■B TRŽAŠKI UMETNIKI LJUBLJANA »SEPTEMBRA 1945 NARODNA GALERIJA Specialna knjižnica Tržaški umetniki 0203000964 964/2000 S 4952 TRŽAŠKI UMETNIKI LJUBLJANA« SEPTEMBRA 19 45 Zadružna tiskarna v Ljubljan TRINAJST TRŽAČANOV V LJUBLJANI »Potrebno je, da bi dandanes bilo možno očitati ljudem le eno, namreč da se vse preživo zanimajo za sleherno stvar, kakor pravi Goethe na Lottina usta, in drugega nič. Vsi, ki hladno in brez zanimanja stoje ob strani, akoprav še životarijo, bodo izginili, verjemite mi, v mračnem zatonu mrtve kulture.« Tako pravi Alfonso Gatto, tenkočuten italijanski poet in vpliven pisec o umetniških zadevah, ki se je, toliko da bi dal dober zgled, vpregel po vojni v voz dnevnega časopisja v prilog komunistični partiji. Po¬ stavil pa sem te besede kot geslo na čelo teh vrstic, ki naj predstavijo to razstavo podob, risb in kipov, da bi z njihovo pomočjo razjasnil nekatere stvari in vam po¬ magal, da jih doumete. Najprej in predvsem pa moram opravičiti ta svoj spis, ki ni spis poklicnega umetnost¬ nega kritika. Slikarji, moji prijatelji, ki so pobudili to razstavo, so se obrnili name edinole zato, ker vedo, da se zelo živo zanimam za stvari, ki se doga¬ jajo, tako živo, da sem si po povratku v Trst in po vseh sila bridkih izkušnjah te vojne spontano nadel nalogo razčiščevanja nesporazumov in miritve duhov med ljudmi dobre volje, a le med njimi, četudi nisem politik in ne v službi katere koli stranke. Kdor bi dejal, da bi bilo možno opravljati korist¬ nejše in nujnejše stvari v ti Evropi, ki so jo razdejala leta in leta nasilne diktature in strahotna vojna, po¬ sledica in višek teh diktatur, ta bi, kar se nas tiče, imel prav samo po vrhu in na videz. Umetniki, razumniki, kultura, ali, da povem z eno besedo, človeški duh, mora biti prednja straža v novi družbi, ki smo o nji sanjali in jo hočemo uresničeno. Ni pričel nacizem v Nemčiji brez tehtnega vzroka s sežiganjem knjig po javnih trgih in z uničevanjem podob po galerijah. In Musso¬ lini, ta tragični burkasti tenor, je v deželi prilagod¬ ljivosti in kompromisov dvajset let ljubimkal z razum¬ ništvom, vabil in mikal z najslajšimi glasovi in deloma žalibog tudi uspel; posledica pa je taka zmeda pojmov in smeri, da ubogi italijanski tovariši, ki so sedaj vzeli 3 metlo v roke, ne vedo, kje naj bi najprej začeli. Na¬ sprotno pa poglejte v Rusijo, kjer se revolucija ni ustrašila umetnikov, jim ni mašila ust in jih devala v spone: posledice tega ravnanja lahko opazite povsod po svetu, kjer ljudem vseh rodov in barv zažare obrazi, ako imenujejo Moskvo, kakor so ljudem žareli obrazi, ako so pred devetnajstimi stoletji izgovarjali besedo Nazaret. »Proletariat,« je z nekaj bistvenimi besedami zapisal umetnostni kritik Giolli, preden je bil odveden v Nemčijo, kjer je v pregnanstvu umrl, »proletariat ne sme braniti meščanske gramatike in kulture proti umetnikom, ki ju hočejo vreči s tečajev; proletariat mora razumeti, da revolucija umetnikov deluje v glo¬ bino, proti samim temeljem, ki jih hoče razde jati so¬ cialna revolucija.« In Picasso, ko so ga »New Masses« povprašale, kaj ga je nagnilo, da se je priključil ko¬ munistični stranki, je odgovoril: »Zato — in to vam povem s ponosom — ker nisem nikoli gledal na slikar¬ stvo kot na umetnost, ki naj bi le ugajala in zabavala; jaz pa sem- z risbo in barvo hotel čedalje globlje pro¬ dirati v poznanje sveta in ljudi, da bi nas to po¬ znanje delalo z vsakim dnem bolj svobodne.« No, in mi smo se v pregnanstvih in po skrivališčih, po taboriščih in po ječah naučili, kaj je notranja svo¬ boda, svoboda duha in duše, ona svoboda, ki nam je najbolj pri srcu; naučili smo se, kaj ije ona svoboda, od katere živiš kot od kruha in bolj kot od kruha; in da če sredi take svobode umreš, še smrt ni smrt, mar¬ več le sprostitev od gmote. Nemara pa boste sedaj dejali, da je potemtakem ta razstava, na katero nas vabite, politična razstava, strankarska razstava. Ne, ni. Umetnostna razstava je, kjer so razobesili svoje podobe slikarji našega časa, moški in ženske iz naših dni, živi slikarji, in zato ker živi, stoječi sredi družbenega življenja in njegovih problemov. Umetnik je hkrati izraz sveta, sredi kate¬ rega živi, in v majhni, večji ali zelo veliki meri, vodnik svojemu svetu. Oprostite mi mehanično prispodobo in navedek: toda umetnik — sem zapisal prej nekoč — je sila občutljiva radijska sprejemna antena, a mora prav tako biti tudi oddajna antena. Videti je nesmisel, pa ni, če pravim: ne posnema umetnost narave, pač pa 4 narava posnema umetnost. In res: »nekomu, ki ni po¬ svečen v umetnost, zavira praktična izkušnja stvari, kakršne so, da bi jih mogel videti, kakršne se prikazu¬ jejo umetnikom; umetniki pa se v onih trenutkih spro- ste praktične zavesti, kakor da bi stvari zagledali prvi¬ krat« (M. Marangoni). Vsakdanji človek tedaj, laik, ki gleda dolgo in sledi umetniku, ugleda naravo, kakršna se prikazuje umetniku, ne pa, kakršna je in kakršno je gledal poprej; in narava, gledana s takimi očmi, je posnetek umetnosti. Po drugi strani pa je slikar stvarjalec tudi, ko slikajoč gospoduje snovi, ki jo ugneta, jo premaguje in ustvarja poezijo, to se pravi, nekaj dela, ustvarja. In po tolikanj umetnosti, ki je imela samo negativen in polemičen pomen (sakroisankten pomen!), ni odveč poudariti, da sta slikarstvo in kiparstvo delo, nad vse plemenito delo. Ako se sedaj, ko so jasni ti osnovni pojmi, vrnemo k vprašanju, ali je ta razstava politična razstava, lahko tudi odgovorimo, da je politika vse, kar je storjenega, če je storjeno v »polis«, v mestu (in vi, bratje jugoslo¬ vanski, ste bili občudovanja vredni zgledi tudi v goz¬ dovih!), družbeni izraz mesta, v socialno službo mestu. In ako se povrnemo k vprašanju, ali je ta razstava strankarska razstava, hočem reči komunistična, oziroma socialistična razstava, lahko zdaj tudi odgovorimo, da vse, kar se danes dela živega, poštenega in zdravega, ne more biti kaj drugega kot komunistično, pa bodisi da je to komunistično povezano s komunistično stranko ali s katero si bodi drugo sodobno in tedaj ne reakcio¬ narno stranko, ali pa da je izven vseh strank. Zgodo¬ vina človeškega duha pozna trenutek, ko se sredi pro¬ padajočega rimskega sveta, gnilega od same rafinirane civilizacije, pojavi revolucionarno »barbarstvo«, ki kot luč zasveti od vzhoda. Temu barbarstvu je bilo tedaj ime krščanstvo In naj nam: nihče ne pride s ponavljanjem starega in obrabljenega reka, češ da sta komunizem in socia¬ lizem ekonomija, historični materializem, snov v opreki z duhom. Ako hočete, da naj dnh živi na zemlji, mora predvsem uspevati snov in tako šele omogočati du¬ hovno življenje, ali, če naj bom še bolj jasen, vam bom po ljudsko grobo dejal, da je kaj lahko študirati in pametovati o duhovnih stvareh, če ije trebuh poln in če vas ne stiskajo z vseh strani ekonomske prilike; prav je tedaj, da politiki tako ravnajo, da ima večina, to se pravi vsi, poln trebuh, in da s tem gmotnim delom opravljajo delo duha. Izobrazba, tudi višja izomika, lepa knjiga, lepa glasba, lepa podoba ne smejo biti privilegij samo ne¬ katerih redkih, ali privilegij samo nekega določenega razreda, marveč last čim večih in tedaj vseh. Tako smo se od misli do misli in s priljudnostjo, ki je v rabi med pravimi prijatelji, nekoliko oddaljili od naših trinajstih slikarjev. Toda prav zato je šlo, se mi zdi, da se začutimo zaupne z vami in da vam to dokažemo. Dokažemo z besedami, dragimi tako vašim kakor našim srcem svobodnih ljudi, a dokažemo tudi z našo navzočnostjo med vami. V to vašo Ljubljano, čudovito na lepotah narave in umetnosti, v to vzorno izobraženo in kulturno mesto, ki mi vemo, da je izobra¬ ženo in kulturno, četudi so se protivniki svobodnih na¬ rodov iz roda v rod trudili, da bi nam ga osovražili in pristudili, v to vaše mesto prihajamo s temi nekaj podobami, risbami in skulpturami, znanilkami miru in bratske ljubezni. Lepo je in zgledno, da se je to zgodilo predvsem z umetnostjo in za umetnost. Vemo, in že ob spominu drhtimo in zardevamo za človeštvo, da so nevredni Italijani, in med njimi žalibog tudi Tržačani, drugače prihajali semkaj na vašo zem¬ ljo tragičnega leta ena in štiridesetega, a na mučeniški Kras že mnogo leta poprej. Nič ne izgine in nič se ne zabriše; vse se da zgraditi znova, obuditi in premagati z umevanjem in ljubeznijo. In tudi zato smo tu med vami. Kakor vidite, smo prekoračili mejo ločnico ne le brez bojazni, marveč s toplo simpatijo in z vero v srcu. Kakor vidite, nas prav nič ni ustrahovalo onih štiri¬ deset dni, ko ste vi imeli v rokah upravo mesta Trsta, četudi teh štirideset dni vaše uprave tako nizkotno in bedasto izrablja v svoje namene neko časopisje in neka propaganda. Mi nismo »daljnovidni politiki«,, kakršni so ljudje okoli nekega časopisja in neke propagande; mi smio preprosti ljudje in umetniki. Ni nas prehudo zadel sila žalostni prizor z bivšega trga Loreto, ali 6 prizor stoterih neznanih žrtev, ki so jih nanosili v mrtvašnico v Milanu; vse to so dokazane stvari, a ni¬ smo po njih sodili kulture Italijanov; lahko si tedaj mislite, da tudi nismo prenežnočutni spričo nekakšnih vesti, ki so jih tudi že izrabili v neke namene, a jih še nihče ni napisal. Dobro izpitana in satansko zakrin¬ kana nemška zver se je svojih prvih štirideset dni v »Kiistenlandu« brez dvoma izkazala za boljšo organi¬ zatorico od naših trudnih ljudi, ki so prihajali iz gozdov in z gora; res nam je morda dala več jedi, a še na misel nam ne hodi, da bi se zaradi tega hoteli povrniti v osmi september leta 1943! In tu smo zdaj med vami z našim umetništvom, pa tudi z vsem našim srcem ljudi med ljudmi, z našimi umetniškimi osebnostmi, pa tudi z nad vse rahlo in občutljivo socialno človečnostjo. Tudi nam je možno očitati le eno in le za to eno samo se hočemo opravičiti, bom rekel zdaj, ko mi teko besede h kraju in da navežem spet na začetne besede. Ker se preživo zanimamo za čas, v katerem živimo, in za njegove socialne dolžnosti, smo prišli semkaj, če prav nas je le malo in tudi ti redki, bi dejal vsaj za nekaterega med nami, niso pred vami v vsi polnosti prave vrednosti. Ne maram opravičevati odsotnih kakor slabi oče, ki kvari sinčka dijaka; hočem samo razložiti, zakaj jih ni. Eden se je vzdržal, ker je sicer dober slikar, a kot človek nekakšen Don Abbondio, ki tiči skrit doma in čaka, kaj bo; vzame si na posodo latinščine za dva božjaka in pravi, da je njegov dom njegova »turris eburnea«. Spet drugi se štedi, sedi na svojem jajčku in pravi, da hoče na dan šele, ko bo do kraja dozorel in izdelan, do kraja polizan in poglajen. Tretji je ari¬ stokrat, ki ne mara za družbo, naj si bo majhna ali velika; celo v današnjih socialnih časih mu smrdi sku¬ pna razstava; hoče se mu samo njemu posvečene, nje¬ gove osebne razstave; zato čaka in upa. In potem so še vsi tisti, ki so na debelo zaslužili s fašističnim sindi¬ katom; lahko si mislite, da ti zdaj šele počasi prebav¬ ljajo in da jih ni zlahka zganiti. In naposled še oni, ki so mrtvi, zares mrtvi, in oni, ki se le delajo mrtve, in oni, ki so toliko kot mrtvi: nebrižneži, ki stoje ob strani. 7 Toliko o odsotnih. Kar se pa prisotnih tiče, prepuščamo vam, da sami presodite in izberete. Vemo, kako daleč ste prišli v umetnosti; videli smo in se prepričali tu, videli smo nedavno tudi v Trstu. Skoraj po vsem svetu ste sejali svojo umetnost, povsod, kamor so vas zanašale žalostne razmere vaše domovine ali pa popotni gon, svojski umetnikom in svobodnim ljudem svetovljanom. Popol¬ noma zaupamo v sodbo vašega občinstva, ki zna gledati lepe in nove stvari, vaših izobraženih in ljubeznivih kritikov, bratsko prijaznih in uslužnih tovarišev, ki stoje z nami ramo ob rami v dobri in pravi borbi. Ne dvomim, da boste iz del vseh teh trinajstih umetnikov razbrali vneto voljo, novo hotenje, drznost v izrazu; prav tako pa sem tudi gotov, da boste v tem ali onem med njimi razbrali in odkrili pravega mojstra. Sicer ljubim svoje mesto, vendar ne govorim za¬ slepljen od pristranske ljubezni, če pravim, da iz podob, ki so bile izbrane za to razstavo, razberem povprečno evropsko raven, hočem reči nekaj sproščenega, no¬ vega in ubranega, kar budi zanimanje in privlači. Razdalja med Trstom in Ljubljano ni velika; a če bi ne bilo tako kakor pravim, bi ne bilo pravega raz¬ loga, da prihajamo z zahoda. Kritik Giansiro Ferrata, ki ni Tržačan, marveč iz Milana, je zapisal v florentinsko revijo: »Trst je eden izmed mostov, ki nas najbolje vežejo z Evropo; nekaj se tam gori usipa čez rob vsakdanjih meric, se širi in razliva.« Giuseppe Menasse 8 13 T R I E S T 1 N I A LUBIANA »Occore che oggi gli uomini d’una cosa sola possano essere rimproverati, cioe di pr en dere ad ogni cosa una parte troppo viva come Goethe fa dire a Lotte e non di altro. Gli indifferenti, credetemi, anehe se non sono finiti, spariranno nel piccolo crepuseolo di una eultura morta.« Sono parole di Alfonso Gatto che e un raffinato poeta italiano, ascoltato scrittore di cose d’arte, il quale tanto per dare il buon esempio da quando la guerra e finita tira la carretta del giornale quotidiano al ser- vizio del partito comunista. E ho voluto scrivere queste parole epigraficamente in testa alla mia presentazione di questa mostra di pitture disegni e scolture per aiu- tarmi a chiarire alcune cose e aiutar voi a capirle. Intanto e prima di tutto debbo giustificare questo mio scritto, che non e quello di un critico d’arte professio- nista. Gli amici pittori che si sono fatti iniziatori di questa mostra si sono rivolti a me unieamente perche sanno che prendo una parte mol to viva alle cose, tanto viva che pur non essendo un uomo politico ne al servizio di alcun partito, mi sono assunto ritornando a Trieste dopo le dolorosissime esperienze di questa guerra un compito spontaneo di chiarificazione di ma- lintesi e di pacificazione d’animi tra gli uomini di buona volonta, ma soltanto tra di essi. Chi dieesse che si possono fare delle cose piu utili e piu urgenti in quest’Europa seonvolta da anni e anni di bestiale dittatura culminata in un’orrenda guerra, avreb- be per quanto ci riguardia, una ragione solo superficiale e apparente. Gli artisti, gli’intellettuali, la eultura, — in una parola 1’intelligenza deve essere al 1’avanguar- dia nella societa nuova che abbiamo sognato e che vogliamo. Non per nulla il nazismo comincia in Germa- nia con furiosi fald di libri nelle piazze e con la distru- zione di quadri nelle pinacoteche. E Mussolini, tragico tenore buffo, nel paese della faciloneria e del compro- messo, per venfanni tresca con 1’intelligenza, sguinza- glia le sue sirene piu allettanti a ahime in parte ci 9 riesce, e ne deriva guella eonfusione di ooncetti e di tendenze per eni i poveri compagni italiani si trovano con la seopa in mano a non saper da che parte inco- minciare. Viceversa guardate in Russia dove la rivo- luzione non ha avuto paura degli artisti, non li ha ne imbavagliati ne minimizzati: i risultati si vedono oggi in tutto il mondo, dove gente dtagni razza e colore s’illu- mina guando nomini Mosca eome dieiannove secoli fa alla parola Nazaret. »II proletariata — seriveva alla macchia prima d’es- sere deportato in Gerniania e morirvi il critieo d’arte Giolli — il proletariata non deve difendere la gramma- tica e eoltura borghese eontro gli artisti che la vogliono seardinare: deve capire che la rivoluzione degli artisti agisce in profondita eontro le stesse basi alle guali si appunta la rivoluzione sociale.« E Picasso che interro- gato dal New Masses sni motivi della sna adesione al partito eomunista risponde: »Poiehe, e sono fiero di dirlo, io non ho mai considerato la pittura come un arte di sempliee gradimento, eome una distrazione; io ho voluto col disegno e col colore penetrare sempre piu avanti nella conoscenza del mondo e degli nomini, per- che guesta conoscenza ei 1 iberi ogni giorno di piu. Ora noi, negli esigli e nei nascondigli, nei campi di eoncentramento e nelle prigioni, abbiamo imparato ch’e la liberta interiore, spirituale, d’a n im a, guella che piu ci preme, ch’e guesta liberta che come il pane e piu del pane ci fa vivere, e guando in essa si muore non e morte la morte, ma aneora liberazione della materia. Allora, direte, guesta che c’invitate a visitare e una mostra politica, una mostra di partito? No, che ono lo e. Etana mostra dtarte di pittori del nostro tempo, uomini e donne del nostro tempo, vivi, e pertanto immersi nella vita sociale e nei suoi problemi. L’artista e al tempo stesso espressione del mondo in cui vive e, in misura minima piccola grande o grandissima, guida al suo mondo. Scusatemi 1’imagine ineecanica e la ci- tazione: ma 1’artista — svrivevo altra volta — e untan- tenna radiorieevente sensibilissima e devtassere pari- menti una trasmittente. Diro untapparente assurdita, 10 ma non e Karte che copia la natura, e la natura ehe copia Karte. Infatti: »e Kesperienza pratica delle eose eome sono ehe impedisce al profano di vederle c o m e appaiono agli artisti; i quali in quei momenti riesco- no a liberarsi dalla eoscienza pratica, quasi le vedessero per la prima volta« (M. Marangoni). Dunque il eosid- detto »uomo qualunque« ehe guarda a lungo e segue il pittore, vede la natura eome appare ali’artista e non eome e e prima la vedeva, e la natura, vista cosi, e una copia delTarte. Anche per altro verso il pittore e un creatore quan- do esercitando il suo mestiere, domina e supera la sua stessa materia e fa poesia, cioe fa, erea. E dopo tanta arte in funzione negativa e polemica (sacrosanta fun- zione!) e bene affermare ehe pittura e scoltura sono mestiere, nobilissimo mestiere. Se ora, chiariti questi coneetti basilari, torniamo alla domanda se questa mostra sia una mostra politica, potremo anche rispondere che tutto quello che si fa e politica se viene fatto nella »polis«, nella citta (e voi, fratelli jugoslavi, siete stati amirevoli esempi anche nei boschi!), espressione sociale della citta, al servizio sociale della citta. Se aneora torneremo alla domanda, se questa mostra sia una mostra di partito, intendo una mostra comunista o socialista che dir si voglia, potremo anche rispondere che tutto quello che oggi si faceia di vivo di onesto di sano, non e e non pud essere che comunista, sia col partito comunista che con un qualsivoglia partito attuale e quindi non reazionario, infine alKinfuori di tutti i partiti. C’e un momento nella storia dello spirito umano in cui nel mondo de- cadente romano, marcio di raffinatissima eivilta, si in- serisee una rivoluzionaria »barbarie« che viene con la luce dalKoriente. Questa barbarie si chiamava allora Cristianesimo E non ci si venga a ripetere il vecehio e frusto luogo comune che comunismo e socialismo sono econo- mia, materialismo storico, materia contrapposta a spi¬ rito: se si vuole che lo spirito viva sulla terra e anzi- tutto la materia ehe deve prosperare e rendere possi- bile questa vita o, per essere aneora piu evidente, vi diro con popolaresea arroganza che e facile studiare e ragionare di cose spirituali a pancia piena liberati 11 dal tremendo assillo economico, quindi e giusto che i politici facciano in modo che il maggior namero e quindi tutti, possano avere la pancia piena e con questo lavoro materiale fanno opera spirituale. L’istruzione, la coltura anche superiore, il bel libro, la bella mušica, il bel quadro non debbono essere pri- vilegio di pochi, ne di una determinata classe, ma del maggior numero, e quindi di tutti. Si, di discorso in discorso, con l’affabilita che usa tra veri amici, siamo andati un po’ lontani dai nostri tredici pittori. L’essenziale, io penso, era proprio sen- tirsi in confidenza con voi, come veri amici e dimo- strarvelo. Dimostrarvelo con parole čare ai vostri come ai nostri cuori di uomini liberi e dimostrarvelo coi fatti della nostra presenza qui. In questa vostra Lubiana, stupdena di bellezze di natura e d arte, in questa citta esemplarmente colta e civile, che noi sappiamo colta e civile anche se per generazioni intere i nemici dei popoli liberi in tutti i modi si sono inutilmetnte affan- nati di renderci spregevole e odiosa, noi veniamo con queste poche pitture disegni e scolture messaggeri di pace e di fraterno amore. E’ bello ed e esemplare che questo sia fatto anzitutto con 1’arte e per 1’arte. Sappiamo, e il rieordo ancora ci fa fremere e per 1’umanita arrossire, che degli indegni italiani, pur- troppo degli stessi triestini, ben diversamente sono venuti qua a partire dal tragico anno quarantuno e nel vostro territorio, nel Carso martirizzato, a partire da molti piu anni addietro. Nulla perisee e nulla si ean- cella; tutto si pud ricostruire e con la coniprensione e 1’amore dominare e superare. E’ anche percio che siamo qua. Come vedete abbiamo varcato la linea di demar- cazione senza timore, anzi con calda simpatia e con fede. Come vedete non siamo affatto terrorizzati dai quaranta giorni della vostra amministrazione nella citta di Trieste, cosi ignobilmente e stupidamente sfruttati da certa stampa e propaganda. Noi non siamo dei »po¬ litici lungimiranti« come le gente di certa stampa e propaganda, siamo dei semplici uomini e degli artisti; non ci siamo impressionati oltre misura del tristissimo 12 spettaeolo dell’ex Piazzale Loreto o delle centinaia di vittime di ignoti portati all obitorio a Milano — cose documentatissime — (ne da cio abbiamo giudicato della civilta degli italiani), figuratevi se siamo tanto schizzi- nosi proprio per una cronaca ehe, del resto, e stata gia sfruttata, ma non aneora scritta. La ben pasciuta belva tedesea, satanicamente mascherata, nei suoi primi qua- ranta giorni del Kus ten lan d si e certamente dimo- strata piu abile organizzatrice dei vostri uomini stan- chi che venivano dai bosehi e dalla montagna e ha forse dato meglio da mangiare, ma non siamo certa¬ mente noi che percid vorremmo tornare all’8 settembre del 1943! Eccoci qua dunque, col nostro mestiere di pittori ma eon tutto il nostro cuore duomini tra gli uomini, con la nostra individualita d’artisti ma con la piu sen- sibile umanita sociale. D’una cosa sola noi pure possiamo essere rimpro- verati e vogliamo essere giustificati — diro ora che m'avvio alla fine, richiamandomi ali principio. Per aver prešo al miomento che viviamo e ai suoi doveri sociali una parte troppo viva, siamo venuti pur essendo in pochi e forse quei pochi stessi direi quan- toimeno per taluno, non nella pienezza del proprio valore. Non voglio, come quel cattivo padre che vizia il fanciullo scolaro, giustificare le assenze; le spiego: c’e ehi si e astenuto perehe e un bravo pittore ma come uomo una specie di Don Abbondio che si sta tappato in časa e guata il tempo che fara; si fa prestare due soldi di latino e dice che quella e la sua »turris ebur- nea«. C’e poi chi si risparmia e cova il suo ovetto e dice che vuole presentarsi tutto bello e finito, leccato e lustrato. C’e aneora ehi aristocraticamente non vuole compagnia, ne tanta ne poca, nemmeno in tempi socia¬ listi frequenta la »collettiva«, aspetta la mostra perso- nale: aspetta e spera. Ci sono poi quelli che hanno fatto gli affari grossi col sindacato fascista e allora eapirete che sono lenti a digerire e a muoversi. E ci sono quelli ehe sono morti, morti davvero e quelli che fanno il morto e quelli oh’e come se fossero morti: gli indif- ferenti. Questo per gli assenti. 13 Per i presenti, voglio lascier giudicare e scegliere a voi. Sappiamo fin dove siete arrivati nelle arti — 1’abbiamo visto qui, Fabbiamo visto anche di recente a Trieste, lo avete seminato un poeo in tutto il mondo, dove vi hanno portato le tristi vicende della vostra patria o il nomadismo proprio degli artisti e degli uomini liberi cittadini del mondo. Fidiamo nel giudizio del vostro pubblieo preparato alle cose belle e nuove, dei critici colti e gentili, dei eolleghi fraternamente amabili e vicini nella buona battaglia. Certo sono che in tutti gnesti tredici artisti rico- noscerete solerzia di volonta, novita d intenti, audaeia d’espressione; ma sono anche sicuro ehe in taluno di essi saprete e vorrete rieonoscere degli autentiei maestri. Non čredo d’essere aeeeeato da predilezioni appas- sionate — per non parlare d’amore della mia citta — se nelle pitture che mi hanno scelto a presentarvi, rico- nosco un livello medio europeo, voglio dire gualche eosa di sciolto nuovo e intonato che interessa e avvince. La distanza e poca tra Trieste e Lubiana, ma non sarebbe stata una ragione per venire d’occidente, se non fosse cosi come dieo. E’ ancora un eritico, che non e triestino, si cinama Giansiro Ferrata, sta a Milano e scrisse in una rivista fiorentina: »Trieste e uno dei ponti che meglio ci legano al- FEuropa; gualche cosa lassu traboeca dai misurini, si espande«. Giuseppe Menasse 14 RAZSTAVLJ A J O BASTIANUTTO RICCARDO. Rojen 1. 1906 v Trstu. Študiral v Benetkah in Florenci. Razstavljal v Trstu, Benetkah, Milanu, Turinu, Rimu, Livornu in drugod. BEMBINA MARGHERITA. Rojena v Benetkah. Študirala slikarstvo isto tani. Razstavljala v Benetkah, Trstu in v vseh večjih mestih Italije. CESAR JOŽE. Rojen 1. 1907 v Trstu. Študiral slikar¬ stvo pri slikarju A. Černigoju. Razstavljal v Trstu, Benetkah, Milanu in drugod. GEIC TONI. Rojen 1. 1913 v Splitu. Študiral slikar¬ stvo v Benetkah. Razstavljal v raznih mestih Italije. GROM BOGDAN. Rojen 1. 1918 v Devinščini (Pro¬ sek) pri Trstu. Študiral v Perugi, Rimu in Benetkah. Razstavlja sedaj prvič. LOTTA RINALDO LUIGI. Rojen 1. 1913 v Trstu. Študiral slikarstvo v Trstu in Ravenni. Razstavljal v Trstu in Ravenni. LUKEŽIČ AVRELIJ. Rojen 1.1912 v Trstu. Samouk. Razstavljal v Trstu, Benetkah in Milanu. LUPIERI MARIA. Rojena v Trstu. Študirala sli¬ karstvo v Trstu in dekorativno umetnost v Milanu. Razstavljala v Trstu, Benetkah, Milanu, Rimu in Pragi. MENEGHINI ELENA JOLANDA. Rojena v Imoli. Študirala slikarstvo v Messini in Palermu. Razstavljala v Messini, Imoli, Florenci, Trstu in drugod. MORO GIUSEPPE. Rojen 1. 1888 v Trstu. Samouk. Razstavljal v Trstu, Benetkah, Rimu, Milanu, Turinu, Florenci in drugod. SPACAL LOJZE. Rojen 1. 1907 v Trstu. Študiral sli¬ karstvo v Benetkah in Milanu. Razstavljal v Trstu, Benetkah, Milanu in Rimu. ŠVARA DUILIO. Rojen 1. 1914 v Trstu. Študiral ki¬ parstvo v Trstu, kjer je tudi doslej razstavljal. ZANDEGIACOMO TOMMASINI PEDRA. Rojena v Trstu. Študirala slikarstvo pri slikarjih Bergagniu in Bastianuttu. Razstavljala v Trstu. 15 RAZSTAVLJENA DELA BASTIANUTTO RICCAEDO 1. Ribiči (freska) 2. Slikarjevo veselje (freska) 3. Štefanov grunt (freska) 4. Delavnica I (freska) 5. Delavnica II (freska) 6. Plavolasec (freska) 7. Vesela družba (freska) 8. do 10. Risbe BEMBINA MARGHERITA 11. Tihožitje s hruškami 12. Dekle (olje) (olje) 13. Jaslice (tempera) CESAR JOŽE 14. Stolica (olje) 15. Perunike (olje) 16. Motiv iz Trsta (olje) 17. Pri branju (olje) 18. Sončnice (olje) 19. Sedeči deček (olje) 20. Ženski akt (olje) 21. do 23. Risbe GEIC TONI 24. V cerkvi (lesorez) 25. Otroci (lesorez) 26. Delavec (lesorez) 27. Moška glava (lesorez) 28. Krajina z mostom (lesorez) 29. Košnja (lesorez) 30. Žetev (lesorez) 31. Kopači (lesorez) 32. Krajina (lesorez) 33. Kraška cesta (lesorez) GROM BOGDAN 34. Mrtvaški ples (lesorez) 35. Motiv iz Benetk (linorez) 36. do 40. Beneški motivi (risbe) 41. do 43. Motivi iz Peru¬ gie (risbe) 44. Vola (risba) 45. Akt (risba) 46. Umivalnik (monotipija) 47. Pri mizi (akvarel) 16 LOTTA RINALDO LUIGI 48. Sončnica in sadje (olje) 49. Predmestje (olje) 50. Delavec (olje) 51. Tihožitje z masko (olje) 52. Motiv iz Trsta (olje) 53. in 54. Risbi LUKEŽIČ AVRELIJ 55. Tihožitje s stekenicama (olje) 56. Deček s čepico (olje) 57. Krajina (olje) 58. Starec (olje) 59. Cvetje v vazi (olje) 60. Mati z otrokom (olje) 61. Tihožitje z grozdjem (olje) 62. Steklenici (olje) 63. Kraško polje (olje) 64. Lastna podoba (olje) 65. Krajina (olje) 66. do 73. Risbe LUPIERI MARIA 74. Mačke (tempera) 75. Jezero I (akvarel) 76. Jezero II (akvarel) 77. Jezero III (akvarel) 78. Cesta pri morju (tempera) 79. do 90. Risbe MENEGHINI ELENA JOLANDA 91. Portret gdč. C. R. (olje) 92. Tihožitje z morskim pajkom (olje) 93. Tihožitje s pahljačo (olje) 94. Tihožitje s cvetjem (olje) 95. Tihožitje z rokavicami (olje) 96. Tihožitje s kanarčkom (olje) 97. do 100. Risbe MORO GIUSEPPE 101. Dekle z nageljnom I 104. Izgnanci (olje) (olje) 105. Tihožitje (olje) 102. Dekle z nageljnom II 106. Primorska kuhinja (olje) (olje) 103. Vrtiljak (olje) 107. do 109. Risbe 17 S 4952 020000964 COBISS c NPRODNA GALERIJA LJUBLJANA VABILO V SOBOTO, DNE 2£ SEPTEMBRA 1945 BO ODPRTA OB 18. URI V JAKOPIČEVEM PAVILJONU RAZSTAVA TRŽAŠKIH UMETNIKOV Prosimo Pas, da se udeležite te otvoritve, na kateri bodo prisotni tudi gostje — tržaški slovenski in italijanski razstavijalci ★ DRUŠTVO SLOVENSKIH UPODABLJAJOČIH UMETNIKOV