofje ter njihovi ministeriali in militi v Istri in na Kranjskem.Razprave Filozofske fakultete.Ljubljana:Znanstveniinštitut Filozofske fakul­tete, 1994 (= Studienzur Geschichte der Grafenvon Görz. Die MinisterialenundMilites der Grafen von Görz in Istrien und Krain.Mitteilungen des Instituts fürÖsterreichische Geschichtsforschung. Ergänzungsband 32. Wien – München 1996). ______.Srednjeveško plemstvo in slovensko zgodovinopisje. Melikov zbornik.Slovenci v zgodovini in njihovi srednjeevropski sosedje.Ur. Vincenc Rajšpet al. Ljubljana 2001, str. 61–72. Šumrada, Janez.Šteberški in njihova posest v srednjem veku. V: Notranjski listi III, str. 47–60. Cerknica 1986. Trotter,Kamillo.DieBurggrafen von Lienz undzumLueg. V: Schlern-Schriften105. Innsbruck 1954. Umek, Ema.Erbergi in Dolski arhiv 1–2.Publikacije Arhiva Republike Slovenije. Inventarji. Grašcinski arhivi 5. Ljubljana 1991–1992. Urankar, Pavle. Zgodovina trga Motnika in okraja. Ljubljana 1940. Valvasor, Janez Vajkard.Topografija Kranjske1678-1679. Skicna knjiga. Ur. LojzeGostiša. Faksimiliran natis. Ljubljana 2001. Valvasor, Johann Weichard Freiherr von.Die Ehre des Herzogthums Krain. Rudolfswerth 21877–1879. Vilfan,Sergij. Andreas Baumkircher in Krain. Andreas Baumkircher und sei­ne Zeit. »Schlaininger Gespräche 1982«.(=WissenschaftlicheArbeitenausdemBurgenland 67 (1983)). Eisenstadt 1983, str. 263–289. Voigt, Johannes. Geschichte Preussens, von den ältesten Zeiten bis zum Untergange der Herrschaft des Deutschen Ordens 9. Königsberg 1839. Wissgrill,FranzKarl.SchauplatzdeslandsässigenNieder-Oesterreichischen SEZNAM SLIKOVNEGA GRADIVA Slika1.Omemba Udalschalka Galla med pricami tradicijske notice samostanaBenediktbeuern, ca. 1160 (BayHSTA, Cod. 109, fol. 24), str. 22. Slika2.Pecat Konrada II. Galla (KLA, AUR AT-KLA 418-B-A 96 St, 1256,januar), str. 24. Slika3.Listina Konrada II. Galla, s katero je daroval posest v Povljah vetrinjskemu samostanu (KLA, AUR AT-KLA 418-B-A 96 St, 1256, januar), str. 25. Slika4.Pecat Konrada III. Galla (ARS 1063, ZL 5783, 1300–XI–11, foto Marko Zaplatil), str. 28. Slika 5.Samostan Mekinje (Valvasor, Skicna knjiga, str. 172), str. 30. Slika 6. Pecat Seifrida II. Gallenberško-Mekinjskega (ARS 1063, ZL 5010, 1301–VIII–20, foto Marko Zaplatil), str. 31. Slika7.Pecat Seifrida III. Gallenberga (ARS1063, ZL5022, 1305–XI–21, fotoMarko Zaplatil), str. 33. Slika8.Pecat Otona Gallenberga (ARS 1063, ZL 5030, 1317–I–9, foto MarkoZaplatil), str. 33. Slika9.Pecat Viljema III. Gallenberga (ARS 1063, ZL 5047, 1332–XII–6, fotoMarko Zaplatil), str. 34. Slika10.Pecat Galla Gallenberga (ARS 1063, ZL 6320, 1358–X–31, foto Marko Zaplatil), str. 35. Slika11.Pecat Nikolaja I. Gallenberga (ARS 1063, ZL 5114, 1368–XI–20, fotoMarko Zaplatil), str. 36. Slika12.Pecat Jurija I. Gallenberga (ARS 1063, ZL 5114, 1368–XI–20, foto Marko Zaplatil), str. 37. Slika 13.Pecat Seifrida IV. Gallenberga (ARS 1063, ZL 6575, 1397–V–13), str. 39. Slika14.PecatEgidija (Osterbergerja) Gallenberga (ARS1063,ZL4414,1410–II–23,foto Marko Zaplatil), str. 39. Slika 15.UstanovnalistinaSeifridaII.Gallenberško-MekinjskegazasamostanMekinje(StLA, Gallenberger Urkunden, Nr. 1), str. 47. Slika16.Pecat Konrada V. Galla z Rožeka (ARS 1063, ZL 4250, 1369–IX–27), str. 51. Slika17.Pecat Hansa I. Galla z Rožeka (ARS 1063, ZL 4250, 1369–IX–27), str. 54. Slika18.Pecat Hans(lein)a II. Galla z Rožeka (ARS 1063, ZL 5139, 1385–II–2, foto Marko Zaplatil), str. 57. Slika19.Pecat Andreja I. Galla z Rožeka (ARS 1063, ZL 4555, 1454–VIII–27, foto Marko Zaplatil), str. 57. Slika20.Pecat Jurija Galla z Rožeka (ARS 1063, ZL 718, 1463–III–11, foto Marko Zaplatil), str. 59. Slika21.Pecat Hansa III. Galla z Rožeka (ARS 1063, ZL 6710, 1474–XII–13, foto Marko Zaplatil), str. 62. Slika22.Pecat Davida Galla z Rožeka(ARS1063, ZL1042, 1506–IV–8, fotoMarko Zaplatil), str. 63. Slika23.Pecat Nikolaja I. Galla z Gallensteina (ARS 1063, ZL 6341, 1360–I–15, foto M.B.), str. 65. Slika24.Pecat Andreja I. Galla z Gallensteina (ARS 1063, ZL 6341, 1360–I–15, foto M.B.), str. 65. Slika25.Pecat Engleina Galla z Gallensteina (ARS 1063, ZL 6341, 1360–I–15, foto M.B.), str. 66. Slika26.Pecat Nikolaja II. Galla z Gallensteina (KLA, GAFA, 1372–III–24, foto Barbara Žabota), str. 67. Slika27.Pecat Henrika I. Galla z Gallensteina (KLA, GAFA, 1382–III–17, foto Barbara Žabota), str. 68. Slika28.Portret Henrika I. Galla z Gallensteina in njegove žene Elizabete, freska v podpeški cerkvi (foto Robert Peskar), str. 69. Slika29.Pecat Erharda Galla z Gallensteina (ARS 1063, ZL 4429, 1416–XII–13, foto M.B.), str. 72. Slika30.Pecat Ludvika I. Galla z Gallensteina (ARS 1063, ZL 876, 1490–X–16, foto Marko Zaplatil), str. 75. Slika31.Pecat Nikolaja I. Galla Pukštajnskega (»von Satz«) (ARS 1063, ZL 6364, 1361–XII–16, foto Marko Zaplatil), str. 80. Slika32.Preris nagrobnika Sigmunda Galla (StLA, HS 28, Stadl,Ehrenspiegel des Hertzogthumb Steyer VI, pag. 185), str. 86. Slika 33.Gamberk, (Valvasor, Skicna knjiga, str. 58), str. 88. Slika 34.Gamberk, aksonometricna študija (avtor Igor Sapac), str. 88. Slika 35.Šenkov turn (Valvasor, Skicna knjiga, str. 250), str. 90. Slika 36.Šenkov turn (razglednica 1915), str. 90. Slika 37.Osterberg pri Sostrem (Valvasor, Skicna knjiga, str. 201), str. 92. Slika 38.Gallenstein (Valvasor, Skicna knjiga, str. 64), str. 94. Slika39.Gallenstein in Šentjurjeva gora, tloris in aksonometricna študija (avtor Igor Sapac), str. 95. Slika 40.Šentjurjeva gora (Valvasor, Skicna knjiga, str. 116), str. 97. Slika41.Šentjurjeva gora(FranzKurzzum ThurnundGoldenstein, Gvaž,Graficnikabinet Narodnega muzeja), str. 97. Slika42.Turn pri Gabrovki, tloris in aksonometricna študija (avtor Igor Sapac), str. 98. Slika 43.Lebek (Valvasor, Skicna knjiga, str. 150), str. 99. Slika 44.Lebek, aksonometricna študija (avtor Igor Sapac), str. 99. Slika 45.Rožek (Valvasor, Skicna knjiga, str. 237), str. 100. Slika 46.Motnik (Valvasor, Skicna knjiga, str. 195), str. 101. Slika 47.Pukštajn (Vischer, Topographia Ducatus Styrie, str. 28), str. 103. Slika 48.Pukštajn (Markus Pernhart, ok. 1860), str. 103. Slika 49.Prodajna listina za gospostvo Gamberk (HHStA, 1351–V–12), str. 107. Slika 50.Gamberk z južne strani (foto Miha Serucnik), str. 109. SUMMARY The Gall Family and its Branches in the Middle Ages The Galls were a Bavarian family with its original seat, according to Bavarian historiography, being Oberzeismering near Tutzing in the hinterlands of thewestern shore of Lake Starnberg (some thirty kilometres south-west of Munich).Whereas from the second third of the twelfth century onwards, the chronicles of the Benediktbeuern, Admont, Diessen, Schäftlarn, Polling and Tgernseemonasteries identify several family representatives in the retinue of the Counts of Andechs, local sources no longer attest their presence following the extinc­tion of the line of Andechs. In reference to the area above, the oldest territo­rial princely land register of Bavaria from about 1240 still lists the Galls’ former estates, which had meanwhile passed into the hands of the Wiederspergs and other families. In all likelihood, it was already before that, while in the service of the Andechs, that the Galls concentrated their operations in Carniola, where they first appeared as Andechs ministerials in the mid-twelfth century—star­ting with Albert von Gall in 1154—and at the end of the twelfth or in the early thirteenth century gradually began to settle the Andechs seigniory in the wider environs of Kamnik in Upper Carniola. There are two hypotheses about the Galls’ settlement in Carniola. Accordingto the first one, the family only became fully integrated into the Carniolannobility following the death of Heinrich IV von Andechs in 1228. Up to that date, the then family representative Conrad II von Gall is documented as aBavarian witness and, thereafter, as serving in the retinue of Heinrich’s widow Sophia von Weichselburg, along with her Carniolan ministerials. Slightly less than a decade later, one document already explicitly styles him as a Carniolan. Furthermore, built by and named after the Gall family, the Gallenberg (Slov.: Gamberk) Castle, which first appeared in sources in 1248, probably stood in the territory of Weichselburg (Slov.: Višnja Gora) as well. If this is indeed so, it is safe to assume that it was constructed by Conrad II von Gall soon after 1228 and under the patronage of Sophia of Weichselburg. Said territory was granted to the Weichselburgs (the Puchses) as part of the Askuin inheritance. The other hypothesis rests on two premises: that some estates near Gallenberg (encom­passing the villages of Križate, Žabše, Klenik, Vace, Dobrljevo, and Kandarše) belonged to the seigniory of Scharfenberg (Slov.: Svibno), and that the second castle owned by the Galls, Gallenstein (Slov.: Podpec), likewise from the thir­teenth century, was built within the boundaries of the Scharfenberg territorial court. That being so, both castles might have been constructed in the territory controlled by the Lords of Scharfenberg, provided that one of the Bavarianministerials surrounding the Counts of Andechs married into the Scharfenberg family. Historical facts might be adduced in favour of either a) Conrad I von Gall’s unnamed father (about 1182–1206), who may have married an allegeddaughter of Conrad I of Scharfenberg; this might also explain who Conrad had gotten his personalname from, i.e. his grandfather fromthe Scharfenberg familyline. Furthermore, Heinrich von Gall, who appears in sources at approximately the same time (1197–1204), might have been Conrad’s brother and named after his uncle from the Scharfenberg family line, Heinrich I (1182–1208), the son of Conrad I von Scharfenberg; or b) Conrad II von Gall (1223–1265), the alleged son of Conrad I, who might have married an unidentified daughter of Heinrich I von Scharfenberg. Conrad II was undoubtedly a prominent figure in the Gall family’s begin­nings in Carniola. Starting with 1223, being cited as a witness in various docu­ments of Heinrich IV von Andechs regarding Bavarian, Tyrolian and Carniolan estates clearly classifies him as one of ministerials who regularly appeared in the margrave’s retinue of the Andechs family and whose significance and reputation extended far beyond the local confines. While mobility assuredly facilitated theiradaptation to the new environment, it was the fateful turn of events in the first half of the thirteenth century (the fall and gradual demise of the Andechs dynastyclosely following Heinrich’s death (1228)) that most likely led to the family’s per­manent settlement in Carniola. In 1237, Conrad is explicitly named as a witness from Carniola (deCarniola) in a document that Emperor Frederic II issued in Vienna. Moreover, in 1248, he is attested as the master of the Gallenberg Castle. The second generation of what has now become a powerful ministerial lineagesplit into three family branches. Conrad’s alleged sons, Conrad IIIand WoschalckI, founded the Liebeck-Rudolfseck (Slov.: Lebek-Rožek) and Gallenstein (Slov.: Podpec) lines, which retained the name Gall in their titles (Gall von Liebeck, Rudolfseck, Gall von Gallenstein) as well as the family coat of arms featuring a unicorn. The third branch was created about 1300, when Seifrid II, a descend­ant of Dietrich and an alleged brotherof Conrad II, married into the localAndechs ministerial family of Münkendorf (Mekinje) and founded what in the Middle Ages became the independent Gallenbergline,which took overtheMünkendorf coat of arms in the form of a pile inverted. During the fourteenth and fifteenth centuries, the Galls branched out considerably. They forged family ties with numerous prominent houses in the region and held various offices in the service of regional dynasts (the House of Gorizia-Tyrol, the Habsburgs, the Ortenburgs, and the Counts of Cilli / Slov.: Celje) as well as in territorial and church administration. In the mid-fourteenth century, the Gallenberg line split into two branches, of which the one that retained ownership of the Gallenberg Castle died out in the next generation, and the other, using the Osterberg (Slov.:Sostro) Castle as its residence, experienced an extraordinary population boom inthe fifteenth century. Soon after 1300, both lines of the Gall family left Gallenbergand moved to new locations: the Liebeck–Rudolfseck line first settled in the territorial princely fief Castle Liebeck nearby and in the mid-fourteenth century the replacement residential Castle Rudolfseck. The Gallenstein line moved its residence to the homonymous castle south of the Sava River (Lower Carniola) nearthe settlement of Gabrovka.The family already flourished inthe fourteenthcentury and, after losing its main residence in 1400, split into several branches that erected fortifications across the estate (Šentjurjeva Gora, Wart, Motnik). One branch, whose origins are not entirely clear, grew intoan independent familyline (Puchenstein / Pukštajn) and established the seat of its estate near SlovenjGradec and Dravograd, on the Styrian-Carinthian border. The Galls’ original estate in Carniola should be sought within the frame­work of the Andechs landed property in Upper Carniola, which stretched in the hinterlands of Kranj and Kamnik, roughly along the latitude between Tržiška Bistrica and Zasavje Hills. Initially, it was most likely a widely dispersed estate,some fragments of which may be identified through land donations, sales and exchanges that were transacted early on, before the family started to ramify(roughly up to the beginning of the fourteenth century). Such holdings may be located at Poženik pri Cerkljah (1248), Povlje pri Preddvoru (1254), Topole pri Mengšu (1268), Srednja vaspri Šencurju (1299), and Nadgorica pri Crnucah(1300). In the early thirteenth century or, as the second hypothesis has it, soon after 1228, Conrad I, through marriage to a female representative of the Scharfenberg family, or Conrad II as a ministerial of the last widow of the Andechs, Sophia von Weichselburg, came into the possession of an agglomerated estate in the hillsabove Zagorje and built the Gallenberg (Slov.:Gamberk)Castle near Izlake as the seigniorial seat. The scope of the Gallenberg seigniory roughly correspondedto that of the subsequent territorial court of Gallenberg. Theseigniory extendedto the big pasture plateau of Cemšeniška Planina in the north and to Trojane andKolovrat in the west, with the south-western boundary running partly along theMedija stream and then descending through the hamlet of Zasavska Gora south of Zagorje to the Sava River. From there it continued towards the mouth of the Trboveljšcica stream and ascended back in a slight arc to Cemšeniška Planina through the settlement of Klek in the east. In the mid-thirteenth century, one of the Galls, presumably Dietrich, mar­ried a representative of another former Andechs ministerial family, that ofMünkendorf,and aftera series of favourable events came intothe possession of a landed estate with its seat inthe tower-mansionat Münkendorf (Slov.:Mekinje). The former Münkendorf estate was, like that of the Galls, probably dispersed across a wider Andechs area between Kranj and Blagovica. The newly founded convent at Münkendorf largely stripped the tower of its role as the seigniorial centre, and theGallenbergs’ continuousdonationsto theconvent eventuallyreduced the landed property significantly. Nevertheless, the tower retained the role of the so-called court of advocate well into the early Modern Period. More specifically, according to the Gallenbergs’ hereditary tradition, it belonged to each consecutive family senior, who concurrently held the office of the convent’s advocate and occasionally used it as his residence while representing his clients. Towards the end of the thirteenth century, the family split into two branches. Theone that had family ties with the House of Münkendorf and assumed its nameafter Gallenberg retained estates in the north: the Ljubljana basin (east of Kranj and the wider environs of Kamnik and Mengeš), in the hilly area near Lukovica, Blagovica and partly Moravce, as well as the entire seigniory of Gallenberg. The Gallenbergs kept hold of the castle and the seigniory for no more than three generations. After 1300, when Seifrid II, on his deathbed, issued the founding charter for the Münkendorf convent and Gallemberchcastronostro, the seigniory was taken overby his sons, the last surviving of which, WilhelmIII, left it to his nephew Gall, who in 1351 sold it to Duke Albert II for 400 marks in Aquileian currency. Not long afterwards, the Habsburgs granted the seigniory and the ter­ritorial court to the Lords of Stegberg (Šteberk), who suffered financial difficultiesfrom having temporarily pledged the property to the Counts of Cilli in 1433 and ultimately sold it back to the Habsburgs. That same year, the latter entrusted it into stewardship of Georg Apfaltrer, the son of Andreas, who was married to Margaret Gall, the daughter of Heinrich I von Gall from Gallenstein. The Apfaltrers remained Gallenberg’s territorial princely stewards for over forty years(Georg 1433, Conrad II 1433–1464, Andreas II 1464–1479, Kunigunde 1479–1486), and then a series of fortunate events brought the seigniory after 135 years back into the hands of a member of the family that originally owned the estate—Jakobvon Gall from the Gallenstein subline of the Wart family, who administered the seigniory as territorial princely steward up to 1523. Losing Gallenberg(Gamberk)spurredWilhelm III von Gallenberg to engagemore actively inexpandingthe family estate and findinga newresidentialcastle. In 1356, he and his son Nicholas bought the so-called SchenkenthurnCastle (Šenkov Turn), a tower near the settlement of Selo pri Vodicah west of Mengeš. In all appearances, the fortification briefly served as the administrative centre of the Gallenberg estate, scattered across the plain between Kranj, Kamnik and Domžale, and was later converted into a leisure residence for the less esteemed members of the family (younger sons). At an unknown date, but most certainly before 1437, the tower with its modest holdings was likely surrendered to the Counts of Cilli, who immediately granted it back it to the Gallenbergs as a fief. The Gallenbergs are documented as vassals to the Counts of Cilli already in the last third of the fourteenth century. Fouryears afterpurchasingthe tower,the enterprisingWilhelmIII ventured into an even more ambitious investment in a reasonably respectable territorial princelyfiefCastle Osterberg at Podgrad near Sostro. Once belonging to the House of Spanheim, the castle standing on the confluence of the Ljubljanica and Sava rivers at the eastern entrance to the Ljubljana basin (hence its name) was since 1338 the object of a vibrant real estate trade and was divided intoseveral shares that constantly changed ownership. Wilhelm bought two thirds of the seigniory from Ortolf of Poumek and the rest a year later from Nicholas Sommerecker. Osterberg became the Gallenbergs’ main residential castle and the administrative centre for the main portion of the family’s landed property, dispersed between Kranj and Trojane. In the fourteenth and the first half of the fifteenth century, the family further expanded its territory: Wilhelm IIIas well as his descendants over the next three generations confirmedly made numerous documented purchases of real estate that were largely limited to the described area and only seldomly extended to more distant locations. Apartfrom a minor cluster of estates in Lower Carniola around Novo Mesto, Mirna Pec and Dobrnic, mention should also be made of the family’s purchase of the entire village of Naklo na Krasu (1395 and 1401) and a few estate units in the wider surroundings of Celje. For a short while, the Gallenbergs also came into the possession of yetanother minor seigniory. More specifically, in 1414, Anna, the widow of Egidius von Gallenberg, and her son Wilhelm received in pledge from the Lords von Auersperg (Slov.: Turjak) a tower with appurtenant property at Blagovicain exchange for a loan of 900 ducats. The seigniory was an Aquileian fief thatbelonged to the Lords of Glogowitz (Slov.: Blagovica) in the fourteenth century. Followingthe death of Nicholas as the last married memberof the family in 1357 and after his clerical brother Ottokar donated a major share of the estate the yearafter to the newly founded convent of Poor Clares in Škofja Loka, the seigniory shrank to a fraction of its previous size in the hinterland of Blagovica and passed into the Auerspergs’ hands through a series of transactions in the early fifteenth century. However, the Gallenberg pledge lasted only a few years, for it was alreadyin1417thatAnnaandhersonboughttithesatDolandacourtatLokafor12,000ducats, whilea document(1420)inthe Auerspergarchivementionsacastellanfrom Blagovica with a personal name typical of the Auerspergs—Herbard (honestisvirisHerwardocastellanoinGlogowicz). It would indeed be hard to imagine the widow Anna to have disposed with such an enormous sum of currency in coins without a significant amount of it being released to repay the Auerspergs’ debt. Besides, it is also highly likely that Herbard von Auersperg became of age at thattime and that he took over the administration as well as residence at Blagovica, which the Salzburg notary summarized with the title castellanus. The second branch, which retained the original name Gall, kept possession of but a few isolated estates dispersed between Kranj and Zagorje. In the early fourteenth century, the family took up residence at Liebeck—a seigniory bor­dering on Gallenberg and encompassing a wider Vace area—and transferred the centre of its operations to Lower Carniola. There, it was already before the end of the thirteenth century that the Galls built the Gallenstein Castle at Podpecnorth-west of Gabrovka, which dominated an extensive estate composed of hidesand tithes. Given that the castle and a portion of the estate were situated within the bounds of the territorial court of Scharfenberg, it seems safe to assumethat they were established in the territory the family had acquired throughalleged marriage ties with the Lords of Scharfenberg. The estate covered the area extending from the Sopota valley in the north to the Temenica River in the south, and from Veliki Gaber in the west to the settlement of Mirna in theeast. Apart from this allod (or at least an estate allodized at an early stage), the Galls’ estates in Lower Carniola also included a cluster of tithes comprising threehundred farms in the ancient parish of Šentvid pri Sticni the family was enfeoffedfrom the Aquileian Patriarch before 1300. The farms were scattered across the area stretching between Sticna in the west, Trebnje in the south and east, and Gabrovka or, rather, Podpec in the north. As for other holdings granted to the Galls, mention should be made of several Freising estates between Novo Mesto and Šentjernej, and near Škocjan. Dominating a vast landed estate, Gallensteinwas the most important of the Galls’ castles in the fourteenth century. In the second half of the century, it was run by Heinrich, who, not having produced a male heir, donated a portion of his estate tothe newly founded chaplaincy in the castle chapel at Podpec and bequeathed his share of the Gallenstein seigniory to his daughter Margaret, who was married to Andreas von Apfaltrer. In the fifteenth century, the Apfaltrers thus established Gallenstein as their primary residence and bought a quarter share of the castle from Georg von Gall. Most of the seigniory, however, remained in the hands of the Galls, who needed a new fortified administrative and residential building. One such building stands only a few kilometres away, at St.Georgenberg (modern settlement of GabrskaGora). When exactly the Galls built this castle remains unclearas medievalsources contain no indication of it. The first indirect reference to the castle is made in 1513, through the mention of Wilhelm’s son Ulrich von Gall, who was named after it as Gall zu Sand Jorgensperg. Since Ulrich, who appears in sources between 1456–1495 (consistentlywithoutthisattribute), wasalreadydeadby1513,the epithet used by his descendants could only have been coined in the final yearsof his life. This does not however exclude the previous existence of the castle. Its architectural remains indeed show some early gothic i. e. pre-fourteenthcentury features. TheperiodafterthecentralbranchoftheGallfamilyleftGallenbergto theGallenbergs in the early fourteenth century and settled in Gallenstein heralded the creation of a new family line. Conrad III’s sons, and probably he himself, resided in the Liebeck Castle near Vace for over half a century, wielding controlover the local seigniory and territorial court. The seigniory, which bordered on that of Gallenberg in the north-east, was initially a fief of the Diocese of Gurk, first held by the Counts of Andechs and then by the House of Spanheim. The Galls were entrusted with the castle when Carniola was held in pledge by the Counts of Tyrol-Gorizia, who by then already controlled the castle and the sei­gniory as a territorial princely fief and repeatedly appointed the Gall family as its castellans, the last time in 1333. Two years later, when the family became extinct and Carniola passed under the Habsburg administration, castellany most likely gave way to a feudal relationship, as may be gathered from a document (1341) with which Conrad von Gall and his brothers sold the Liebeck seigniory to the dukes Albert, Frederic and Leopold. The safeguard clause in the document statesthat in the event of the Habsburgs’ non-payment, the seigniory was to remain a fief in the hands of the Gall family as before. In most likelihood, this is also what happened, as the Gall brothers continued to name themselves after the Liebeck Castle at least until 1350. The seigniory bordered on that of Gallenberg at the settlements of Briše and Šemnik (near Izlake) in the north-east and some­where near the hamlet of Ponovice reached the Sava River, which demarcated the southern boundary all the way to the settlement of Ribce pri Kresnicah. In the west, the seigniory encompassed villages east of Moravce and extended to the foot of the Limbarska Gora Mountain in the north, where the Galls were constantly reinforcing their positions. In 1337, the Aquileian Patriarch enfeoffed Conrad von Gall a substantial cluster of estates at Vace and its surroundings, after which his family began to expand its landed estates towards Moravce in the north, where his brother Merklin assumed the office of parish priest in 1343. By 1360, Moravce became the centre of the Upper Carniolan estates held by the Galls, whose presence in Liebeck is no longer documented after 1350 (with the seigniory henceforth being referred to in relation to other owners). Instead, sources begin to make mention of a new, Rudolfseck (Slov.:Rožek) Castle north of Moravce. Although this castle is first documented no earlier than1367, it may have been built in the first half of the fourteenth century. Perhaps constructed as a replacement for Liebeck, it undoubtedly stood in the territory dotted with old family estates, attesting to which is the mix of the Gall and Gallenbergestates inthe widersurroundings of Moravce.Although the ter­ritorial scope of the Rudolfseck seigniory is difficult to determine due to poorly preserved sources, it may still be roughly located between the Sava River and Crni Graben, from the boundaries of the Gallenberg and Liebeck seigniories in the east to the immediate environs of Domžale in the west. Rudolfseck was initially a Habsburg fief (even being named after one of the dynasty’s members) until the counts Ulrich and Hermann of Cilli wrestled their way into the fief relationship. Namely, in 1367, they forced Conrad von Gall to surrender them the castle and granted it back to him as a fief. Under this vassalage, Conrad also relinquished twenty hides of his own allodial estate in the wider surroundings (at Jablana, Strahovlje, Prekarje, Cešnjice, Negastrn, Pšajnovica, and Mengeš). Yet this arrangement was of short duration. In the fifteenth century, the Cillis’ fiefs are no longer mentioned in sources and from 1444 onwards, Rudolfseck and its appurtenant estates (siczRudolfseck) are listed in Habsburg fief books. Apart from these landed properties, the Rudolfseck branch of the Gall family also held a few widely dispersed and isolated estates. The Aquileian tithes at Volavlje and Veliko Trebeljevo, claimed by both the Rudolfseck and Gallenstein branches of the family, were ancient possessions, whereas the predominantly vine-growing estate near Pilštajn (Panpach, Mlace, Virštajn), which Andreasreceived in fief fromthe Counts of Cilli, originated in the mid-fifteenth century. It is from here that his son Wilhelm later administered the estate belonging to the Bishop of Gurk. What appears to have been a side branch of the Gallenstein line in the early fifteenth century came into the possession of the Möttnig (Motnik)seigniory,which the Galls received in pledge from the territorial princes. Falling under the jurisdiction of the local tower, which gave this family branch its name in the fifteenth and sixteenth centuries, was a minor seigniory with appurtenant estates scattered across the Tuhinj Valley and the surrounding hills spanning Špitalic and Vransko. The seigniory also encompassed a small, initially Cilliand subsequently territorial princely fief comprising four hides at Brezovica pri Motniku and Dolina pri Špitalicu. The original estate owned by the Puchenstein (Pukštajn) line encompassed fourteen hides nearSlovenjGradec(of unknownexact location),which Nicholas I held in pledge, first from the Lords of Planina and then from the Habsburgs.In 1376, the Aquileian Patriarch enfeoffed his son of the same name the seignioryof Puchenstein(Pukštajn) near Dravograd. The castle was built on the precipi­tous rock shelf near the settlement of Otiški vrh on the right bank of the Drava River and within the bounds of the territorial court and the central Andechs seigniory of Windischgrätz (modern Slovenj Gradec). After the family became extinct, Puchenstein, along with the rest of Andechs estates in the MislinjaValley, came into the hands of the Aquileian Patriarchs, who enfeoffed it to vari­ous dynasties—around 1290 to the Lords of Heunburg (Vovbre) and after 1322 to the Lords of Auffenstein, who in 1368 surrendered it to the Habsburgs and received it back as a secondary fief. When the Habsburgs seized all the property of the collapsing House of Auffenstein, the fief automatically reverted to them. Only that this time, the Habsburgs no longer recognized Aquileia’s supreme authority over the estates in Carniola, Carinthia and Styria, which rendered the Aquileian enfeoffment to the Galls in 1376 a matter of mere formality. Nicholas II von Gall pledged the seigniory to the Counts of Cilli before 1389 and released it from pledge in 1393, promising Hermann of Cilli a purchase option if he chose to sell it. The Galls retained possession of the castle and the seigniory until the first half of the sixteenth century, with Sigmund von Gaisruck appearing as the newestateownernoearlierthan1542.Thisminorseigniory,whichcomprisedninety-oneinhabitedandtwenty-four abandonedhidesaccording to subsequentestimates, had most estates situated in the direct vicinity of the castle as well as in the Mislinja Valley (Bukovska vas and Šentilj pod Turjakom) and a few in the Drava Valley, on the left (Pernice and Radlje) and right (Vuzenica) banks of the Drava River. In the wider area, the Galls also held fiefs of Šentpavel/St. Paul (near Dravograd and in Lavanttal) and territorial princely fiefs (near Dravograd). Translated by Manca Gašperšic IMENSKO KAZALO A Abanic, Jakob 37 Admont, samostan 21, 24 An dem Haid, nelokalizirani dvor pri Dravogradu81 Ana, prva žena Galla Gallenberga 35, 48, 49 Ana, žena Nikolaja III. Galla s Pukštajna 81 Andechs, rodbina (grofje) 21, 24, 79, 96, 105; ministeriali 89; posesti 87– Bertold 29 – Henrik IV., istrski mejni grof 23, 24, 25, 29 Andrey . Koderl, Schnamtseli Andrey, kosez na Lokah pri Zagorju 143 Anndre . Draxll, Nisgatz, Sorabnitz Anndre, kosez v Ravenski vasi pri Zagorju 153 Anndrey, kosez v Ravenski vasi pri Zagorju 153 Apfaltrer, rodbina 71, 72, 94, 106– Andrej I. 70, 71, 91, 94, 106, 108, 109– Andrej II. 91, 108– Henrik 70, 72, 107– Jurij 70, 91, 107, 108 – Konrad II. 70, 91, 107, 108, 112, 113– Kunigunda 91, 108Aufenstein, rodbina 102 B Babitsch, Jury, kosez na obmocju Zagorja139 Bärnegg (na avstrijskem Štajerskem), grad 82 Baumkircher, rodbina 82– Andrej 73, 81, 82, 108 – Jurij II. 82 – Viljem II. 82Bawscher,Matheus, podložnik v Prpecah pri Dobrljevem 125Bela Cerkev, vikar 85; župnik 84, 85Bela Pec 59 Benedickht, podložnik v Znojilah pri Zagorju 135Benediktbeuern, samostan 21Berchtesgaden, proštija 39Bewcko, Marttin, kosez na obmocju Zagorja140Bidermann, Hermann Ignaz 16Bistra, samostan 58Blagovica 89, 91, 93; rodbina 93; stolp 93– Nikolaj 93– Otokar 93Blankenberg, Rutger 84 Blase . PapesBlase, podložnik v Brezju pri Cemšeniku 124Blaß, kosez na Cebinah 148Bled-Kamnik, Werso 25, 26Bratislava . PressburgBrdo pri Lukovici 13Brechoditz . PrhovecBrezje, pri Cemšeniku (Pierckh) 110, 124Brezovec, pri Mekinjah nad Sticno 66Brezovica, pri Motniku 78, 102Bribetz . Prpece, zaselek vasi DobrljevoBrixen, škof 27, fevdi 22Briše, pri Izlakah 98Brunner, Walter 16, 19, 20, 30, 31, 32, 50Buell,Grergor, kosez v Ravenski vasi pri Zagorju 153Bukovje pri Praprecah (Puech,Puech)150Bukovska vas, pri Dravogradu 104 C Casper, kosez v Podstrani pri Dolenji vasi Z od Zagorja 140 Casper, kosez v Toplicah pri Zagorju 140 Casper, kosez v Zavinah pri Izlakah 145 Celje 59, 93; grad 57, 59; grofje 53, 54, 58, 59, 72, 78, 79, 80, 91, 101, 104; fevdi 14, 58, 70, 73; vazali 92; grofovski dvor 81 – Friderik II. 60– Herman I. 53, 101 – Herman II. 40, 42, 56, 80, 104, 106– Ulrik III. 53, 101– Ulrik IV. 30, 60– Viljem 80, 106Celovec/Klagenfurt19Cerklje na Gorenjskem 56; vikariat 83; župnija 84; župnik 86Cerknica, župnija – župnik Gašper Gall 85Cesargrad, nad Sotlo 62, 81, 82Chud Jannes, kosez v Ravenski vasi pri Zagorju 153Chun,Valentin, župnik na Dobu 63Cilenca, zaselek pri Vinah pri Zagorju (na Zwillewcz)154Clapsche, kosez na Lokah pri Zagorju 144 Clement . SchillnickhConrat, kosez na Lokah pri Zagorju 143Cplapher, Oswolt, kosez na Rovah pri Zagorju 149Crise, kosez v Bukovju pri Praprecah pri Trbovljah 150 Crise, podložnik v Razboru pri Cemšeniku 128 C Cebine(HeyligenCrewtz) 110, 147 Cedad/Cividale 27 Cemšenik(Temschemschenickh) 34, 110, 126 Cemšeniška planina (albengenantSager) 89, 136 Cešnjice pri Moravcah (Lichtenegg)101; grašcina 87 Cešnjice pri Šentvidu 65 Cretež, gospostvo 76 – Nikolaj II. 36Crnelo, rodbina 16– Pirs 52Crni graben 100Crnomelj– Hans 73 – Martin, kranjski deželni vicedom107Cušperk, grad 81, 82 – Ana, vdova po Egidiju Gallenbergu 40, 61, 93– Hans 57, 61– Henrik 61 D Dartl,kosez na obmocju Zagorja 138 Decker . Dekher Dedicha,Jury, kosez na obmocju Zagorja140 Dedicher perg . Mali vrh Dekher(Decker)– Konrad 40 – Margareta, druga žena Alberta I. Gallenberga 20, 40, 41 Delun,Maruna, kosez na Cebinah 147 Dežman, Karel 18 Diemuta (Dimudis), žena Konrada III. Galla 27, 55 Diessen, samostan 21 Dob, župnija 63, 84 – župnik Valentin Chun 63Dobrepolje, župnik 83Dobrljevo, pri Cemšeniku (Orobilew)23, 110, 128Dobrnic 93Dol pri Ljubljani 15, 16, 19, 41, 93Dolina, zaselek pri Špitalicu 78, 102Domžale 91, 101Donner, Helene 19Doppolawschek,Jannse, podložnik v Zabrezniku pri Izlakah 121Dopsch, Alfons 111Dralitz,Jury, podložnik v Loki pri Jesenovem122Drava 104Dravograd 83, 104Dravska dolina 104Draxl,Paul, kosez v Zavinah pri Izlakah 145Draxll,Anndre, kosez v Zavinah pri Izlakah 145Drenear, Hlapse, podložnik v Znojilah pri Zagorju 134Drnsina . DružinaDrugan,Jannse, kosez na Rovah pri Zagorju 149Drugan,Jury, kosez na Rovah pri Zagorju 149Drugun, kosez na Rovah pri Zagorju 149Družina, JV od Zagorja (v Drnsiny)141 Dunaj/Wien 13, 25, 52, 62, 63Dungern, baron Otto von 16Dürr (Sušje pri Ribnici) – Ana, žena Jurija I. Galla z Motnika 78– Bertold 78– Jurij 77 E Eigenhaimb,Gigenheimb, nelokalizirana vas 26Elija, Jud 65Elizabeta, žena Konrada Loškega­ Goricanskega 28Elizabeta, žena Seifrida II. Gallenberga29Elizabeta, vdova po Henriku Planinskem 79 Emerberg, rodbina štajerskih dednih strežajev 41– Dietegen 41, 50 Erberg, rodbina 16, 18 – baron Jožef Kalasanc 15Esserkhorn, mož Ane Gall z Gallensteina71Eva, žena Hansa II. Galla s Pukštajna 82Evgen IV., papež 84 F Ferrara, cerkev sv. Dominika 85Fidler, Andreas - Marian 26Firence, cerkev sv. Marije Novelle 85Forhtenek, Ulrik 53Frankopan – Dujam, kranjski deželni glavar 58 – Štefan (Modruški), kranjski deželni glavar 60 Freidinger, Ludwig 19Freising, škof 25, 27, 58, 107; škofija, fevdi 14, 68, 70, 71; posesti 94 G Gabrje(Gallenhof), pri Gabrski Gori 87Gabrovka 65, 94Gabrska Gora . Šentjurjeva GoraGaisruck, Sigmund 104Galauf,Lucas, kosez na Cebinah (mogoce kmetija Goljuf pri Partizanskem vrhu) 148Gallenberg . GamberkGall (Galla,Galle,Galli), Ditrik (Dietrich) 21, 24Gall (Galle), Ortwin 21Gall – Albert 22, 24 – Andrej (Andrej II. Gall z Gallensteina) 84, 85 – Ana, nuna v Velesovem 85– Ditrik (II.) 26, 29, 89– Elizabeta 28– Engelbert 26, 28– Franc 15 – Gašper, župnik v Cerknici 85– Gotfried 24– Henrik 23 – Janez, stiški opat 26 – Jurij, župnik v Trebnjem 83, 84 – Konrad I. 21, 23, 24, 28, 89 – Konrad II. 23, 24, 25, 26, 28, 29, 49, 80, 89, 105, 178 – Konrad III. (Chonradus Gallo, Chunrat der Gall, Chunrad de Gallenberch, Ch.nrat von Gallvnberch) 26, 27, 28, 29, 46, 49, 51, 52, 55, 64, 96 – Konrad IV. (Chunrath) 26, 27, 28, 64– Matija 86– Ortwin 21, 24 – Pavel, župnik v Trebnjem 84– Trageboto 24 – Udalschalch, Udalschalk, Olscalk 21, 24– Ulrik 24– Vošalk I., tudi Vošalk I. Gall – Gallenstein,(Vschkalch von Gall; Schalch der Galle, Burggraf zu Weineck;Wulfinger!;WolffgangusGall!, Volsaci Gallonis de Gallenstein) 26, 28, 29, 64– Wilburga 25, 26, 105 Gall – Brežice-Rajhenburg– Franc 75Gall – Gallenstein – Ana I. 66– Ana II. 69, 70– Andrej I. 64, 65, 70– Andrej II. 73, 74– Andrej III. 75, 77– Baltazar 75– Barbara 73– Bernard 75, 77– Engelbert 64, 69– Englein 64, 66, 70– Erhard 71, 72, 73, 74– Franc 75, 77– Gall 64, 65, 66, 70– Gašper 75, 76 – Hans I. 54, 55, 67, 70, 84 – Hans (Hanslein) II. 71, 72– Hanslein III. 71, 78– Hans IV. 73, 75, 96 – Henrik I. 56, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 91, 94, 106, 108 – Henrik II. 71, 78– Henrik III. 72, 73– Jakob 76, 91, 108, 109 – Janez (Johannes natus Johannis de Gallenstayn) 63, 83, 84 – Jožef, baron 16– Jurij I. 71, 72, 74, 94– Jurij II. 73, 74 – Jurij III., imenovan »von der Wart« 76– Katarina 73, 74– Konstantin 76– Ludvik I. 75, 76 – Ludvik II. 76– Margareta I. 64, 66 – Margareta II. 69, 70, 71, 91, 94, 106– Martin 73, 74, 75– Mihael 77– Nikolaj I. 64, 65, 66, 67– Nikolaj II. 55, 67, 71, 79– Nikolaj III. 74, 78– Ulrik I. 75, 76, 96 – Ulrik II. 76 – Urban, opat v Sticni 77– Uršula 76– Vendelina 66– Viljem I. 73, 74, 75, 96 – Viljem II. 76– Vincenc 73, 75 – Vošalk I. (Volsaci Gallonis de Gallenstein) 29– Vošalk II. 67, 68, 70, 71 Gall (– Gallenstein), Sigmund, clan Nemškega viteškega reda 86Gall – Lebek-Rožek – Andrej I. 57, 58, 60, 61, 62, 101 – Andrej II. 63– David 63, 64 – Doroteja 59, 61 – Gall,imenovan tudi Šumberški (Gallus filius domini Chonradi Galli, Gall von Liebech, Gall von Schönberg) 49, 51, 52, 53, 55, 56 – Hans I. (Janez) (Hänsel der Gal)53, 54, 55, 56, 59– Hans(lein) II. 56, 57, 59, 61– Hans III. 60, 62, 63 – Jurij 57, 58, 59, 60, 61, 62 – Konrad V. 49, 51, 52, 53, 54, 55, 59, 98, 100, 101, 178– Krištof 64, 77– Magdalena 77– Merkel (Merklin) 51, 52, 53, 100 – Nikolaj, imenovan Šumberški 56, 57– Seifrid 64– Viljem I. 51, 52, 55– Viljem II. 53, 61 – Viljem III. 59, 61, 62, 63, 102– Wolfgang 60, 62, 63 Gall – Motnik– Andrej 78 – Jurij I. 78 – Jurij II. 78– Nikolaj 74, 77, 78 Gall – Pukštajn– Andrej 81, 82, 83– Bernard 80– Erazem 83– Hans I. 81, 82 – Hans II. 82– Henrik 81– Julijana 82– Neža 81 – Nikolaj I. (von Sazz) 78, 79, 80, 102 – Nikolaj II. (Nicolaus Gallus qondam Nicolai Galli de Windisgratz) 80, 81, 102, 104, 178– Nikolaj III. 80, 81 Galla Weier 21Gallafilz 21Gallenberg – Ahac 40, 42 – Albert I. 20, 37, 40, 41, 43– Albert II. 44, 45– Amalija 44 – Ana I. 44 – Ana II., priorinja v velesovskem samostanu 45 – Andrej I. 41, 42, 43, 44, 45, 50 – Andrej II. 44– Andrej III. 44, 45– Danijel 44– Doroteja 44 – Egidij (Gilg,Osterberger von Gallenberg, Schiekk der Osterberger von Gallenberch) 37, 39, 40, 41, 43, 50– Ernest 44– Friderik I. 33, 34 – Friderik II. 44 – Gall (Goln von Golnberkch) 34, 35, 36, 47, 48, 49, 91, 106, 111– Gašper I. 40, 42– Gašper II. 44, 45 – Hans pl. 19 – Hans I. 30, 40, 42, 43, 44, 50 – Hans II. 44 – Jakob I. 44 – Jakob II. 44 – Jošt I. 44 – Jošt II. 44 – Jošt Jakob 19– Jurij I. 35, 38, 39 – Jurij II. 44 – Jurij Sigmund 31– Katarina I. 33, 35– Katarina II. 35, 38– Klara I. 37, 41– Klara II. 40, 42, 43 – Konrad I. 38– Konrad II. 39, 41 – Konrada III. 45– Kunigunda 39, 41, 50– Lenart 45– Margareta 35, 38– Meika 33, 35– Neža 33, 35 – Nikolaj I. 35, 36, 37, 38, 39, 41, 50, 91 – Nikolaj II. 40, 42, 43, 44, 50, 61– Oto 33, 34, 38, 47– Rikarda (Reytza) 33, 35 – Seifrid II. (Sueridus von Calemberch) 32, 33, 35, 46, 49, 91, 106 – Seifrid III. (Sivfridus de Minchendorf, Syfridus junioroziromaSeyfrid der junge de/von Gallemberch) 29, 33, 34, 35, 46, 47, 49 – Seifrid IV. 37, 38, 39, 40, 41, 42 – Seifrid V. 40, 42, 43, 44, 45, 50– Seifrid (grof) 16, 18– Sigmund I. 39, 41, 50– Sigmund II. 41, 43– Sigmund III. 44, 50– Ullein 34, 38– Uršula 44, 45 – Viljem III. 33, 34, 35, 36, 38, 46, 47, 49, 91, 92– Viljem IV. 37, 39, 40 – Viljem V. 40, 41, 43, 50, 93 – Viljem VI. 44– Wolfgang 44– Zelda 34, 35, 36, 48, 49 – Žiga (grof) 16 Gallenstein (Podpec pod Skalo, pri Gabrovki), grad 23, 29, 64, 70, 71, 74, 93, 94, 96, 106; gospostvo 72, 96 Gamberk, pri Izlakah (Gallemberch,Galenberg,Gallenberg,Gallenbergckh), grad23, 25, 28, 29, 30, 32, 34, 35, 46, 47, 48, 49, 76, 89, 91, 93, 96, 105, 106, 107, 108, 113, 117, 119; gospostvo 91, 98, 101, 106, 108, 109, 110, 111, 113, 114, 117; zaselek pod gradom (Vnnderm geslos, zw nagst be˙ dem gesloss) 110, 114, 120, 133 Gaylla, Peter, kosez v Ravenski vasi pri Zagorju 153 Gerkeš, Avguštin 84 Gertruda, žena Andreja I. Gallenberga44 Gizela, žena Engelberta Galla z Gallensteina64Gorenji Mokronog 43; župnik 84Gorica/Gorizia/Görz – Goriški, rodbina (grofje) 48– Albert I. 27, 51– Henrik III. 36, 48, 54– Majnhard VI. 36, 48, 54 –Tirolsko-Goriški, rodbina (grofje) 51, 52, 96, 98 – Oton, koroški vojvoda 34, 51 – Henrik, koroški vojvoda 51, 110,111 Gornji grad, Margareta, žena Hansa I. Gallenberga 43 Gotnik(Guttenegg), grad pri Zabicah, JV od Ilirske Bistrice 44Gradec/Graz 13, 16Gradišce pri Lukovici 28Grafenauer, Bogo 111Grager, kosez na Lokah pri Zagorju 143Grajena (pri Ptuju), Ana, žena Seifrida IV. Gallenberga 39, 40, 42 Gregor . Kolar, Kudolf, Maglaw, Ramsche, Sloper, SparrerGregor, podložnik v Zabrezniku pri Izlakah 121Gregor,podložnik v Znojilah pri Zagorju 134Gregor, župan v Jesenovem 130Grergor . Buell Gretzperger, Gašper 44Greznikh,nelokalizirana vas 51Grudim, kosez na Cebinah 147Gutenauer, Ulrik, župnik v Moravcah 57Gutenberg, Lenart 27 H Habsburg, rodbina 37, 52, 53, 60, 79, 91, 98, 102, 106, 110, 111; fevdi 14, 73, 101; dedne dežele 108 – Albert (Albreht) II., avstrijski vojvoda 35, 91, 98, 106, 111 – Albert (Albreht) VI., avstrijski vojvoda112 – Ernest Železni, avstrijski vojvoda42 – Ferdinand I., rimsko-nemški cesar 83 – Friderik II., avstrijski vojvoda 98 – Friderik III., avstrijski vojvoda (V.), nemški kralj (IV.), rimsko-nemški cesar (III.) 30, 59, 60, 62, 63, 75, 81, 82, 108, 112, 113, 114 – Friderik IV., avstrijski vojvoda 42 – Leopold II., avstrijski vojvoda 98 – Maksimilijan I., rimsko-nemški cesar 44, 77, 78, 108, 109 – Rudolf IV. avstrijski vojvoda 79, 106Hacim, Jud 106Hagenauer, Hans 81Hainnrich,Ronn, podložnik v Zaplanini135Hainreich,Jacob, podložnik v Zaplanini136Hainzenpreg,nelokalizirana vas 67Hallecker, Ana, prva žena Erharda Galla z Gallensteina 72Hannsl . Pischkole, Pischobe, Schuester,TunischilHarrer, Friderik 67, 68Hasley, nelokalizirana vas 28Hauptmann, Ljudmil 23Hebenstreit– Friderik 38– Viljem 38Helfenberg, Dimuta, žena Viljema IV. Gallenberga40Herberstein– Lenart 82– Žiga 14Herman . ThomokoHerman, kosez na Lokah pri Zagorju 143Herman, kosez na Rovah pri Zagorju 148 Herman, kosez na Vrhu JV od Kisovca nad Zagorjem 141Hertenfels, Andrej 44Heyligen Crewtz . CebineHeyligen geist . RoveHlapse . Drenear Hmeljnik– Lovrenc 37 – Zelda, žena Nikolaja I. Gallenberga 37, 38Hofburg, Dunaj 62Hohensiener, Pheo, ljubljanski mešcan 28Hohenstaufen, cesar Friderik II. 25Hohenwart, rodbina 18 – Hans 40, 42, 61Hošperk (Hasberg), grad 37, 40Hrastulje, pri Škocjanu 94Hübner, Johann 31, 32 I Ilovec, pri Mekinjah nad Sticno 66Isernickh,Jurse, kosez na Cebinah 148Isgur . VižgarjeIzlake(Sup˙slack) 110, 119 J Jablana, pri Zagorju 101Jacke, podložnik v Orehovici pri Izlakah 123 Jacob . Hainreich, Nabrod, Rosni, YebowsserJacob, kosez v Cilenci pri Zagorju 154Jacob, podložnik v Prhovcu pri Izlakah 123Jacob, sin župana Michela, podložnik v Cemšeniku 127Jacob, župan v Izlakah 119Jager, kosez v Zavinah pri Izlakah 145Jakuschitsch, kosez v Zavinah pri Izlakah 146Jama (Predjama), gospostvo 37Janez, sin krojaca Pavla iz Ljubljane 84Janne, podložnik v Jelševici pri Jesenovem132 Jannes . ChudJannese . KolarJannse . Doppolawschek Jannse . Drugan, Kalenitz, Mair, Mullner, Scherg, Schlocarnickh, ScoriaJannse, kosez »Pod meyo« na obmocju Cebin 147Jannse, kosez na Cebinah 147Janse, kosez »Na Pollanath« na obmocju Laz pri Zagorju 156Javoršica, Zg., Sp., pri Moravcah 28Jazme(Yabsbin)150Jelševica, zaselek pri Jesenovem (Massessen) 110, 132Jerney, kosez na Lokah pri Zagorju 142Jesenovo (Yessenew) 110, 130Jetrbenk, Elizabeta, žena Galla Galla z Gallensteina 65Jorg . SchneiderJudenspan, Wolffhart 20, 41Jugkli, kosez v Zavinah pri Izlakah 146Junger,Jurse,kosezv Ravenski vasipriZagorju 152 Juri . Mlackar, MlackerJurse . Isernickh, Junger, Khmite, Ruetetz, VerbarJury . Babitsch, Dedicha, Dralitz, Drugan, Kolienntz, Kolientz, Matzog, Medwedt, Peretz, Vinschekh, Weber Jur˙,Gregorjev sin, podložnik v Zabrezniku pri Izlakah 121 Jury, kosez »zw Osterdecken« na obmocju Praprec pri Trbovljah 150 K Kalenitz,Jannse, podložnik v Cemšeniku 127 Kaliningrad (nekdaj Königsberg) 86 Kamnik 22, 59, 87, 91; deželsko sodišce 80, 111; mešcani 42; rodbina 49; Spodnji grad 53; špital 56; Zgornji grad 43; župnik 56– Gerloh 48 – Margareta, domnevno žena Seifrida III. Gallenberga 48Kamnik-Bled, Werso 105Kandrše 23Kaphensteiner, Gašper 63Karg-Bebenburg, družina 19Karl,Marin, podložnik v Znojilah pri Zagorju 134Katarina, žena Engleina Galla z Gallensteina66Katarina, žena Friderika Kolovškega 56Kellerberger, Gašper 44Kerckh, kosez na obmocju Zagorja 137Keweder, kosez na Lokah pri Zagorju 142Khmite, Jurse, kosez v Praprecah pri Trbovljah 151Klanciše(Klantischitsch), zaselek pri Zavinah pri Izlakah 146Klek 89Klenik 23Klöchl, Ulrik 80 Kloschir, kosez v Praprecah pri Trbovljah 151Kneß, kosez na Lokah pri Zagorju 143Koderl, Andrey, kosez na Lokah pri Zagorju 144Kolar,Gregor, podložnik v Brezju pri Cemšeniku 124Kolar, Jannese, podložnik v Brezju pri Cemšeniku 124Kolenc(Kolienc)– Greif 37– Martin 73 – Vendelina, druga žena Konrada V. Galla z Lebeka 53Kolienntz,Jury, podložnik v Brezju pri Cemšeniku 125Kolientz,Jury, podložnik v Dobrljevem pri Cemšeniku 128Kolovec, rodbina 49– Aechwin 49 – Ana, verjetna žena Nikolaja Galla »Šumberškega« z Lebeka 56– Bertold 48– Friderik 48, 49, 56– Gerloh 49– Janez 83– Nikolaj 36, 48, 53– Vendelina 49Kolovrat 89; grad 73Konec, zaselek pri Zagorju (NaCkonczy)154Königsberg . KaliningradKonjšcica, zaselek pri Potoški vasi pri Zagorju(na Konnschiczy)155Kos, Dušan 23, 26, 30, 32, 45, 47, 53, 100, 102, 105Kostanjevica na Krki, glavar 114; župnija 83, 107; samostan 67, 69 Kotzman, kosez na obmocju Zagorja 138Kozjak rodbina 68 – Elizabeta (Elza), druga žena Henrika I. Galla z Gallensteina 68, 70– Rutlib 68Kranj 59, 87, 89, 91, 92, 93Krapina 59Kraschau, Bertold 80Kravjek, grad 26, 28Krems 20Križate 23Krka/Gurk, škofija 42, 51, 96; fevdi 14, 45; škof 43, 63, 102 – škof Ulrik 61Kudolf,Gregor, kosez v Praprecah pri Trbovljah 151Kuel,Lucas, kosez v Ravenski vasi pri Zagorju 152Kunigunda, žena Konrada II. Galla 25Kunšperk 61, 81; župnija 58 L Labotska dolina 104Lackh . V LokiLaibach . LjubljanaLamberg– Andrej 76 – Barbara, prva žena Bernarda Galla z Gallensteina 77– Gašper 77– Jurij 61, 63 – Margareta, žena Jurija III. Galla z Gallensteina 76– Sigmund 108Las der then . LazeLaure, kosez na obmocju Zagorja 137 Lavant – Henrik, kranjski deželni vicedom35– Martin 35– Seifrid 35Lawre . PunckerLaze, nekdaj obmocje, ki je zajemalo Cilenco, Kotredež in Potoško vas S od Zagorja (Las der then) 110, 154Lebek pri Vacah, deželsko sodišce 51; gospostvo 93, 98, 101; grad 29, 35, 51, 52, 87, 98, 96, 100, 106 Ledeca vas 67Leskovec, pri Brusnicah 94Leupacher– Doroteja 81– Hans 81Lichtenberg, Erazem, celjski dvorni mojster 81Liennhart, podložnik v Razboru pri Cemšeniku 129Lilienfeld, samostan jugozahodno od Dunaja 19Limbarska gora 98Limberg– Ulrik 74, 77, 78 – Margareta, domnevna žena Nikolaja Galla z Motnika, verjetno identicnega z Nikolajem III. Gallom z Gallensteina 74, 78Lipnik, pri Trebnjem 83Ljubljana(Laibach) 28, 58, 59, 136; deželsko sodišce 56; mešcani 58; ograjno sodišce 62; avguštinski samostan 70Ljubljanica92Ljubljanska kotlina 91, 92Logice, pri Škocjanu 94 Loke pri Zagorju (SanndMargreten)110, 142 Lucas . Galauf, KuelLucas, kosez v Bukovju pri Praprecah 150Lucas, podložnik v Gamberku 133Luknja pri Novem mestu (Lueg), grad 44, 75, 77 – Henrik 75Lukovica 91Luschin, Arnold 18Lušperk, grad 43 M Machar, podložnik v Prhovcu pri Izlakah 123Machar, podložnik v Ržišah pri Izlakah 120Mache, kosez na Lokah pri Zagorju 143Machor, kosez v Ravenski vasi pri Zagorju 153Machor, kosez v Znojilah pri Zagorju 138Maglaw,Gregor, podložnik v Jelševici pri Jesenovem132Mair, Jannse, kosez na Rovah pri Zagorju 149Mala Dobrava, pri Višnji Gori 65Mala Lašna v Tuhinjski dolini (ouf dem WenigenWaltzperg/ Walczperg)38Mala Loka, pri Ihanu 93Mali vrh (tudi Malovrh), zaselek pri Dolenji vasi Z od Zagorja (Dedicher perg) 110, 141Marcko, podložnik v Jesenovem 131Margareta, grofica, vdova po Leopoldu Žovneškem 27 Margareta, žena Andreja I. Galla z Gallensteina65 Margareta, žena Hansa I. Galla s Pukštajna 82 Margareta, žena Hansleina II. Galla z Rožeka 57, 61 Margareta, žena Jakoba Abanica 37 Margareta, žena Jakoba Galla z Gallensteina77 Margareta, žena Jurija I. Galla z Gallensteina73 Margareta, žena Seifrida III. Gallenberga 34, 35 Maribor41 Marin . Karl, Schilnickh, Slagowecz, Stopar Marincko,Petter, kosez v Lazah pri Zagorju 156 Marinitza, vdova po Pongrätzu, podložnica v Izlakah 119 Markel,kosez v Ravenski vasi pri Zagorju 152 MarteinSchilnickh, kosez v Lazah pri Zagorju 157 Martin . Sipitaller, Stamer, Stiner, Werrwetz Martin, kosez v »Weintall« na obmocju Zagorja 141 Martin, kosez v Praprecah pri Trbovljah 150 Marttin . BewckoMaruna.DelunMassessen . JelševicaMatheus . Bawscher, SkodnikhMatheus, podložnik v Razborcu pri Izlakah 122 Mathia . Podrost Matzog, Jury, kosez v Lazah pri Zagorju 157 Maureytz, kosez na obmocju Zagorja 140Maychawar, kosez v Zavinah pri Izlakah 146Mayley, kosez na Koncu pri Zagorju 154Medijski potok 89Medwedt,Jury, kosez v Lazah pri Zagorju 155Mekinje(Minchendorf), 29, 46, 89; kapela Sv. Marije 33; samostan 16, 32, 35, 37, 42, 60, 89; odvetnik 45; odvetništvo 38, 39, 41; rodbina 26, 29, 30, 45, 46, 47, 89, 91, 178– Seifrid I. 29, 32– Viljem I. 29, 32– Viljem II. 29, 32, 46Mekinje-Gallenberg, Seifrid II. (tudi Seifrid II. Gallenberg) 27, 29, 32Mekinje nad Sticno 66Melcz, Albert 44Mengeš 91, 101; grad 45; rodbina, fevdi 63– Friderik 37 – Johana, žena Viljema III. Galla z Rožeka 62, 63– Nikolaj 62Mernusch, podložnik v Jelševici pri Jesenovem132 Michel . PetriackhMichel . SolnitzMichel, kosez v Vižgarju 151Michell . SwaschkoMichell,župan v Cemšeniku 126Micholl, kosez v Jazmah 150Michse, kosez v Zavinah pri Izlakah 145Mickhe, kosez v Jazmah 151 Micklaw, podložnik v Senovem pri Izlakah 119 Mindorfer – Ana, druga žena Erharda Galla z Gallensteina 72, 73– Hans 72Mirenšcica 96Mirna 93Mirna Pec 92Mislinjska dolina 102, 104Mlackar,Juri, podložnik v Brezju pri Cemšeniku 125Mlacker, Juri, podložnik v Zaplanini 135Mlace 102Mokronog 72Monselice51Moravce 28, 53, 57, 60, 87, 91, 98, 100; župnija 53, 77 – župnik Lambert 53 – župnik Merkel Gall z Lebeka 53 – župnik Peter Polc 60, 77 – župnik Ulrik Gutenauer 57Moravce pri Gabrovki (von Morauth)64, 65, 83Mordax– Erhard 62– Gašper 62– Sigmund 62Moše 44Motnik, gospostvo 78, 102; trg 79Mowrenecz, kosez na Rovah pri Zagorju 148Mrackh, kosez v Ravenski vasi pri Zagorju 153Muchar, Albert 102Mullner,Jannse, podložnik v Zaplanini136Muš, Jud 106 Muta, gospostvo 82; grad 81; mitnica N Nabrod, Jacob, podložnik v Zaloki pri Cemšeniku 130Nadgorica, pri Crnucah 89Naklo na Krasu 93Negastrn 101Nesa, kosezinja na obmocju Zagorja 137,138Nesa, kosezinja v Ravenski vasi pri Zagorju 153Neustift, samostan pri Brixnu 80Neweyssen . SenovoNeža, druga žena Konrada III. Galla 27Nicklaw, podložnik v Jesenovem 131Nisgatz, Anndre, podložnik v Gamberku 133Norowich,Petrowitze, kosez na Rovah pri Zagorju 148Nova Cerkev pri Vojniku 45Novaki pri Šentilju 83Novi grad na Krasu– Klara 41– Nikolaj 41Novo mesto 75, 83, 92, 94 O Obernhofen, nelokalizirana vas v okolici Dravograda 83Oberzeismering pri Tutzingu 21Oblus, kosez na obmocju Zagorja 137Ochs, Hans 80Oefele, Edmund 21Oglej, dieceza 84; patriarh 27, 53, 56, 64, 65, 70, 79, 80, 100, 102, 109; patriarhat, fevdi 68, 93, 94 Orehovica, pri Izlakah (Orechowetz)110, 123 Orobilew . Dobrljevo Ortenburg, rodbina 72– Albert 71– Friderik 71 Osterberg, pri Podgradu v bližini Sostrega, grad 15, 34, 36, 39, 40, 42, 92 Ostrovica, rodbina tocajev (Schenken) 34, 36, 38, 91 – Elizabeta, žena Jurija I. Gallenberga38Oswolt . CplapherOšterc, v Vivodini 60Otiški vrh, pri Dravogradu 102Otok pri Dobravi (Gutenwerd) 26Otorepec, Božo 19, 30Ottensheim19 P Pangretz, podložnik v Jesenovem 130 Panngratz, kosez v Lazah pri Zagorju 156 Panpach,nelokalizirana vas 102 Papes . Veschichter Papes, Blase, kosez v Praprecah pri Trbovljah 151 Paravicini, Werner 86 Paul . Draxl Paule . Zabeckh Paulle, podložnik v Prhovcu pri Izlakah 122 Pausche, kosez »zw Ponickl« na obmocju Ravenske vasi pri Zagorju 152 Pawer z Iga– Eberhard 78 – Margareta, domnevno druga žena Nikolaja III. Galla z Gallensteina, verjetno identicnega z Nikolajem Gallom z Motnika 78Pawll . ZabeckhPazin 39Peckmekh, kosez na Lokah pri Zagorju 143Pec (Pécs) 60Perecz, sin Jannsa Maira, kosez na Rovah pri Zagorju 149Peretz, Jury, kosez v Zavinah pri Izlakah 146Perg . Vrh, JV od Kisovca nad ZagorjemPerner, Bertold 82Pernice, pri Muti 104 Peter . Gaylla, Pisdeckh, Scharbuntz, StarmatzPeter,kosez v Družini pri Dolenji vasi Z od Zagorja 141Peter, podložnik v Senovem pri Izlakah 120Peteritz, podložnik v Jesenovem 131Petreitz, kosez na Lokah pri Zagorju 142Petriackh, Michel, podložnik v Cemšeniku 126Petrowitze . NorowichPetschacher, Krištof 76Petschennckh, Steffan, kosez na Cebinah (mogoce kmetija Pecnik pri Partizanskem vrhu) 148 Petter . MarinckoPetter, kosez »Na Prodi« na obmocju Laz pri Zagorju 156Pfaffoitscher – Barbara, žena Andreja III. Galla z Gallensteina 75 – Jurij 74, 75 – Neža, žena Viljema I. Galla z Gallensteina 74, 75– Tomaž 74Pfannberg, rodbina (grofje) 79Pfeifer, Gustav 22Pierckh . Brezje, pri CemšenikuPilštanj 61, 102; gospostvo 58, 61, 62; župnija 58 Pire . Schuester Pischkole, Hannsl, kosez na obmocju Zagorja138 Pischobe,Hannsl, kosez v Lazah pri Zagorju 157 Pisdeckh,Peter, kosez v Ravenski vasi pri Zagorju 152 Pišece59 Planina, pri Postojni (Alben) 36, 48; mitninski urad 40 Planina pri Sevnici (Montpreis),gospostvo 79; rodbina 79, 102– Henrik 79 Pläsl – Doroteja, žena Hansa IV. Galla z Gallensteina 73 – Gertruda, priorinja v velesovskem samostanu 45– Martin 73Pockhmisya, kosez na obmocju Zagorja137Podhruška, v Tuhinjski dolini 38Podpec pod Skalo, 87, 93, 94; kapela oz. cerkev sv. Pavla 69, 71; kaplan 84; kaplanija 70, 94; . Gallenstein Podrast, kosez na obmocju Zagorja 137 Podrost,Mathia, kosez na Rovah pri Zagorju 149 Podstrana, zaselek pri Dolenji vasi Z od Zagorja (pod Straynno)140Podyamnickh,Primos, kosez na Cebinah 147Polaner, Andrej, iz Grabna 61Polc, Peter, župnik v Moravcah 60, 77Polderlin, podložnik v Senovem pri Izlakah 119 Polhov Gradec (Pilichgräz, Munich Gräz !) 54, 55, 63, 70; gospostvo 53;rodbina (alten Pilchgreczer) 52, 53 – Ana (Endel, AnneGallin von Munich Gräz !), žena Hansa I. Galla z Gallensteina 54, 55, 67, 70, 84– Herman 68– Merkel 55 – Neža, druga žena Konrada III. Galla 55– Rudolf 55– Ulrik 53, 54, 55 Polling, samostan 21Pongrätz, podložnik v Izlakah 119Ponovice 87, 98Posch, Fritz 82Posotelje 58Postojna 37; gospostvo 37Poumek, Ortolf 92Povlje, pri Preddvoru 89Poženik, pri Cerkljah 89, 105Pracsnickh, kosez na Rovah pri Zagorju 149Prangracz, kosez v Lazah pri Zagorju 157Pranker, Hans 44Praprece, pri Trbovljah (Preprotisch) 110, 150Prasnickh, kosez na Cebinah 147Preineckh, kosez na Rovah pri Zagorju 149Prekar, Zg., Sp., pri Moravcah 101Prelokar, Tomaž 85Premysl, Otokar, ceški kralj 27Preprotisch . PraprecePreska pri Medvodah 66Pressburg (danes Bratislava) 73Prhovec, pri Izlakah (Brechoditz) 110, 122Prikrnica 58Primios, kosez na Klancišu pri Zavinah pri Izlakah 146 Primos . PodyamnickhPrimos, kosez »zw Osterdecken« na obmocju Praprec pri Trbovljah 150Primos, podložnik v Orehovici pri Izlakah 123Prpece, zaselek vasi Dobrljevo pri Cemšeniku(Bribetz) 110, 125Pšajnovica101Ptuj, rodbina 60Pucelj, Peter 26Puech, Puech . Bukovje pri PraprecahPukštajn pri Dravogradu, gospostvo 102; grad 80, 102Puncker, Lawre, kosez v Lazah pri Zagorju 157Puncker, Lawre, kosez v Ravenski vasi pri Zagorju 152 R Rabensberg, Elizabeta, žena Seifrida II. Gallenberga 32, 33, 34, 35, 38Radece76Radgona/Bad Radkersburg 62Radischekh, kosez na Lokah pri Zagorju 144Radlje ob Dravi 104Rain, rodbina 76Rainman, Nikolaj 66Rajner, Peter 56Rakovnik pri Medvodah 38Ramsche,Gregor, podložnik v Ržišah pri Izlakah 121Raphael, Morosa, žena Jurija II. Galla z Motnika 78Rasor . Razbor pri CemšenikuRasperetz . RazborecRaunach, Doroteja, žena Andreja Galla z Motnika 78Ravenska vas pri Zagorju (Sannd Vlrich) 110, 151Ravne, v Vivodini 60Razbor pri Cemšeniku (Rasor) 110, 128Razbore, JV od Šmartnega pri Litiji 64, 66Razborec, nekdanji zaselek pri Izlakah (Rasperetz) 110, 122Rebrca/Rechperg, Hans 81Rein, samostan 77 – opat Wolfgang 77Ribce pri Kresnicah 98Ribnica, župnik 83Rifnik, Katarina, porocena Getzendorffer81Rogkhalben . RžišeRoje nad Šmartnim pri Litiji, grad 106Rokhalmer, Jurij 74Romagna, pokrajina v Italiji 54Ronn . HainnrichRosni,Jacob, podložnik v Jelševici pri Jesenovem132Rove, pri Zagorju (Heyligengeist) 110, 148 Rožek(Rudolfseck), pri Moravcah, grad 29, 53, 54, 56, 57, 58, 100, 101, 178; gospostvo 53, 87, 100; . Gall –Lebek-RožekRuddi . SchmickenaRudnik pri Moravcah 28Rueprech, podložnik v Razboru pri Cemšeniku 129Rueprecht, podložnik v Znojilah pri Zagorju 133Ruetetz, Jurse, kosez na obmocju Zagorja140Ržiše, pri Izlakah (Rogkhalben)110,120 S Sabech . Zabeckh Sager . Cemšeniška planina Saleckh, kosez na obmocju Zagorja 139 Salockh . Zaloka Salzburg, dieceza 84; nadškof 42, 80, 81 – nadškof Pilgrim 39Samswanger, Konrad 80Sannd Margreten . Loke pri ZagorjuSannd Vlrich . Ravenska vas pri ZagorjuSapac, Igor 96Sava 89, 92, 98, 100, 106Savnija 110, 111Sawer – Margareta, žena Ulrika I. Galla z Gallensteina 76– Martin 76– Nikolaj 75 Schäffer, Roland 82Schäftlarn, samostan 21 Scharbuntz,Peter, podložnik v Orehovici pri Izlakah 123 Scherg, Jannse, kosez na obmocju Zagorja138 Schillnickh,Clement, kosez na obmocju Zagorja 139 Schilnickh,Marin, kosez v Ravenski vasi pri Zagorju 153 Schlocarnickh,Jannse podložnik v Zaplanini135 Schlossberger, Rupert 41 Schmickena, Ruddi, kosez na obmocju Zagorja141 Schnamtseli,Andrey, kosez v Ravenski vasi pri Zagorju 152 Schneider,Jorg, kosez v Zavinah pri Izlakah 145 Schnitzenbaum – Henrik (Stichenbruner!, Schniegenbaumer !) 65, 67 – Trauta, žena Nikolaja I. Galla z Gallensteina 65, 67Schnoil . ZnojileSchönleben, Janez Ludvik 16, 31, 32, 49, 50Schrabas, Rapoto 65Schuester, Hannsl, kosez na Malem vrhu pri Dolenji vasi Z od Zagorja 141Schuester, Pire, kosez na obmocju Zagorja139Scoria,Jannse, podložnik v Ržišah pri Izlakah 121Senovo, pri Izlakah (Neweyssen) 110, 119Sevnica 44; gospostvo 42Sipitaller,Martin, kosez na obmocju Zagorja139 Skanndre, kosez na obmocju Zagorja 137Skodnickh, kosez v Zavinah pri Izlakah 145Skodnikh,Matheus, kosez v Zavinah pri Izlakah 146Slagowecz,Marin, kosez na Rovah pri Zagorju 150Slegler, kosez na obmocju Zagorja 139Sleyko, kosez na obmocju Zagorja 137Sloper,Gregor, kosez na Cebinah (mogoce kmetija Slopar pri Spodnjih Cebinah) 148Slovenj Gradec 79, 102; gospostvo 79, 102 – Trauta, žena Viljema III. Gallenberga34Smlednik 20Snoill . ZnojileSolnitz,Michel, kosez na Lokah pri Zagorju 144Sommereck – Ana, žena Vošalka II. Galla z Gallensteina 67, 68– Jera 56– Nikolaj 38, 67, 92Sopota 93Sorabnitz, Anndre, župan v Dobrljevem pri Cemšeniku 128Sore, kosez »Na Prodi« na obmocju Laz pri Zagorju 155Sostro 15Soteska, Henrik 27Sotla 81Spanheim, rodbina (grofje) 29, 96 – Filip, oglejski patriarh 32 – Ulrik III., koroški vojvoda 27, 32Sparrer,Gregor, kosez v Lazah pri Zagorju 157 Sparuller,Tschernne, kosez na Lokah pri Zagorju 144Speth von Schülzburg, družina 16 – Viktor Franz August Freiherr von 13Spodnja Vipava, grad(Niderbippach)36, 48Srednja vas pri Kamniku 38Srednja vasi pri Šencurju 89Stadl, Franz Leopold Wenzel Freiherr von und zu 86Staingrub, Friderik 80Stamer,Martin, kosez na obmocju Zagorja139Starmatz, Peter, podložnik v Zaplanini135Starnberško jezero, JZ od Münchna 21 Steffan . PetschennckhSteffan, kosez »an der Saw« na obmocju Zagorja 141Sticna 94; samostan 26, 27, 29, 52, 53, 64, 65, 66, 77, 83, 85; opat 66– opat Albert 84– opat Janez Gall 26– opat Urban Gall z Gallensteina 77Stiner,Martin, kosez na obmocju Zagorja139Stopar,Marin, kosez na Rovah pri Zagorju 148Stoper, kosez v Lazah pri Zagorju 157Stopnik(Hekenberk) pri Vranskem, grad 60Stopno, pri Škocjanu 94Strahovlje101Straynna . PodstranaStraža, pri Dobruški vasi 94Stubenberg, Friderik 64 Sup˙slack. Izlake Svibno 93; gospostvo 23; rodbina 23, 79, 89, 93, 105, 178 – Henrik I. 23 – Konrad I. 23– Margareta 49– Viljem 27Swaschko, Michell, kosez v Ravenski vasi pri Zagorju 154Sweintzer, kosez na obmocju Zagorja 140 Š Šemnik, pri Izlakah 98 Šenkov Turn . Šinkov Turn Šentilj pod Turjakom 104 Šentjernej94 Šentjurjeva Gora, danes Gabrska Gora (St. Georgenberg), grad 74, 96, 108 Šentpavel/Sankt Paul im Lavanttal, opat81 Šentpeter, rodbina 68– Hansel 68– Seifrid 68 Šenturška gora 55 Šentvid pri Sticni, pražupnija 94; župnija 64, 69 Ševnica, Mala, Velika, pri Trebnjem 83 Šinkov Turn, stolp blizu Sela pri Vodicah zahodno od Mengša (turn dacz Zel) 20, 34, 36, 38, 44, 45, 91, 92 Škocjan94 Škofja Loka 86; samostan klaris 93 Škofja Loka-Goricane, Konrad 27, 28 Šoštanj 53 Špitalic102Šteberk, rodbina 91, 106, 107 – Dimuta, žena Galla Galla z Lebeka 52 – Hans I. 106– Nikolaj 106– Vigul 106– Viljem 106Šumberk, grad 52, 57 – Hans II. 57 – Janez (Hans) I. 67 T Telletina, kosez na obmocju Zagorja 137Temenica 93Temschemschenickh . CemšenikTgernsee, samostan 21Thomcko, kosez v Lazah pri Zagorju 157 Thometz . WolfThomoko, Herman, kosez v Lazah pri Zagorju 154Toplice, zaselek pri Dolenji vasi Z od Zagorja(Toplitz)140Topole, pri MengšuTrapp– Ana 43– Doroteja 43– Erhard 43– Jakob 43Trboveljšcica 89Trebnje 72, 94; župnija 84; župnik 83 – župnik Jurij Gall 83, 84 – župnik Pavel Gall 84Trient, škofija, fevdi 22Trojane 89, 92Tržiška Bistrica 89Tscherne, kosez na Vrhu JV od Kisovca nad Zagorjem 141 Tscherne, kosez v Praprecah pri Trbovljah 151 Tschernne . Sparuller Tschernne, kosez v Ravenski vasi pri Zagorju 153 Tuhinjska dolina 102 Tunischil,Hannsl, kosez v Lazah pri Zagorju 156 Tupcina, v Vivodini 60 Turjak, rodbina 13, 44, 57, 93– Hans 77 – Herbard (Herwardo castellano in Glogowicz)93Turki 62Turn pri Gabrovki, stolp 87, 96Turnska Cerknica 96 U Udalhilda, žena Nikolaja I. Gall s Pukštajna 79 Umek, Ema 15, 16, 18 V V Loki (In der Lackh), zaselek pri Jesenovem 110, 122 Vackhin, kosez na obmocju Zagorja 137 Vackin,Vakin, kosez na obmocju Zagorja138 Vace 23, 52, 93, 100, 106 Valvasor, Janez Vajkard 30, 37, 86 Velesovo, samostan 34, 65, 66 – priorinja Ana II. Gallenberška 45 – priorinja Gertruda Pläsl 45Velika Dobrava, pri Višnji Gori 65Velika Lašna v Tuhinjski dolini (ouf dem Michilem Waltzperg/ Walczperg)38 Veliki Gaber 93Veliko Trebeljevo 58, 101Verbar, Jurse, kosez v Lazah pri Zagorju 155Vermoschitsch, kosez v Zavinah pri Izlakah 146 Vernek – Ana, žena Jurija Galla z Rožeka 60– Lovrenc 60– Viljem 60 Veschichter, Papes, kosez v Lazah pri Zagorju 156Vetrinj, samostan 24, 29Vine pri Zagorju ? (Weintall) 141Vinje pri Moravcah 58Vinschekh, Jury, kosez v Lazah pri Zagorju 154Vipava 82; gospostvo 76; trg 82Virštanj 102Vischer, kosez na obmocju Zagorja 139Višnja gora, rodbina (grofje oz. svobodni gospodje – Puchsi) 23, 26, 79 – Sofija, vdova Henrika IV. Andeškega 23, 89Vitanje, Novi grad 43Vivodina 60Vižgarje(Isgur)151Vladislav, poljski kralj 60Vnder der alem . ZaplaninaVnnderm geslos . GamberkVnnderpurckh . ZabreznikVojnik42Volavlje 58, 101Vovbre/Heunburg, rodbina 102Vranja pec 38Vransko 102 imensko kazalo Vrh, zaselek JV od Kisovca nad Zagorjem(am Perg) 141Vrhpolje pri Moravcah 28Vuzenica 83, 104 – Kolon 67 W Wallenstein, Eberhard 41, 50Wallsee, rodbina 36Wart, nelokaliziran stolp ali dvor 76, 96Weber,Jury, kosez v Znojilah pri Zagorju138Weichowar, kosez v Zavinah pri Izlakah 145Weintall . Vine pri Zagorju, ZavineWeißthanner, Alois 21Werder, Valentin 63Werrwetz, Martin, podložnik v Razboru pri Cemšeniku 129Weyboda, kosez na Lokah pri Zagorju 143Widersperg, bavarska plemiška rodbina22Wilburga, druga žena Galla Gallenberga35Wildenstein, Neža 77Windschwendter, Peter, oskrbnik Brda pri Lukovici 13Winkel,nelokalizirana vas 65Winsthekh, kosez na obmocju Zagorja 137Wolf, Thometz, podložnik v Zaplanini 135 Y Yabsbin . JazmeYebowsser,Jacob, kosez v Lazah pri Zagorju 156 Yessenew . Jesenovo Z Zabeckh, Paule, kosez na obmocju Zagorja137 Zabeckh, Sabech, Pawll, kosez na obmocju Zagorja 139 Zabreznik, pri Izlakah (Vnnderpurckh)110, 121 Zagorje ob Savi 89, 93, 110, 111; kosezi 110,111,112 Zaloka, pri Cemšeniku (Salockh) 110,130 Zaplanina(Vnder der alem) 110, 135 Zapuže, pri Brusnicah 94 Zasavska gora 89 Zasavsko hribovje 89 Zavine, pri Izlakah (Weintall) 110, 145 Zeismering (Zazmanningen,Zaizmaningen,Zaismaning),Ober-, Unter- 21– Ortwin 21– Dietrich 21Zelinckh, kosez na obmocju Zagorja 137Zellenberger, Hans 44Zgornja Tlaka, pri Gabrovki (zu Ober Brait bey der Thurn) 96Zgornje Praprece, pri Lukovici 74, 78Znojile, S od Zagorja (Snoill) 110, 133, 138Zwillewcz . Cilenca Ž Žabše, zaselek pri Kandršah 23Žebnik, grad 76Žovnek, svobodni gospodje 27 – Leopold 27– Ulrik 27Žusem, Hans 41 Rodovnik 1. Gall, zacetki rodbine na Kranjskem. 0) Konrad I. (c. 1182–1206) 1) Janez Ditri Konrad II (c. 1250–1260) (c. 1250) (1223–1265) Wilburga 8 Werso Blejski-Kamniški Konrad III. 8 Dimudis Vošal I. Elizabeta 8 Konrad Loški (1248–1250) (1268–1301) 8 Neža Pol ograjska (1268–1301) (1301) 2) 3) Seifrid II. Gall Konrad V. Mer el Viljem I. Konrad IV. Engelbert (1267–1300) (1303–1359) (1333–1371) (1341–1347) (1341–1351) († 1301) (1293–1303) veja Gallenberg veja Gall – Lebek-Rožek veja Gall – Gallenstein Rodovnik 2. Gallenberg. 3) Seifrid II. 8 Elizabeta Rabensberška (1267–1300) (1328–1330) 4) Seifrid III. (Šik) 8 Margareta Friderik I. Vil em III. (Šik) 8 Trauta Slovenjegraška Oto Katarina I. Rihca Meika Neža (1299–1317) (1301–1317) (1305–1365) (1301–1317) (1301) (1301) (1301) (1330) 8 Henrik avant v e j a G a l l e n b e r g v e j a O s t e r b e r g ? 5) Gall 8 1) Ana Zelda 8 1) Kuno Creteški Nikola I. (Šik) 8 Zelda Hmeljniška Juri I. 8 Elizabeta Ostroviška Margareta 8 Nikolaj Summerecker Katarina II. 8 Friderik Hebenstreit Ullein Seifrid . Martin . Konrad I. (1340–1361) (1352–1385) (1337–1388) (1353–1381) (1353–1361) (1352–1354) (1330) 2) Wilburga 8 2) Nikolaj Kolovški 6) Nikolaj »Creteški« Egidi (Osterberger) 8 Ana Cušperška Vil em IV. 8 Dimuta Helfenberška Seifrid IV. (Šik) 8 Ana iz Grajene Albert I. 8 1) Margareta Crnomaljska Klara I. 8 1) Nikolaj Novograjski (1389–1411) (1380–1415) (1386–1411) (1379–1412) (1352–1400) 8 2) Margareta Decker 8 2) Rupreht Schlossberger 7) Nikola II. 8 Uršula Gašper I. Vil em V. 8 N. Žusemska Seifrid V. Hans I. 8 Margareta Gornjegrajska Ahac Klara II. 8 Jakob Trapp Sigmund I. Konrad II. Kunigunda 8 1) Eberhard Wallenstein Sigmund II. Klara 8 Baltazar von der Dür (1409–1455) (1409–1419) (1409–1424) (1423–1431) (1423–1434) (1411–1428) (1427) 2)Dietegen Emerberg ?? 8) Jošt I. Jakob I. Ernest Dani el Ana I. 8 1) Albert Melz Andre I. 8 Gertruda Sigmund III. Jakob II. Jošt II. Vil em VI. 8 Katarina Juri II. Konrad III. Hans II. Wolfgang Andre II. 8 Uršula Friderik II. Dorote a 8 1) Andrej Hertenfels Amali a 8 Gašper Lenart Ana II. (1459–1485) (1459–1485) (1459–69) (1459–69) (1470–1485) (1427–1459) Mengeška (1446–1469) (1471) (1463–1471) (1460–1469) Pfafojcer (1460–1469) (1460–1492) († 1492) (1454–1506) (1454–1495) Jamska (1454–1505) (1481–1492) 8 2) Hans Pranker (1454–1495) Kellerberg (1459–60) (1471–†5) 2)Hans Zellenperger 9) Albert II. Gašper II. Andre III. Uršula 8 Gašper Gretzperger (1469–1478) (1469–1475) (1469–1495) (1471) Rodovnik 3. Gall – Lebek-Rožek. v e j a L e b e k 3) Gall 8 Dimuta Šumberška Konrad V. 8 1) X Crnelska Merkel Viljem I. (1303–135 ) (1333–1371) 8 2) Wendel Kolien (1341–1347) (1341–1351) v e j a R o ž e k 4) Nikolaj G. (Šumberški) 8 Ana Hans I. (1382–1385) (1364–136 ) 5) Hans(lein) II. 8 Margareta (1385–1401) 6) Andrej I. Jurij 8 Ana Verneška X 8 Hans Hohenwart Viljem II. (1424–1454) (1427–†1470) († 1430) (1422) 7) Doroteja (1454) Viljem III. 8 Johana Mengeška (1444–†1475) Hans III. (1463–1475) Wolfgang (1446–1487) 8) David (14 0–1518) Krištof (14 6–1510) Seifrid (14 6) Andrej II. (14 0–14 3) 9) Klara 8 Jurij Kaina h Magdalena 8 Fran Gall z Gallensteina (1520) Rodovnik 4. Gall – Gallenstein. 3) Konrad IV. Engelbert 8 Gizela (†1301) (1293 1303) (1303) 4) Nikolaj I. 8 Trauta Schnitzenbaumer Andrej I. 8 Margareta Gall 8 Elizabeta Jetrbenška Englein 8 Katarina Margareta I. 8 ikolaj Rainman z Bleda (1329 1360) (1321 1360) (1329 †1360) (1329 1360) (1348) ? ? 5) Henrik I. 8 1) X Šentpeter Nikolaj II. 8 ? Vošalk II. 8 Ana Sommerecker Ana I. Hans I. 8 Ana Polhograjska Wendel Doroteja (1358 1396) 8 2) Elizabeta Kozjak (1361 1372) (1361 1367) (1382) (1368) (1360 1385) (1382 1389) 6) Ana II. 8 Y »Esserkhorn« Margareta II. 8 Andrej Apfaltrer Hans(lein) II. Erhard 8 1) Ana Halecker Hans(lein) III. Henrik II. (1390) (1390 1437) (1377) (1377 †1422) (c. 1400) (c. 1400) 8 2) Ana Mindorfer 7) Jurij I. 8 Margareta Henrik III. X 8 Hans Crnomaljski Martin Andrej II. Jurij II. Hans IV. 8 Doroteja Pläsl Barbara 8 Martin Kolienc Nikolaj III. 8 1) Margareta Limberška (1416 †1436) (1423 1436) (1419) (1423 1458) (1423) (1423) (1423 1472) (1453 1462) (1420 1422) 8 2) Margareta Pawer 8) Katarina 8 Jurij Rokhalmer Viljem I. 8 eža Pfafojtscher Vincenc Andrej III. 8 Barbara Pfaffoitscher veja Gall –Motnik 9) (†1435) v e j a Gašper(1456 1458) (1429 †1457) Š e n t j u r j e v a g o r a Ludvik I.(1456 1500) Ulrik I. 8 Margareta Sawer(1456 1495) ? v e j a W a r t Jurij III. 8 Margareta Lamberg(1480 1508) (1457) Jakob 8 Margareta(1486 1523) (1479 1514) Franc 8 1) Katarina Dür (1514 1520) 8 2) Magdalena Gall z Rožeka Bernard 8 1) Barbara Lamberg (1516 1545) 8 2) Agnes Wildenstein 10) Baltazar(1497 1498) Ludvik II.(1500 1507) Ulrik II.(1513) Uršula(1513) Konstantin 8 Helena Lamberg (1517) Viljem II. Mihael(1496 1500) Urban (1516 1523) Rodovnik 5. Gall – Motnik. 7) Nikolaj 8 Margareta (1426–1430) 8) Jurij I. 8 Ana Dürrer (1456–1467) 9) ndrej 8 Doroteja Raunach Jurij II. 8 Morosa Raphael (1495– † 1511) (1495–1527) Rodovnik 6. Gall – Pukštajn. 5) Nikolaj I. »von Sazz« 8 Udalhilda (1361–...........) 6) Nikolaj II. (1376–1393) 7) N ža H nrik Nikolaj III. 8 Ana (1427) (1422) (1422) 8) Hans I. 8 Margareta Andr j (1453–1489) (1446–...........) 9) Hans II. 8 Eva Julijana 8 Bertold Perner (1518–...........) (1497) Monografija prinaša doslej najcelovitejši poskus zgodovinske obrav-nave rodbine Gall v obdobju srednjega veka na Slovenskem. S tem zapolnjuje pomembno praznino v domacem zgodovinopisju, saj se Galli uvršcajo med tiste plemiške rodove, ki so bistveno zaznamovali razvoj slovenskih dežel v srednjem in novem veku. … Avtor je v svojem prikazu uspešno premagal prepreke, ki so jih postavile družinska raz­vejanost, na drugi strani pa sorazmerna skromnost, neuravnoteženost in velika razpršenost primarnih virov. Pricujoce delo bralcu odpira doslej nedosežen uvid v zapleteno genealogijo, delovanje posameznih clanov rodbine in njeno posestno strukturo. Iz recenzije dr. Tomaža Lazarja 27 € http://zalozba.zrc-sazu.si