46. štev.
V Kranju, dne 15. novembra 1913.
Leto I.
Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo.in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4'—, za pol leta K 2—, za četrt leta K 1—. Za vse druge države in Ameriko K 5'60. — Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine prcfste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin., za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj.
Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775.
Delegacije.
Pred par meseci je zboroval na Češkem shod avstrijskih industrijalcev. Na tem shodu je član gosposke zbornice, ki ni Slovan, ostro obsodil našo zunanjo politiko, ki slepo vodi prestižno politiko naprej, uničuje našo industrijo, naše finance in tira državo v gospodarsko katastrofo. Shod teh industrijalcev je soglasno sklenil resolucijo, da naj zunanja politika krene na drugo, treznejšo in previdnejšo pot. Ker se v Avstriji zgodi vedno to, kar zahtevajo Nemci in je ta resolucija izšla iz nemških krogov, je bilo upati, da se merodajni krogi streznejo in sprevidijo opasnost našega položaja.
To upanje je bilo prazno. Dne 18. t. m. se snideta delegaciji, ki bosta sklenili za vojaške potrebščine novo breme okoli ene miljarde kron. Oba finančna ministra, ki sta se poprej branila proti taki ogromni obremenitvi, sta se sedaj udala, ogrski finančni minister je ostal v službi, avstrijski pa je šel vsled bolehnosti na dopust, iz katerega se več ne vrne. In ker je skupni ministrski svet sklenil to obremenitev, sklenili jo bota tudi obe delegaciji, ker dosedaj se še ni pripetilo, da bi bili delegaciji odklonili kako zahtevo, ki so jo zahtevali vojaki. Ta obremenitev je posledica balkanske vojne, v kateri je doživela naša zunanja politika toliko razočaranj. Namen naše politike je bil, zabraniti, da strneta Srbija in Črna-gora svoje meje in danes se stika črnogorska državna meja s Srbsko. Namen naše politike je bil preprečiti povečanje slovanskih držav na našem jugu, in Srbija in Črnagora sta do malega podvojili obseg držav in prebivalstva. Daljni svetovni trgi so naši industriji zaprti vsled konkurence močnejše in agilnejše angleške, nemške in francoske industrije in odprt nam je bil le še Balkan in tega nam je zaprl sedaj grof Berchtold, ker je med balkansko vojno pobijal vse srbske in črnogorske težnje. Poprej smo se opirali na Rumune in hoteli ustanoviti Veliko Bulgarijo. Rumunija je krenila
na druga pota, nego so bila od nas določena in Bulgarija je ponižana do tal. Ti neuspehi zunanje politike naj se po mnenju merodajnih krogov popravijo na ta način, da pomnožimo stalno vojsko za nad trideset tisoč mož in naročamo nove dread-note.
Tako hočejo visoki vojaški krogi vzdržati prestiž države, tako hočejo popraviti to, kar je zagrešila zunanja politika, in sicer brez ozira na naše notranje razmere. Ti krogi so mnenja, da tiči moč države sploh le v številu oboroženega moštva, v številu pušk, ladij in kanonov. Ne ozirajo pa se na to, da je prav tako, kot velika armada, za moč države potrebna zadovoljnost ljudstva, ki daje vojaštvo, ki ga redi in ga more rediti le takrat, če ima samo kaj jesti in oblačiti, moč države i sloni na njenem gospodarskem položaju na pro-cvitu njene industrije in trgovine.
In v tem oziru ne store naše vlade tega, kar ! bi bila njihova dolžnost.
Vsled razsodbe upravnega sodišča, da je pa-. tent, s katerim se je ustanovila upravna komisija j na Češkem, zakon, nastane resno vprašanje, kaj i je še stabilno v našem ustavnem ustroju. Najbogatejša avstrijska kronovina nima več avtonomije in se vlada absolutistično. Druga največja kronovina ima absolutizem pred pragom. Hrvaška zvija i se že čez eno leto pod bičem absolutističnega vla-j danja in sicer samo zaradi tega, ker ne gre drage volje" pod igo madžarske nadvlade. Eden najvaž-j nejših  organov vsake države je uradništvo. In i pojavi med uradništvom so morda najopasnejši v celem državnem organizmu. Državni uradniki žu-| gajo s pasivno resistenco, kar bi oviralo delovanje i državnega stroja. Po državi se širi mržnja do skup-j nosti, in ta mržnja se je že polastila državnega uradništva. Na uradništvo so vojaške predloge zelo slabo učinkovale. Iz sklepov skupnega ministrskega ; sveta sledi, da je država izdala nad tristo miljonov ; za mobilizacijske svrhe, ne da bi se bile vprašale \ za to delegacije, ne da bi bila vlada za to zahte-1 vala ali dobila kako dovoljenje ljudskih zastopnikov.
Vlada pa ni v položaju uveljaviti službeno prag-matiko, ki bi stala okoli trideset miljonov in na katero čaka na tisoče in tisoče uradniških rodbin, katerim pri rastoči draginji nedostaja vsakdanjega kruha.
V delegacijah se bo dovolila ena miljarda za
vojaške potrebščine. In pri tej priliki je umestno j vnovič povdarjati, da bolj kot močna, mnogoštevilna j armada so za moč države potrebne zdrave n o -i tranje razmere. V tem oziru p a je opazovati i posebno pri dunajski vladi opasen fatalizem. Fi-| nančni minister se je udal pritisku vojnega ministra J in šel na dopust. Avstrijski ministrski predsednik t in notranji minister pa ne storita nič, da bi omo-i gočila delazmožnost državnega zbora, da bi uve-j ljavila službeno pragmatiko in pomirila uradništvo,' ! ničesar ne ukreneta, da bi ustavila kugo mržnje ! do skupnosti, ki se širi med prebivalstvom.
Državni zbor hira od dne do dne in živi le : še od dijet, leto se bliža koncu in bati se je, da
ne dobimo niti službene pragmatike, niti proračuna.
Naši ministri pa sede mirno na svojih stoleh in i čakajo rešitve od zgoraj. In če ne ozdravijo naše j notranje razmere, se lahko pripeti, da bomo v i resnem trenotku spravili na noge velikansko mno-' žino ljudi, da pa ista ne bo imela kaj — jesti. S Vojaški ministri kupičijo z bolestno nervoznostjo
puške na puške, kanone na kanone, ladije na ladije J in množico rekrutov na množico, državne kase pa j so prazne, mogočnost pridobivanja je vedno manjša, I proračun živi le od posojil, državna renta pada od j dne do dne in celo upanje na boljšo prihodnost je j vedno manjše. V tem trenotku bi bilo na mestu, j da bi naši civilni ministri zaklicali svojim vojaškim } kolegom: Gospodje generali: Nekaj manj bi bilo : mnogo več!
Veselo v boj!
Klerikalci so večinoma že postaviti svoje kandidate za bodoče deželnozborske volitve. Znane osebe so to, stari „prijatelji Ijudsta." Le v neka-
i
K.
J. N. Potapenko:
Rešilna beseda.
Dalje.
„Za tem sem prišel uradno k nekemu mladeniču ter sem ga začel zdraviti . . ."
„Torej na večni mir in pokoj njegove duše? Kaj ne?" vpraša Andron ter prime za steklenico.
„Za to je še čas. Začel sem ga torej zdraviti ter sem ga zdravil cele štiri dni. Bil je močan fant, ki. je nekaj prenesel. Položil sem mu osem goršičnih obližev na križ ter zlil vanj tri kozarce one mešanice. Ali peti dan tega fant, vzlic svoji kreposti ni več zdržal ter je odkuril na rendez-vous s staro ženo . .
„Saj sem rekel! Kar povejte nam, Avdjej Savič, koliko ste jih zdravili, da pijemo kar na jnkrat in počez za blagor njih duš. Ce bomo pili na večni mir in pokoj vsakega posameznega, nam bo bržčas kmalu primanjkovalo žganja!" reče Andron.
wAli počakajte vendar in potrpite malo! Glavna stvar šele pride!" odgovori lekarniški pomočnik, ovirajoč vuetost Androna do pijače. „Po tem dogodku so kar naenkrat vsi postali zdravi. Hodim po trgu ter stopim v hišo: Je-li tu kdo bolan?' ,Ne!' V drugo: ,Ne!' V tretji, peti, deseti — nikjer ni bolnikov. Vsi so ozdraveli. Ali ni to čuden slučaj? Naravnost nezaslišan dogodek! ',Ne,' si mislim, ,tu ni nekaj v redu, za tem' kaj tiči!'  Sklenil sem torej, da grem šiloma v hiše,
ne da bi popraševal. Pridem v prvo hišo, v drugo, v tretjo . . . ljubi moj bog! Povsod leže bolniki! Kaj naj to pomeni? Kaj naj to predstavlja? ,Zakaj zatajuješ svojo bolno ženo?' vprašam nekoga. Pa i me prime za roko, -me pelje v kot in (kaj mislite) mi reče: ,Gospod lekarniški pomočnik, bodite vendar toliko ljubeznivi in ne zdravite moje žene. Dve vreči rži vam prinesem za to, pri bogu, da vam jih prinesem!' Pogledal sem ga ter premišljal: Kaj naj storim? Dve vreči rži je le lepa stvar in moje zdravljenje res ne koristi ničesar. , In tako sem mu povedal, da sem s ponudbo zadovoljen. Prišel sem v drugo hišo: tu se je držalo dekle za trebuh. Tu so me prosili za pet božjih ran, naj jih nikar ne zdravim ter mi ponudili vrečo prosa in skledo jajc. ,Aha!' sem si mislil, tu tiči skrivnost! Dobro, sedaj saj vem, kaj imam storiti!' In pričel sem uporabljati sledeče diplomatične poteze: Takoj ko sem slišal, da je v neki hiši kdo zbolel sem vzel svojo steklenico z zdravilom in zavoj goršičnih obližev ter sem šel tja. In na mah sem zaslužil vrečo rži ali kaj drugega dobrega. Na svojo vest vam lahko povem, da sem v času te epidemije peljal štiri vozove žita na prodaj v mesto in da sem dobil poleg tega še nad trideset rubljev v gotovem denarju. To je bil enkrat prav prijeten doživljaj! Pa hočete še dvomiti v hvaležnosti ljudi? Ne, pomislite le na tako umetnost: zdravniki se puste plačati, da zdravijo ljudi, jaz pa sem dosegel, da so me plačali za to, da jih nisem zdravil! Res prav prijeten doživljaj je bil to!"
Povest lekarniškega pomočnika je tako zelo
učinkovala, da so v prvem trenotku vsi molčali te'r le pomižikavali z očmi. Prvi, ki se je zopet prav zavedel, je bil občinski predstojnik, ki je rekel:
N — ja! . . . To je bilo spretno . . . he! . . . Prav izredno spretno . . . he!"
„Kak zvit Pavliha je naš Avdjej Savič! V resnici prebrisan Pavliha!" zakliče Andron, kateremu je vsled užitega žganja že vse pred očmi migljalo. Kar se mu pa sicer na obrazu ni poznalo.
Najglobji utis pa je napravila ta povest na učitelja Siromahina. Zavžil je vsega skupaj le dva kozarca žganja ter prešel že k vinu. Ker pa opojnih pijač sploh ni bil vajen, je občutil že sedaj prijetno razburjenje, ki je navadno začetek pijanosti. >
V prsih Siromahina sta se bojevala dva čuta. Ker je bil še zelo mlad in v življenju neizkušen, je imel, — vzlic temu, da je bil le navadna trezna glava — občutek, da je lekarniški pomočnik s svojim postopanjem zakrivil neko podlo dejanje in mikalo ga je, da bi dal temu občutku glasen odmev. A obenem je pa tudi opazil, da je postal Otriganenko junak večera, da so vsi gledali nanj ter občudovali in priznavali njegovo spretnost. In v njegovi samozavesti se mu je pojavil nagon častihlepnosti. Sam bi bil rad postal, četudi samo za trenotek, tak junak. Rad bi bil kaj pripovedoval, kako podlost, kateri bi poslušalci pritrjevali ter rekli: „To je bilo spretno in modro!" Ali, o joj! V svoji preteklosti ni našel nič sličnega. Le ta je bila dozdaj brezbarvena in poštena. In v tem
terih okrajih so postavili nove osebe, ker se še celo tako koruptna stranka, kakor je klerikalna, ni upala s starimi poslanci v javnost. Ti sedaj penzionirani klerikalni poslanci so svoje okraje tako dobro zastopali, da jih niti klerikalci niso več poskušali postaviti za kandidate svojim nezavednim volilcem.
Da se posamezni klerikalni kolovodje niso sramovali zopet prevzeti kandidature, ni čudno pri stranki, koje življenski obstoj odvisi od večje ali manjše porcije predrznosti posameznih voditeljev.
Tako kandidira zopet dr. J. E. Krek, ki je, dasi duhovnik, zapleten v znano pikantno zadevo in ki bi bil povsod drugod naravnost nemogoč. Kandidira seveda v prvi vrsti deželni glavar dr. Susteršič, ki pa še do danes ni napravil nobenega koraka, da bi se opral težkih, v javnosti izrečenih očitkov.
Tudi narodno-napredna stranka in socijalni demokrati so večinoma že postavili svoje kandidate. In vršil se bo prihodnji mesec boj ne toliko za mandate, kakor za načela. Volilci bodo odločali, če naj bo o javnem življenju, v deželnem parlamentu vladala še naprej nepoštenost, korupt-nost, samopašnost in terorizem ali pa poštenje in trezno gospodarstvo. Odločilo se bo, so li volilci zadovoljni s sedanjo večino deželnega zastopstva, to se pravi, ali hočejo zastopnike, ki so škodovali v narodnem oziru Slovencem več, kakor vlada z nemško stranko vred. Ali hočejo ljudi, ki uničujejo osebno svobodo, ki poteptajo vse, kar se jim ne uda, kar ne postane ravno tako nemoralno kakor oni. Ali hočejo ljudi, ki so leta in leta raz-sipavali deželni denar v svoje namene, ki so pripravili deželo na rob gospodarskega propada. Ali pa hočejo zastopnikov, ki sicer ne bodo delali čudežev, ki pa se bodo in so se vedno pošteno trudili, da polagoma v soglasju z denarno močjo pripravijo deželo do tega, da se stopnjevaje povspne do višje kulturne stopinje in blagostanja.
In menda, da tu ne bo težka odločitev. Res, da je klerikalna stranka sistematično zastrupljala vse javno življenje, res, da je naravnost umetno gojila nemoralo in da so ji na tej poti sledili mnogi privrženci. Saj so jih in jih še plačujejo za to.
A večina našega ljudstva menda še ni tako pokvarjena, da ne bi hotela razločevati med poštenim in nepoštenim.
To tudi klerikalci prav dobro vedo, in zato uporabljajo vsa sredstva, da ljudstvo ne izve resnice. Kjer imajo moč v rokah, naravnost divjajo. Vsako sredstvo je dobro. Laž in obrekovanje slavita prave orgije. Najpodlejša obrekovanja so dobra, le da se nasprotnika oblati. Sila in terorizem vladata neomejeno. Sklenili so revizijo mestne občine ljubljanske. Dobro vedo, da je vse v redu, a treba, da se obrekuje naprednjake. Vse naj pomaga, kar le more pomagati.
To pa ni več boj načel, to niti ni boj za mandate, ampak to je brezupni poizkus trhle in propadajoče klike, ki izgublja čimdalje več tla izpod nog, da se obdrži še na površju. In dobro znamenje je to. Cim hujši pritisk, čim nemoralnejša so sredstva, temveč odpora, temveč veselja do boja zoper to gnilobo, ki okužuje zrak in vse javno in kmalu tudi privatno življenje.
In zato lahko poživljamo tudi mi: „Kar nič
se bati črne, goljufive garde, ki dela le zase, ki dela le za svoje žepe in ki porablja v ta namen denar, izprešan iz ljudskih žuljev. Nič se jih bati in nanje — v veseli volilni boj!"
Južna železnica.
(Dalje.)
Nominalni kapital južne železnice je sestavljen sledeče!
750.000 akcij a 500 ...... 375 milj. fr.
4,338.099 triodstotnih obligacij a
500 fr...........,2169   „ „
250.000 petodstotnih obligacij a
500 fr...........= 125   „ „
250.000 štiriodstotnih obligacij iz
1. 1885, serija E (ok. 40 milj. mark) --= 50 „ „ 250.000 štiriodstotnih obligacij iz
1. 1900 serija W...... 100   „ „
Od teh so bile emitirane: Triodstotne obligacije .   .   .   . s 45 odstotkov Petodstotne obligacije   .   .   .   . „ 66 „ Stiriodstotne frank-obligacije .   . „ 89 Stiriodstotne mark-obligacije .   . „ 93'4
Od teh obligacij imajo triodstotne zastavno pravico na prvem mestu, za nje jamči skupni čisti dohodeč vseh prog razven Št. Peter-Reka in Beljak-Franzensfeste, kolikor ga je treba za 5 odstotne prioritete in za italijansko in ogrsko anuiteto, o kateri izpregovorimo pozneje.
V drugi vrsti stoje glede istih prog in plačil, na katerih imajo triodstotne obligacije prvo vrsto, petodstotne, ki so pa vknjižene na progah Št. Peter-Reka in Beljak-Francensfeste v prvem redu. Da jih obrestuje in odplačuje, doprinaša država na leto znesek poldrugega milijona kron.
V tretji vrsti so stiriodstotne obligacije, serija E, v četrti pa stiriodstotne, serija W.
Neugodna usoda južne železnice pa tiči še v učinkih drugih historičnih dejstev, ona je v zvezi s politično usodo Avstrije. Po nesrečno končani vojski 1859 je — kot znano — Avstrija morala odstopiti Lombardsko Sardiniji, po Kraljevem Gradcu 1866. Beneško zedinjeni Italiji. Vsled tega so prišle lombardsko-beneške proge južne železnice pod tujo, sovražno oblast, ki si je prizadevala na vse načine, da dobi te, vojaško zanjo važne železnice, v svoje roke. Z neštevilnimi šikanimi na polju tarifov in voznih redov je laška vlada prisilila južne železnice upravo, da se je odločila za prodajo svoje italijanske mreže pod neugodnimi pogoji. To se je zgodilo v takozvani baselski konvenciji z dne 17. novembra 1875., koje določbe so bile, ker je italijansko ministrstvo Munghetti padlo radi te pogodbe, od ministrstva Depretis prikrajšane še za daljnih 12 miljonov lir, tako da južna železnica dobiva sedaj do 31. decembra 1954. letno rento po 31 % milijona lir, odtlej pa do konca veljavnosti koncesije 31. decembra 1968. rento po 133 miljonov lir od italijanske vlade. Od tega časa šele ima podjetje današnji naslov „K. k. privi-legierte SudbahngesellschafP (c. kr. privilegirana južna železnica).
Nadaljna posledica vojske 1. 1866., ločitev Ogrske od Avstrije, je neprijetno učinkovala v tem smislu, da ima južna železnica odtlej svoje
proge na dveh državnih ozemljih, kar jako otežuje transakcije večjega pomena, zlasti podržavljenja. Poleg tega je bila prisiljena, Ogrom odstopiti progo Karlovac-Zagreb, ki je zanje politično silno važna, in sicer za davka prosto anuiteto po 480.000 K, — pri kateri kupčiji pa ni izgubila ničesar.
Danes obsega južna železnica svojih železnic: v Avstriji . . '. . 1532-5 km stavbene dolžine na Ogrskem  .   .   .   . 701 "6 „_,,_£_
Skupaj 2234'2 km stavbene dolžine in obratuje tujih prog .  5411 „ _,
tedaj vsega skupaj    . 2775-9 km stavbene dolžine. Bilanca za 1. 1909 je podala tele številke:
Obratni dohodki z dohodki lokalnih železnic vred, dohodki industrijskih podjetij in hotelov......141 *6 milijonov kron
Obratni jzdatki    .   .   .   . 1035 _
Obratni preostanek .   .   .     384 milijonov kron zraven še garantirani prinos države za petodstotne obligacije L5 „
ogrska anuiteta.....0-5      „ „
italijanska anuiteta .   ;   .   . 284 _
Skupaj    . 68-2 milijonov kron Ker pa znaša potrebščina za cbrestovanje in odplačevanje posojil.......62-2
pasivsaldo obresti in razni obračuni ........1-8
letni odpisi iz skrčenja odplačila triodstotnih obligacij v letu 1909 ... 1L5
skupaj torej   . 75-5 milijonov kron tedaj ostaja upravni priman-kljaj (75-5—68-3) okoli .   .   .  73 milijonov kron
Dalje.
POLITIČNI PREGLED.
Ponovna londonska konferenca.
Kakor smo že poročali, je v tripelententi nastala misel, obnoviti londonsko konferenco. To pa radi tega, da se prepreči samostojni nastop posamezne države. Ost tega je naperjena proti Avstriji, ki je v zadnjem konfliktu s Srbijo, skoro-dane stavila ultimatum. Ruski ministrski predsednik Kokovcev je o taki konfenci govoril kot o nekaj povsem gotovem.
Dunajski oficiozi so pa takoj pri rokah in poučujejo Kokovceva, da se na Dunaju ni nikdar pritrdilo taki konferenci. Kakor znano, je zunanji urad vedno ugovarjal, ako so evropske države skupno kaj odločile. Že prva londonska konferenca je zborovala proti volji Berchtolda. In dasi-ravno je ta konferenca rešila mir, ali bolje ravno raditega, so bili na Dunaju užaljeni ter posebno zamerili Nemčiji, da se je i ona pridružila mnenju po potrebi takega sestanka. Sedaj pa pridejo južno-albanske meje v poštev in Avstrija je povsem zavzeta za silo, mesto za mirno poravnavo. Bolje bi bilo za naš zunanji urad, da oprezno zasleduje govore, ki sta jih imela v Atenah Take Jonescu in Venizelos. Dočim povzdiguje rumunski minister
ko sta se ta dva občutka v njem bojevala ter ga mučila, je zardel, molčal, ter semtertja popil iz svojega kozarca par kapljic slabega vina.
„Občudovanja vredno!" reče Omeljan Gri-gorjevič z negotovim glasom ter zapre motne oči. „Kaj, ko bi se meni in tebi, Gorpina, kaj takega pripetilo! Kaj! To bi bilo krasno!"
„Neumneš!" mu odgovori gospa Gorpina. „Da, to bi ti tudi rad znal!"
„Ako je človek neumen, je ravno neumen! Pijmo še enega, častita gospoda!"
In pili so. Pri častiti gospodi se je večkrat pojavljala potreba, da so si izbrisavali oči, ker niso več videli, kje je sedel Andron, kje stražmoj-ster, kje Antiohov. Antiohov pa je vzlic svoje bolezni na jetrih prekoračil mero v toliko, da je pri poizkusu, stegniti roko po pašteti, s prsti posegel sredi prašičkove nadeve.
Izlet v Egipt.
Popotni in zgodovinsko-kulturni utisi. Dalje. II. del.
Naenkrat se ustavi moj angelj varuh in mi napol kaže, napol vleče v podolgasto poslopje z napisom „Douane". Aha, carinski urad in ž njim združene sitnosti! Na čast in slavo ondotnim uradnikom izjavljam, da niso prav nič sitni, — kakor n. pr. v ljubi domovini — niti ne pretirano natančni, kaj šele surovi. Pokazal sem pasuš (potni list), ki ga službujoči činovnik najbrž niti razumel ni, kajti njegova pazljivost se je zamotala v znanstveno razumevanje imena „johann" v kakem kul-
turnejšem jeziku. Ko mu pojasnim, da pomeni isto, kar v francoščini Jean, ali angleščini John, se mu je razjasnilo lice in ne da bi se kaj za odloženi moj nahrbtnik pobrigal, je pomignil poduradniku, ki je napisal nanj s kredo nekaj arabskih kljuk in mi ga povrnil. Zadnje vprašanje, ki se mi je ob izročitvi pasusa-stavilo, je bilo, če imamo s sabo kaj orožja. Resno in odločno odgovorim, z desno roko v žepu oprt na svoj brovvning: Je n'eu ai pas besoin (Ni mi ga treba.) — Opravljeno!
Uvoz in nošnja orožja v Ponilju je strogo zabranjena, oziroma pripuščena le s posebnim dovoljenjem osebam, ki ga nujno rabijo n. pr. lovcem, ki gredo v Sudan na lov. Prepoved je najbrž utemeljena z bojaznijo pred upori domačinov. Sicer sem pa resnico govoril, da mi ni treba orožja; pri vseh izletih iz Kajire na deželo z in med samimi domačini me ni nikdo nadlegoval, nikdo žalil ali celo napadel, tako da se Evropejec v Egiptu počuti bolj varnega nego v nekaterih okrajih ,čisto nemške' naše prestolice. In to v deželi, kjer so pred dobrimi 30 leti pobijali „djavre" na ulicah! Stalni mir in varnost je pač posledica ostrega angleškega režima in zmag nad Mahdijevci v Sudanu.
Po Rue Anastasi vodi naju pot mimo grička s trdnjavico, nazvanega Fort Napoleon (spomin na osvojitev Aleksandrije po velikem Korzu) na najlepši trg aleksandrijski Place Mehemet Ali, ki ga krasi V sredini velika jezdna soha prcroditelja Egipta, spominjajoča v marsikaterem oziru na statuo bana Jelačiča v Zagrebu.
Prekoračiva trg in evo ulice Champollide, kjer se dviga potniku premnogokrat najbolj zaželjeni
cilj, hotel. Pred vhodom sem prvič poskusil arabsko odiranje, bolje, učakal ponesrečen takšen poskus. Sicer precej tihi vodnik je naenkrat oživel, začel mi je dopovedovati, da je zaslužil s svojim vestnim (četrt ure!) vodstvom 4 franke, ki mu jih moram in moram plačati. Dobro vedoč, da to ni istina, da je plačan od hotelirja in opozorjen že preje ustmeno in po knjigi na nesramne zahteve domačinov, uvažujoč pa na drugi strani navado bakšiša v Orientu, sem mu prostovoljno ponudil dva pijastra. Sedaj šele se je možic razburil, pustil pasti ponujane mu novce na tla, zahteval ponovno svoje „pošteno" zasluženo plačilo, grozil s pritožbo in počel vse, s čemur misli tak prevejanec tujca omehčati. Ne da bi besedo odgovoril, se stegnem po na tleh ležečem denarju, kakor da ga hočem spraviti. Da bi videli tedaj hitrega Arabca, kako brzo se je sklonil, pobral novce, jih spravil v svoj žep in jo odkuril! Imel sem svoje veselje nad njim! Se večja je bila moja radost, ko me sprejme v hotelu nad vse ljubeznjiv ravnatelj z zagotovilom, da lahko dobim za časa svojega bivanja popolno penzijo z vinom vred za osem frankov dnevno! Osem frankov in za to lastno sobo, petkratno obilno jed, opoldne in zvečer vino ter postrežbo —
j tega človek niti v naši „ceni" Avstriji ne najde. Res, je da sem stanoval malo višje, ne v najdra-
\ žjih sobah I. nadstropja, pa bil je to čeden prostorček s tako lepim razgledom na morje, da sem bil za tistih 40—50 stopnjic, ki sem jih več napravil nego drugi, v turističnem smislu bogato od-škodovan. Dalje.
bukareštski mir, se smatra ta mir v Avstriji za vir nesreče. In vendar smo z Romunijo prijatelji. Do-čim zasigura Romunija Grški svoje prijateljstvo, pošilja Avstrija ostre note. In ako je res, da prevzame Romunija razsodišče med Turčijo in Grško, bo Avstrija že drugič pokazala, da ne zna drugega, kakor delati zgago. Dočim je Romunija z mirnim korakom dosegla lepe uspehe, je Avstrija z vednim rožljanjem s sablo zgubila vse simpatije in ni ničesar dosegla. Vse velesile se trudijo, pridobiti ugodnosti v orijentu, medtem ko si mi še edino pot, ki smo jo imeli, zapiramo.
Vspehi avstrijske zunanje politike.
Da vidimo, kake uspehe je dosegla brezmi-selna avstrijska zunanja politika, treba si predočiti le naslednje: Grški poslanik v Petrogradu, Dragumis, izjavlja, da sta sklenili Srbija in Grška zvezo, koje namen naj bo, da se obdrži v polnem obsegu mir v Bukareštu. Ta zveza pa nima obveznosti pri kakih sporih teh dveh držav z Avstrijo in Italijo v Albaniji. Romunski ministrski predsednik Take Jonescu se trudi, da bi Turčija in Grška čimprej sklenila mirovno pogodbo. Fran-cija in Rusija ste takisto intervenirale v Carigradu, za mir z Grško. Francija se poleg tega tudi trudi, da bi se diplomatični odnošaji Bolgarije in Srbije zopet iznova pričeli. Iz tega vidimo, da gresta Romunija, Srbija in Grška, torej one države, ki so Bolgarijo premagale, še vedno skupno pot. Dalje je očividno, da se približuje romunska polita čimdalje bolj francoskim nazorom. Jasno pa je tudi, da se je Grška in Srbija ožje strnila v skupni nastop. In končno je Avstrija nedvomno dosegla ^s svojo albansko politiko, da sta se Srbija in Črna gora končno poravnali in določili de-fenitivno mejo. In sedaj bi samo to radi vedeli, ali je vse to v korist Avstriji ali ne morda — proti njej.
Obisk kralja Ferdinanda na Dunaju.
Minoli petek je obiskal bulgarski kralj Fer-dinand našega cesarja v Schonbrunu. Ob istem času so se sestala nemški cesar Viljem in presto- j lonaslednik Fran Ferdinand v Konopištu na Mo- i ravskem. Umevno je torej, da so nastale govorice, da se poda bolgarski kralj tudi v Konopišt. A ofi-ciozni listi so hiteli to vest zanikati. Ugiba se se-1 daj, kaj je pravzaprav Ferdinand hotel na Dunaju, I kjer je tudi koriferiral z našim zunanjim ministrom j grofom Berchtoldom. Bivši bulgarski minister Da-nev je zatrjeval, da se je šel Ferdinand v Av- j strijo pritoževati, da ga je le ta varala in naposled i pustila na cedilu. V krogih  tripelentente pa so mnenja, da je šel Ferdinand iskati pomoči. Najbolj ! se to mnenje srcali v besedah, ki jih je govoril ruski ministrski predsednik v Parizu. Vprašan, kaj i misli o obisku kralja Ferdinanda na Dunaju, je ■ izjavil: „Da Bulgarija tudi ko bi hotela, sedaj ne i more kršiti miru." Čudno, da smatrajo ljudje po j svetu kak obisk našega zunanjega ministra kot i namero, kršiti mir.
Novi vpadi Albancev v Srbijo.
Iz Ohride se poroča, da oborožujejo pristaši j Essad-paše Albance za nov napad na Srbijo. Plemenskim poglavarjem v Ljumi je naročeno, da pri- ; pravijo ljudstvo na napad; puške in municijo so \si moški že prejeli in tudi so že dospeli bolgarski j oficirji, ki vodijo celo stvar. Tudi belgrajska policija je prijela na postaji devetdeset Bolgarov, ki so hoteli z napačnimi potnimi listi potovati proti , Reki in so se izgovarjali, da gredo v Ameriko. Ker je bila opravičena domneva, da so namenjeni v Albanijo v svrho hujskanja Arautov, so bili vsi poslani preko Pirota nazaj na Bolgarsko. V srbskih političnih krogih novemu sovražnemu gibanju v Albaniji proti Srbiji ne pripisujejo posebne važnosti. Kake večje akcije ni pričakovati, ker je ostal zadnji poskus Albancem preveč v spominu. Sicer kažejo mnoga znamenja, da se od raznih, posebno od bolgarske, strani vrši v Albaniji sistematična propaganda za nov vpad, ali ostalo bo najbrže samo pri temu, da bodo bolgarski četaši mesto iz Bolgarske poskušali vpadati na srbsko ozemlje iz Albanije, ker bolgarska vlada noče nositi pred Evropo odgovornosti za četaško akcijo.  Za vse slučaje se pa nahajajo ob albanski meji večji orož-niški oddelki in močne vojaške posadke. -
DOPISI.
Iz Škofje Loke.
Silen vihar je razsajal v četrtek zvečer okoli 0, ure ter napravil na raznih poslopjih mnogo ! škode. S streha je zmetalo množine opeke, podrlo nekaj dimnikov, v bližnji okolici pa i<ake 4 kozolce. Tako silovitega vetra pri nas nihče ne pomni. Vršanje je trajalo samo nekaj minut. Poroča se nam, da po obeh dolinah ni bil vihar tako hud, kakor pri nas.
Viharno pa bo, kakor vse kaže, tudi pri prihodnjih volitvah. Klerikalci že zdaj agitirajo za svojega kandidata.  Zlasti  se pridno politizira v 1 gostilni našega velidičnega župana. Zc vemo zakaj.
Klerikalci hočejo voliti za poslanca v naši mestni skupini nekega profesorja Jarca, ki ga pri nas navidezno komaj poznamo, ker je bil v letošnjem poletju tu na počitnicah in smo ga I parkrat videli hoditi po mestu. Morda se je s tem I hotel prikupiti našim volilcem. Sicer smo pa brali, da bode Jarc kandidiral v splošni skupini.
Naprednjak i smo imeli dosedaj mandat mestne skupine Kranj-Skofja Loka in tega mo- ! ramo tudi obdržati. Vsak naš volilec naj stori torej | na dan volitve svojo dolžnost in napredni - kandi- j dat mora zmagati.
Proti volilnim imenikom smo bili vložili nekaj reklamacij radi raznih nepravilnosti. E, vemo že, da naš gospod duhovni svetnik, zastonj ni hodil na rotovž, ko so se imeniki sestavljali.
Spletkarili  bodo  klerikalci zdaj ob času volitev kar se da. Nato naj  bodo naši meščani pripravljeni. Zdi se, kakor da imajo klerikalci najetega nekega individuva, ki se ne varuje še tako ostudnih sredstev, da le doseže svoj namen in svojemu nasprotniku škoduje. Zdaj ko so volitve pred durmi, je zopet jel dvigati svojo glavo bolj po koncu. Volitve mu pač ne dajo \ miru. Ker bi se rad priliznil nekaterim klerikalnim j veljakom, zato si izmišljuje raznih podlosti, da bi | koga očrnil in mu škodoval. Pa bo prišlo vse na dan. Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. j - I
O ljudski izobrazbi in o izobraževalnih tečajih.
Pravico do izobrazbe so si včasih lastili le višji in imoviti stanovi. Ti časi so minili. Danes velja načelo: Izobrazbo razširiti med vse, tudi najnižje sloje. Klic in zahteva po obči izobrazbi je splošen.
Kaj pa je bistvo ljudske izobrazbe, kakšen ! je njen pomen? - •
Oglejmo si najpreje ljudsko izobrazbo od idealno-socialne strani! Ljudska izobrazba stremi za tem, da tudi navadnega človeka izpopolni, da i ga dvigne v kulturi, da razvije njegove zmožnosti, I da razvije njegovo osebnost, odpravi njegove napake in razvije njegove vrline. Le tak človek je j zmožen, da ohrani kulturno posest, ki so nam jo zapustili predniki, in da more to kulturno posest j povečati.
Prevelikega pomena je izobrazba v praktičnem oziru. Lepo se bere, ako je zapisano, da je državljan j svoboden, da je tudi preprost čiovek enakopraven j z višjimi stanovi. A treba je vedeti, da more svojo | prostost in svoje pravice izvrševati le, ako je izobražen. Vsak človek je poklican nadalje, da so- j deluje pri občem napredku po svojih močeh. Napredek je danes velikanski na vseh poljih. Le pomislimo na razvoj tehnike, industrije, prometa, na razvoj časnikarstva in književnosti. Kako naj i se človek udeležuje tega napredka, ako ni izobražen. Treba je z vso silo napredovati s časom, kdor I tega ne stori, zaostane na najnižji stopinji v člo- j veški družbi in največkrat propade.
Ljudska šola veliko stori za izobrazbo. A ko fant in dekle s 14. letom stopita iz nje, še nikakor nista zrela za življenje. Treba jima je seči dobro- j hotno pod ramena, nadaljevati je treba njeno izobrazbo, s katero sta začela v ljudski šoli, in j jima  dati  trdne podlage,   da  se pripravita na življenjski boj, da se ugodno razvije njuna indivi- j dualnost (osebnost). Da, posebno na mladino, ki j je odrasla ljudski šoli in ki nima prilike, da bi pohajala srednje šole, je treba predvsem paziti, izobraževati jo in vzgajati, pomagati ji do samo- j stojnosti in kaj drugega je vzgoja človeštva, kakor vzpodbuja k samostojnosti.
Neprecenljive vrednosti je izobrazba v gospodarskem oziru.. Izobrazba in blagostanje stopata | roka v roki. Dežele z visoko izobrazbo imajo* navadno tudi ugoden gospodarski položaj. Le izobražen delavec je popolnoma poraben, kajti izobrazba dvigne njegovo duševno gibčnost, ga dela zmož-nega, da more zadostovati zahtevam, ki se stavijo I nanj;  izobrazba pa tudi  oplemeni njegovo uži- ! vanje. Kaj doseže izobražen poljedelec, izobražen j kmečki delavec, nam kaže Danska, kjer je danes kmetijstvo na višku. In dobro znamenje je za sedanji čas, da preprosti ljudje uvidijo potrebo iz-obrazbe, da naravnost hrepene po njej in pridno izrabljajo sredstva, ki naj jim pomorejo do višje izobrazbe.
Povdariti pa treba, da izobraževati ne pomeni človeka le učiti, temveč tudi vzgajati. Veliki uspeh { ljudske izobrazbe je, da se višji in nižji stanovi približajo, da se izravna in izenači njih izobrazba.
Ljudska izobrazba pa se mora urediti tako, da preprosti ljudje ne morejo misliti o svojih izobraževalci!^ da jim hočejo ti podati izobrazbo kot nekak dar ali miloščino. Med izobraževalci in med onimi, ki žele izobrazbe, mora obstajati tako raz- | merje, kakor vlada v dobri šoli med učiteljem in učencem.   Ako učitelj  ob  vsaki   priliki  pokaže j učencem  svojo  ljubezen in prijateljstvo, potem j učenec res dobi do učitelja zaupanje in uspeh pouka in vzgoje je zagotovljen. Tako bodi tudi pri ljudski izobrazbi. Potem ne bomo samo preprostih ljudij na zunaj izobrazili, ampak bomo utrdili njihov značaj, njhovo moč in voljo, njihovo samozavest. I
Sredstva za razširjenje ljudske izobrazbe so: knjižnice, predavanja, skupni poučni izleti, poljudni spisi, izobraževalni tečaji. Najpreje so začeli uporabljati ta sredstva v Severni Ameriki, na Angleškem in na Danskem, Švedskem in Norveškem. Potem so sledile druge države in drugi narodi. Tudi pri nas Slovencih se precej stori za ljudsko izobrazbo. Tej izobrazbi imajo služiti tudi izobraževalni tečaji, ki jih priredi mestna občina v Kranju tekom šolskega leta 1913/14.
Pri teh tečajih se bodo poučevali tile predmeti: slovenščina, srbohrvaščina, nemščina, laščina, stenografija, knjigovodstvo in obrtno računstvo.
Narodno-gospodarstvo.
Tržne cene
na tedenskem semnju v Kranju, dne 10. nov. 1913
Pšenica        100 kg.........K 21 —
Rž „ „.........„ 18-—
Ječmen „ „.........„ 17 —
Oves „ „.........„ 16 —
Koruza rdeča  „ „........ .„ 20'50
Koruza rumena „ „..........„ 19'—
Ajda „ „.........„ 22-—
1     1UOU „ yy.........
Deteljno seme „   „.........„ L20
Fižol ribničan  „   „ ........„ 28-—
Fižol koks      „   „.........• „ 30-—
Fižol mandolan „   „..........„ 26 —
Leča „   „   .......... 20 —
Pšeno „   ........... 30-—
Ješprenj „   „.......... 28 —
Krompir „   „..........• „ 3-80
Mleko 1 /............... —-20
Surovo maslo 1 kg.........„ 3'50
Maslo 1...........„ 3-—
Govedina I.    1  „....... . : „ L68
Govedina II.    1  „   . . -.......„ L60
Teletna I.       1  „ ..........„ f—
Teletna II.      1  „ .........„ L80
Svinjina i.      1  „ .........„     2-—
Svinjina II.      1  ,, .........„ L80
Prekajena svinjina I. 1 kg......; 2-20
Prekajena svinjina II. 1 „   .......     2-—
Slanina I. 1  „......„     2.—
Slanina II. 1 „....-..„ L70
Jajca  9 kom...........'•. % „ —'80
Na tedenski semenj v Kranju, dne 10. novembra 1913 se je prignalo: 303 glav domače govedi, 0 glav bosanske govedi, 28 glav hrvaške govedi, 12 teleta, 152 prešičev, 11 ovac. — Od prignane živine je bilo za mesarja: 170 glav domače govedi, 0 glav bosanske govedi, 9 prešičev. — Cena od 1 kg žive teže 88 v za pitane vole, 80—82 v za srednje pitane vole, 70—74 v za nič pitane vole, 58 v za hrvaško goved, K L— za teleta, K 148 za prešiče pitane, K L30 za prešiče za rejo.
DNEVNE VESTI.
Kandidat za mesto skupino Kranj-Škofja Loka. Ker je dosedanji poslanec v tej skupini Ciril Pire izjavil, da ne prevzame več kandidature, in so nato zaupniki v Skofji Loki izrazili željo, da bi kandidiral kak škofjeloški domačin, se je vsled enoglasnih sklepov ^-Meščanskega volilnega odbora" v Kranju ter „Političnega in gospodarskega društva" v Skofji Loki ponudila kandidatura ljubljanskemu podžupanu in deželnemu odborniku dr. Karlu Trillerju — rodom Skofje-ločanu — ki je kandidaturo tudi sprejel. Tej kandidaturi je pritrdil izvrševalni odbor narodno-napredne stranke in sedaj je navolilcih, da izkažejo v polni meri zaupanje možu, čegar vrline so splošno znane in ki je najboljši poznavalec deželnega gospodarstva. Njegovo vsestransko delovanje pozna vsakdo, ki se le količkaj zanima za naše politično življenje, in izvestno bo on najboljši zastopnik interesov obeh mest v deželnem zboru. Gospod dr. Triller se bo v kratkem predstavil svojim volilcem.
Napredni deželnozborski kandidati. V sredo je bil shod zaupnikov nar.-napredne stranke ki je postavil za kandidate za deželni zbor gg. župana dr. Ivana Tavčarja, odvetnika dr. Frana Novaka, tržnega nadzornika Adolfa Ribnikarja, profesorja Josipa Reisnerja in posestnika Josipa Turka. Shod zaupnikov je soglasno sklenil podžupanu dr. Karlu Trillerju, ki je bil prvotno soglasno in z velikim navdušenjem postavljen za kandidata, iskreno zahvalo za njegovo delovanje v prid Ljubljani, ker se je prostovoljno odpovedal ljubljanskemu mandatu, da prevzame kandidaturo v okraju Kranj— Skofja Loka. V mestni in trški skupini Kamnik— Radovljica—Tržič kandidira prof. dr. Pavel Pestot-nik, v dolenjskih mestih Krško, Kostanjevica, Višnja gora in trgu Ribnica posestnik Julij Ma-zelle; v Postojni, Ložu in na Vrhniki kandidirajo postonjskega župana Josipa Lavrenčiča; v Idriji pa dosedanjega poslanca Engelberta Gangla.
Deželni avtomobil, najmodernejše opremljen, z napravo za kurjavo in razsvetljavo, s steklom zavarovan zoper vsako najmanjšo sapico in nabavljen za težke tisočake iz deželnih sredstev, h katerim prispevajo mesta dve tretjini, je minoli
pondeljek pripeljal v Kranj klerikalna mogotca prof. E. Jarca in dr. I. Zajca na strankarski klerikalni shod, na katerem se je največ zabavljalo tistim, ki so z dvema tretjinama pripomogli k nakupu deželnega avtomobila. V posmeh meščanskim davkoplačevalcem se je dragoceni vehikel ustavil ravno pred mestno hišo. Pristna slika škandaloznih razmer v deželi! Volilci so se lahko prepričali na lastne oči o gospodarstvu sedanje deželnozborske večine, ki denar prezadolžene in izmozgane dežele potroša za avtomobile, v katerih se klerikalni agitatorji vlačijo po shodih in se tam norčujejo iz davkoplačevalcev. Obzirnost ni nikdar dičila klerikalcev, a toliko čuta dostojnosti bi pa vendar pričakovali pri večini deželnega odbora, da ne bo dajala na razpolago deželnega premoženja za strankarska agitacijska potovanja. Kakšne razmere bi šele nastale, ako bi bili ti ljudje brez vsake kontrole! To izzivanje bodo kranjski volilci primerno kvitirali pri prihodnjih volitvah. Prav nič se ne čudimo, ako je razjarjeno občinstvo očigled tej nesramnosti povpraševalo, če bosta gg. Jarc in Zaje za svojo „komisijo" v Kranju zaračunala deželi tudi še — dijete?!
Profesor Vinko Marinko je bil kot šefredakter „Gorenjca" sila draga moč. Pripravil je dekana Koblarja, odnosno one, ki zakladajo „Gorenjca", ob lepe stotake. Vrhutega je bil prava kuga za .odgovorne urednike in z vsako številko ,,Gorenjca" je spravljal kranjske klerikalce v vedno večje zadrege. Konečno je bil Koblar teh špasov sit in zaprl je Marinku predale svojega lista. Tako je bil Marinko obsojen v brezdelje — profesorsko službo smatra le bolj za postranski poklic — in nabirati se je jela v njem tvarina, ki je ptej preplavljala „Gorenjčeve" gredice. V mladem možu se je čedalje bolj kupičila duševna sila, in nevarnost je bila čedalje večja, da se Vinko ne razpoči. K sreči je nastopila reklamacijska doba za deželnozborske volilne imenike, in v Marinku toliko časa zadržana energija, je bruhnila minolo nedeljo z uprav elementarno silo na dan. Včerajšnji „Slovenski Narod" poroča, da je rekord glede reklamacij na deželi doseglo vsekako Novo mesto, ker je en sam volilec vložil kar 60 reklamacij. Novemu mestu sicer nočemo kratiti slave, a resnici na ljubo moramo vendar konstatirati, da je novomeškega reklamatorja prav pošteno posekal naš Marinko, ki je minulo nedeljo reklamiral nič manj kakor 116 volilcev in tako priboril prvenstvo glede reklamacij našemu dobremu mestu. Upamo, da se bo po tem, slavnem činu g. profesor pomiril. Spregovorili bomo pa prihodnjič še kako besedo z dičnim predsednikom „Meščanske zveze", ki je zahteval vpis 77 kmečkih posestnikov v volilne imenike, ki plačujejo vsega skupaj kakik 340 kron občinski nakladi podvrženega davka. Ker je zbežal prejšnji „Gorenjčevi" odgovorni urednik — grobokop, se ne smemo čuditi, da je to ugodno priliko uporabil mrtvec in se tudi uvrstil med Marinkove kmete.
Zakaj se vrše deželnozborske volitve že sedaj in ne v marca? To vprašanje in odgovor na to vprašanje je treba vedno in vedno ponavljati, da se ne pozabi. Volitve v deželni zbor se vrše zato sedaj in ne v marcu, ker bode takrat na vsak način potreba dvigniti deželne doki a de, ker bo potreba kriti obresti brezumno razmetanih velikanskih svot, katerih pa sedanji deželni dohodki ne morejo. Ako takoj po zvršenih volitvah dvignemo doklade, bodo naši volilci, ki so se že vse kaj druzega hitreje pozabiti navadili, pri prihodnjih volitvah čez 6 let zvišanje deželnih doklad že pozabili, ker se bodo že navadili, plačevati ta zvišani davek, tako si misli ta ljudomila Slovenska ljudska stranka, in zopet bomo lahko ostali na krmilu. Zavest torej, da se ustavi še tako navdušeno katoliško prepričanje pri žepu, ako je treba iz njega vleči denar, je povod, da se vrše deželnozborske volitve že sedaj. Upamo pa, da za svoje dobro katoliško prepričanje z novimi davki kaznovani volilci tudi še čez 6 let ne bodo pozabili te neprijetne usluge s strani Slovenske ljudske stranke, kajti povsod pride enkrat — obračun.
Deželna garancija za klerikalne denarne zavode. V državnem zboru je socijalni demokrat Skaret interpeliral vlado, ako se identificira z znano izjavo kranjskega deželnega predsednika barona Schwarza o deželni garanciji za klerikalno Ljudsko posojilnico in ako je pripravljena uvesti uradno preiskavo v klerikalnih denarnih zavodih.
Revizija. Deželni odbor je v svoji zadnji seji sklenil splošno revizijo ljubljanske mestne uprave. Ta sklep ima edino namen, sejati pri prihodnjih volitvah nezaupnost med naprednimi volivci in pridobiti kakega volilca za klerikalno stranko. Je pa tudi nekaj smešnega na tem sklepu. Tisti ljudje, ki so se bali pokazati račune o Završnici deželnemu zboru, tisti ljudje, ki so priberačili razpust deželnega zbora, da ne bo mogel pregledati, kake dijete so si zaračunili klerikalni poštenjaki, ki so se vozili z deželnimi avtomobili na agitacije in zabave, so se sedaj osmelili in dekretirali splošno revizijo mestne uprave. Klerikalci prav dobro vedo, da je mestna uprava v najlepšem redu, in prav gotovo v lepšem redu, kot deželna uprava, kjer
so zginili stotisočaki za razne klerikalne naprave. Klerikalci bodo revizijo tudi gotovo zavlačevali do poteka volitev, kajti njim ni na reviziji, ampak na agitačnem sredstvu. Skandal pa je, da take agitačne falotarije uprizarja deželni odbor.
Obljube. Znani Don Kišot iz kranjske gimnazije je kolportiral v zadnjih dneh po državnih uradih neko pismo nekronanega vojvode kranjskega dr. Susteršiča, glasom katerega bo le ta poskrbel, da se čimpreje pomakne Kranj v višji plačilni razred. Namen je jasen, da se pridobi s tem manevrom glasove državnih uradnikov. Vodja kranjskih klerikalcev, ki trdi, da uradniki le žro, žro in žro in čigar glasilo „Domoljub" pravi, da so uradniki še predobro plačani, je naenkrat našel svoje srce za uradnike. Upamo pa, da bodo uradniki sami toliko razsodni, da ne bodo pljuvali v svoj lastni žep in pomagali klerikalcem oropati meščanstvo zastopstva v deželnem zboru.
Častno priznanje je dosegel „Gorenjec" s tem,
j da se ga je enkrat omenilo v „Slovenskem Narodu". Gospodje okrog „Gorenjca" so res hitro
l zadovoljni in ako se kdaj kak liberalec spozabi, da
j jim da brco, že od samega veselja ne vedo, kaj
! bi naredili. „Za en groš papirja, v katerem je vojska", katero ime si je namreč nadel „Gorenjec" sam, je torej dosegel svetovni ugled in tudi mi mu na tem častitamo.
Kaj je sv. cerkev po mnenju naših klerikalcev? Sveta cerkev je tisti stroj, ki omogočuje klerikalcem najbolj ekonomsko in uspešno izkoriščanje našega dobrega naroda. — Povdarjamo, da klerikalcem, kajti res napreden človek spoštuje vsako ustanovo, ki temelji na religijoznem ali kakem drugem čutu njegovih soljudi.
Včerajšnji „častnodiplomirani Gorenjec" poroča: V Kranju je zadnjo nedeljo začelo goreti pri knjigovezu Požgaju, soba je bila v plamenu, pa so kmalu pogasili. Kdo je pogasil? Mar li sv. Florijan ali je ogenj „panala" klerikalna deželna gasilska zveza, ali je nanj uplivalo najnovejše častno priznanje našemu „kolegu", o katerem pravijo, da včasih le napiše kaj „odkritosrč-nega" in „resničnega?" Mi pa, ki nismo tako „odkritosrčni", — ki pa ljubimo resnico, to hčerko božjo, pa pravimo, da je ogenj pogasilo naše vrlo in priljubljeno domače gasilno društvo.
Na igrajte se z ognjem! Klerikalna večina deželnega odbora je sklenila, da mora vsako gasilno društvo, ki hoče postati deležno kake podpore iz gasilskega sklada, podpisati reverz, da pristopi h kranjski deželni gasilski zvezi. Gasilskim društvom, katera se ne uklonijo tej zahtevi in ki prete omejiti svoje delovanje zaradi pomanjkanja denarnih sredstev na domačo občino, se odvzame požarno-policijska oblast ter se županstvom naroča, da ustanove v takih krajih nova društva. Deželno vlado se naprosi, da razpusti za sedaj gasilski društvi v Dobu in Ilirski Bistrici, ki sta se branili brez podpore delovati izven domače občine! — To se pravi: Vsem onim gasilnim društvom, ki se slepo ne pokore in ki takoj ne zlezejo s svojim gasilnim orodjem vred pod streho novopečene deželne gasilske zveze, prepoveduje ve-lemožni deželni odbor naprej izvrševati stražno-gasilski poklic, in vse one požarne brambe, ki se ne uklonijo njegovi zahtevi, imajo v prihodnjo pri nastalih požarih le-še pravico — gasiti na svoje stroške. Ta najnovejši in najženijalnejši sklep, ki menda nima primerne v zgodovini gasilstva, nam pa jamči, da so naši, za blagor bližnjega vneti deželni očetje zadeli ob — lastno mino. Kakor se utapljač prijemlje za tanko bilko, dobro vedoč, da ga tudi ta ne vzdrži na površju vode,
I tako so se ti začasni gospodje pri dobro obloženi deželni mizi lotili najkoristnejših naprav, katerih
j geslo je zgolj človekoljubnost. Cenjeni gasilci!
! Protestujte odločno, da bi Vaša društva, ki imajo tako vzvišen poklic, bila za štafažo kakemu deželnemu odboru, pa naj bode isti klerikalen ali liberalen — ker ista ne smejo zastopati nikakih političnih tendenc; kajti, kakor hitro se to udejstvi, prenehajo biti Vaša društva „prostovoljna" ter ob enem poteptajo svoj človekoljuben namen: Na pomoč! In, če bi se kako Vaše društvo razpustilo, izgubitevslučajubolezni podpore iz podpornih matic, — ne vživate nikakih podpor iz „Cesarja Franca Jožefa I. jubilejne ustanove" za onemogle in v službi ponesrečene gasilce, oziroma njih vdove in sirote in nimate v slučaju bolezni zdravnika brezplačno. — Gasilska društva so občinske naprave in dolžnost vsake občine je,, da si j ustanovi lastno tako društvo, katero mora tudi podpirati in vzdrževati; nasprotno pa je gasilno društvo obvezano služiti v prvi vrsti svoji ustanoviteljici. Če pa zahteva slavni deželni odbor, da bodi delokrog gasilnega društva razširjen tudi na okolico, to je, da deluje društvo tudi izven občinskega rajona, potem pa je tudi dolžnost j
1 deželnega odbora, da razdeluje vsakoletne podpo- j re iz stražnogasilskega sklada pred vsem onim j društvom, ki so pri even. požarih sodelovala Izven svojega okrožja. To bo potrdil vsak, ki misli vsaj od glave do želodca. Poleg tega pa je I
sklep deželnega odbora, da se razpuste društva, katerim ne dopuščajo gmotna sredstva delovati izven domače občine, — ne samo krivičen, temuč bi imel iz človeškega stališča nedogledne posledice. Kakor hitro bi nameravala kaka občina razpustiti v njeno korist delujoče gasilno društvo, storila bi velik zločin na lastnem telesu; kajti potem bi bila obvezana si vzdrževati gasilsko stražo, ki sestoji navadno iz nekaj slamnatih mož. Slamnatih, smo dejali, ker ti možje bi izda-leko ne zadoščali, prvič: ker niso do v o 1 j i zve ž-bani in drugič: ker bi jih bilo premalo; vsaj se vedno in povsod, posebno pri večjih požarih toži o pomanjkanju izvršujočih gasilskih moči. Pri vsakem požaru je dovolj nepoklicanih, ki si domišljajo, da je le gasilec tu, da ogenj gasi. Zmešnjave pa, ki nastanejo pri požarih, so včasih strašne, posebno — če ni živina na varnem, in najhuje pa je, če se pogreša kak član človeške družbe. To vedo povedati le oni, ki so kakemu sličnemu požaru kdaj prisostovali. Zato pa dvomimo, da bi bili naši deželni izvoljenci na podlagi gorenjega sklepa kaj razmišljali, predno so ga izdali. Čuditi se moramo le, da jih ni njih uskok in izvrsten strokovnjak Lavtižar o gasilskem ustroju in delovanju še nič poučil, najbrže jim ne zaupa, zato hrani svoje gasilske vrline lepo za se. Prepričani smo, da bo deželni odbor dosledno izvajal to satansko nakano
— porokujemo mu pa, — da ta sklep ne bo obrodil zaželjenega uspeha.- Vam pa, spoštovani gasilci, svetujemo, da Vas ne razburja ta strogi ukaz, kadar Vas kliče — dolžnost. Ko Vas zdrami iz mirnega spanja gasilski rog ali klic: Gori! in če še tako udarja plat zvona, pojdite s podvojeno vnemo — v ogenj —, s katerim se igrajo Vaši pokrovitelji in storite, kar Vam veleva Vaše gasilsko srce. Ne strašite se tega novospletenega biča, naj udarci, namenjeni Vam, še tako treskajo,
— ob Vaših trdih čeladah odbiti, padali bodo na one nazaj, — ki so ga spletli. Kratka doba nas loči do predstoječih deželnozborskih volitev. Na dan tistih pa stopite z gasilsko disciplino na volišče in oddajte svoje glasove za one kandidate, ki spoštujejo Vaš gasilski poklic in pokažite, da Vas ni še volja biti kaka podloga Lampetovi peti! O nameravanem atentatu na gasilna društva od strani dež. odbora pa spregovorimo še na pri-stojnejšem mestu.
Klerikalni shod. Klerikalci so imeli pretečeni ponedeljek shod, katerega se je udeležilo okrog 100 kmetov iz dežele. Na shodu je govoril dr. Zajec, ki je na vse pretege hvalil klerikalno stranko, ki je menda zelo veliko dobrega storila za kmete, s tem, da je priredila dr. Susteršičevo stanovanje v deželnem dvorcu, kar je stalo 60.000'— kron si nabavila na deželne stroške lepe avtomobile, s katerim se vozijo klerikalni voditelji na svoje zabave. Za njim je govoril slaboznani profesor Jarc, ki je pogreval stare laži. Povedal pa ni, da vleče poleg mastnih plač, ki mu jih je naklonila klerikalna stranka, še plačo profesorja na gimnaziji, katerega poklica pa ne izvršuje. Oglasil se je tudi neizogibni Vinko Marinko, ki je opozarjal navzoče na. klerikalno ljubezen do kmeta, kar kaže posebno to, da so klerikalci protipostavno izreklamirali iz kmečke skupine nebroj volilcev in jih vreklamirali v mestno skupino, kjer ne bodo zamogli zastopati svojih interesov. Končno je še dekan Koblar za-ukazal navzočnim, da morajo voliti klerikalne kandidate, kar so možje vzeli naznanje in odšli domov.
Klerikalne laži. Včeraj se je vršila seja občinskega sveta ljubljanskega, o kateri je g. župan dr. Tavčar pojasnil „Slovenčeve" laži. Klerikalni občinski svetniki niso imeli poguma zagovarjati laži in so krepko molčali. Tako so se vnovič razkrile klerikalne lumparije, katere prinaša „Slovenec" pod zaščito poslanske imunitete.
Nekoliko o tobačnih razmerah v Kranju. Iz krogov naših čitateljev se nam piše: Mesto Kranj šteje danes brez okolice približno do 3000 prebivalcev in na to množico odpadati samo dve trafiki, med tem, ko ima že vsaka zagorska vas po eno ali več trafik. Ena se nahaja v kokriškem predmestju, katera ima vse proizvode suhe, druga pa na koncu glavnega trga. Tukaj bi vsaj človek pričakoval, da dobi za svoj drag denar pošteno in dobro blago, kakršnega c. kr. tobačna režija oddaja in to tembolj, ker je s to trafiko združena tudi glavna zaloga tobaka. A poglejmo si smodke, ki so tako vlažne, da ne pomaga nobeno vžiganje. Ne gore, pa ne gore, in če vlečeš tudi kot kovaški meh. Če se ti pa nekoliko v žepu posuše, so pa take kot trska, lomijo in drobe se, da se bogu usmili. Ista je s cigaretami. Kadilni tobak, posebno pa cigaretni, je naravnost pod vso kritiko. Znan nam je slučaj, da je bil neke bolje vrste cigaretni tobak naravnost plesnjiv in to vsled prevelike vlažnosti, ki baje vlada v skladiščih te tobakamc. Krivi tem nedostatkom so neprimerni in vlažni prostori, kar je le na kvar kupujočemu občinstvu. Nočemo delati nikomur krivice, a za svoj drag denar pa lahko zahtevamo tako blago, da ga bo vsaj mogoče pu-šiti. Nujna potreba je, da se pride tem nedostatkom vendar enkrat v okom in opozarjamo na to v prvi vrsti merodajne oblasti, ki so poklicane nadzorovati trafike. Sploh bi bila za mesto Kranj že skrajna potreba, da se ustanovi vsaj še ena trafika, da ne
bode občinstvo iz mesta hodilo po tobak na periferijo in da ne bo tamkaj za svoj denar dobilo drage a slabe proizvode.
Nesnaga okoli pokopališča. Če je človek letos na praznik vseh svetnikov šel na pokopališče, se je naravnost čudil lepo urejenim in s cvetjem okrašenim grobovom. Ko pa je stopil izven pokopališča, mu je pa oko obviselo na celih kupih smetij in kamenja, katerega pusti pokopališka uprava kar zmetali čez zid. Jasno je, da se zasleduje tudi tukaj princip, da se le tam kaj stori, kjer kaj nese. Naj slavna pokopališka uprava zaenkrat gre preko tega principa in naj pusti odstraniti kupe gnoja in kamenja tik pokopališkega zidu.
Požar v Kranju. Minolo nedeljo ob 7. uri zvečer je nastal v Kranju v hiši št. 155 ogenj v sobi za knjigoveške pomočnike. Vnel se je ogenj pri postelji ter se hipno razširil po vsi sobi. Ker ima v isti hiši g. Viljem Požgaj svojo knjigoveznico, je bila velika nevarnost, da se vname papir in uniči vse stroje. Z vso silo so se trudili domači, da bi ogenj pogasili, a zaman. Koj na lice mesta dospela gasilca gg. Bidovec in Spenko sta nemudoma alarmirala tukajšnjo požarno brambo. Obenem pa je veletržec g. Edvard Dolenz pri-hitel osebno s svojim minitnaksom ter se je z združenimi močmi posrečilo ogenj popolnoma pogasiti. Le g. Dolenzu in vrli naši požarni brambi se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil tudi na sosednja poslopja.
Vihar v Kranju. Minoli četrtek smo doživeli v Kranju in okolici tako silen vihar, kakor ga ne pomnijo ljudje. Okolu pol 9. ure zvečer je začelo grmeti, obenem pa je začel pihati silen južno-vzhodni veter, ki je v kratkem narasel v pravi orkan. Pobijal je okna, razkril strehe ter metal opeko po zraku, da so bile ceste hipomo posejane z razdrobljenimi kosci. Pri stolni cerkvi je snelo ves vrhni del okna, ki je z velikim ropotom priletel na Glavni trg. Hipoma je narasla tudi Sava tako močno, da sega naprimer v pivovarni Mavrila Mavrja ljudem do kolen ter so jo morali z gasilskim hvdroforom odstranjevati. Istotako je bilo ustavljeno delo v vseh usnjarnjah ob Savi. V okolici se je vihar nekoliko poigral s kozolci ter jih večinoma položil na tla.
Dramatični odsek Narodne Čitalnice priredi prihodnjo soboto, dne 22. novembra svojo prvo predstavo v letošnji sezoni. Igrala se bo veseloigra v štirih dejanjih „Knjižničar", Predprodaja vstopnic v trgovini g. Ferd. Sajovica.
Poročilo o včerajšnji seji občinskega sveta smo morali odložiti radi pomanjkanja prostora za prihodnjo številko.
Iz železniške službe. Uradniški aspirant obratnega urada v Ljubljani Ivan Klopčič je prestavljen v Kranj.
Koncert za prizidek koče na Stolu, ki ga je
priredila preteklo nedeljo podružnica S. P. D. v Kranju je tako v moralnem kakor v gmotnem oziru prav lepo uspel. Imeli smo priliko naslajati se ob srebrnočistem sopranu gdč. Pipce dr. Tavčarjeve, učenke% mojstra M. Hubada, katere sigurni in pri-kupljivi nastop nam je takoj pokazal, da ji koncertni oder ni tuj, ampak da je na njem kot pevka odličnih kvalitet uprav domača. Seznanili smo se tudi z zborom pevskega društva „Ljubljanski Zvon" iz Ljubljane, ki, četudi ne razpolaga s prvovrstnim pevskim materijalom, imponira z naravnost krasno disciplino, ki predvsem omogočuje ono veliko natančnost v dinamiki, ki smo jo opažali, kar je samo zasluga velezmožnega pevovodja g. Zorko Pre-lovca. Razven R. Franzove „Podoknice" in Čajkov-skega „Prišla je pomlad" nam je gdč. Tavčarjeva podala nekaj najboljših domačih skladb. S prav isto ljubkostjo in nežnostjo, ki se prilega našemu sentimentalnemu Adamiču, nam je zapela njegovo „Uspavanko" in „Jezdeca". Prav zelo izboren je bil pa njen drugi nastop, za katerega si je izbrala dve prvovrstni skladbi naših najznanejših komponistov O. Devov: „Mak" in A. Lajovičevega „Tkalca". V „Mak" je izlila ves svoj ljubek temperament, v „Tkalcu" pa je dokazala, da docela pojmi globoko zamišljene skladbe Lajovičeve in da z lahkoto zadosti ne prav lahkim tehničnim zahtevam te krasne skladbe. Prav hvaležni smo gdč. Pipci dr. Tavčarjevi za umetniški užitek in upamo, da nas še večkrat poseti v koncertni dvorani. Poklonjena sta ji bila dva krasna šopka. Spremljevanje je mojstrsko oskrbel nam že dobro znani koncertni pianist g. Anton Trost, o čegar odličnih kvalitetah govoriti še posebej bi bilo nepotrebno. Kar se tiče pevskega zbora sem v splošnem njegove odlične kvalitete omenil takoj v začetku. Pojmovanje sklada je naravnost uzorno in odtehta ostale nedostatke, ki obstojajo ponajveč v pevskem materijalu samem in pa v tehničnih napakah, ki jih je pa pripisovati na rovaš prvemu. Prav posebno nam je pa ugajal mešan zbor v Adamiča: „Mlad junak po vasi jezdi", ki se je pela še nenatisnjena iz rokopisa. Tudi nova Adamičeva skladba za moški zbor „Kregata se baba in devojka" je jako ugajala, žal da zbor tu ni bil prav posebno siguren. V vseh ostalih nastopih pa je zbor svojo nalogo prav častno rešil. Prav mnogo si smemo obetati še od tega zbora, če bo pod odličnim vodstvom g. Z. Prelovca stremilo tako resno za svojim vzvišenim ciljem, kakor to kažejo
njegovi lepi uspehi, na katere sme prav upravičeno biti ponosen. Le naprej po tako lepo začrtani poti ne meneč se za zavidljive opazke neprijateljev po geslu: „Per aspera ad astra." Polna dvorana je osvedočila, koliko zanimanja vlada med kranjskim občinstvom za prireditve take vrste. Omenjam samo, da sta se izmed vnanjih gostov koncerta udeležila ga. Franja dr. Tavčarja in g. dr. Svigelj, kot predsednik pevskega društva „Ljubljanski Zvon". — Upamo, da se nam bo v doglednem času zopet nudil v Kranju umetniški užitek enake vrste.
Pošta v Kokri. Iz Kokre nam pišejo: Pošta j v Kokri se nahaja sedaj na skrajni meji kranjski, ; to je pri 23. kilometru, mesto da bi bila okoli cerkve j v sredi vasi, tako nekako okoli 15. kilometra. Na tako skrajni meji pa je le radi nekega graščaka, kateri ni nikoli tu in radi nekega barona, kateremu ravno sedaj prodajajo posestva. Ubogi kmet mora pa čakati po dva dni na rekomandirano pismo. Tako se je zadnjič pripetilo nekemu občinskemu svetovalcu, da ga je orožnik pritiral k neki sod-nijski obravnavi, kjer bi moral biti zaslišan kot priča. Sodnija je razpisala razpravo v neki zadevi in povabila tudi imenovanega občinskega svetovalca. Mož pa ni dobil dostavljenega poziva in torej tudi ni mogel priti. Ubogemu kmetu se je zgodila velika krivica. Dasiravno je sodnija razpisala obravnavo v zelo kratkem roku, bi pošta, ako bi bila tam, kjer bi pravzaprav morala biti, gotovo lahko še pravočasno dostavila pozivnico. Pošto v Kokri si želi tamošnje prebivalstvo v sredi vasi in to željo naj blagovoli slavno poštno vodstvo upoštevati.
Smrtna nesreča. Povodom cerkvenega žeg-nanja v Trsteniku so streljali domači fantje s topiči. Pri streljanju se je ponesrečil 20 letni Franc bieler. Strel ga je zadel v obraz in v desno roko. Na obrazu je dobil fant težke opekline, desno roko mu je pa odtrgalo. Prepeljali so ga v brezupnem stanju v ljubljansko bolnišnico.
Dva uzmoviča. Minolo nedeljo zjutraj sta se splazila dva vandrovca v nezaklenjeno stanovanje posestnice Pavline Smole, vulgo Oprešnik iz Tacna pod Šmarno goro in sta ukradla iz nekega predala srebrno damsko uro, ki je imela zlat rob in dvojnat pokrov. Tatova sta odnesla tudi usnjato denarnico z dvema kronama. Tatova sta se nato napotila proti Smartnem, kjer sta ukradla posestnikovemu sinu Matiji Jerasu srebrno žepno uro, zlat prstan in par zimskih čevljev. Jeras, ki je tatvino takoj opazil, je z nekim svojim tovarišem zasledoval tatova in ju tudi dohitel. Vzel jima je uro in prstan ter ju je izpustil v božjem imenu, naj gresta, kamor hočeta. Čevlje sta tatinska ptička med begom zagnala strani. Oba tatova je orožništvo še isti dan aretiralo pri Vodicah in ju izročilo okrajnemu sodišču v Kamniku. Prvi tat se piše za Franceta Kiferja. Doma je iz VViesa na Štajerskem in je 25 let star. Negov tovariš je 24 let star in se piše za Roberta Schvvarza. Tudi ta se je na-rodil na Štajerskem in sicer v Hartu. Pri tatovih so našli damsko uro, ki sta jo ukradla Pavlini Smole, dalje dve srebrni žepni uri, ki sta jih falota tudi kje ukradla in slednjič dolg kuhinjski nož z ostro konico.
Tatvina na Jesenicah. Na Jesenicah je ukradel v neki gostilni natakarici Mariji Potočnikovi neznan tat iz zaklenjenega predala torbico, v kateri je bilo 260 K denarja, zlato žensko uro z verižico in dva zlata prstana. O tatu nimajo še nobenega sledu.
Iz ljudskošolske službe. Za suplentinjo v Srednji vasi v Bohinju je imenovana namesto obolele učiteljice Karoline Gams kot suplentka Frančiška Verhunc. — Za suplenta na deški ljudski šoli v Kamniku je imenovan namesto obolelega učitelja Andreja Pogačarja, bivši suplent v Komendi Makso Jovan.
Mesto v Ameriko v zapor. Na postaji na I Jesenicah na Gorenjskem je orožništvo te dni j aretiralo kajžarja Ludovika Permana, ki jo je hotel I pobrisati v Ameriko, ne da bi zadostil vojaški dolžnosti. Pa tudi neprave potne listine je imel možakar pri sebi.
Tatvina. V odsotnosti domačih ljudi se je splazil pred kratkim neznan tat skozi okno v zaklenjeno stanovanje posestnika Andreja Pišlarja iz Hotenskih Žibrš pri Rovtah in je ukradel dvoje moških oblek, dvoje srajc iz domačega platna, par čevljev in niklasto žepno uro z nikljasto verižico vred. Storilec bo po popisu najbrže dne 29. p. m. iz prisilne delavnice v Ljubljani pobegli prisiljenec Hugon Kozlevčar.
Tat pod posteljo. Pred nekaj dnevi je zapazila 72letna Barbara Jenko iz Suhe pri Skofji Loki, ko je stopila okrog poludne v svojo sobo, pod posteljo nekaj črnega. Neki 201etni fant se je splazil pod njeno posteljo z očividnim namenom, kaj pobasati. Na njeno povelje se je tat počasi splazil izpod postelje, sunil je Jenkovo strani in pobegnil.
Nesreča.  141etna, pri posestniku Florijanu I Klemencu v Smartnem pri Cerkljah kot otroška varuhinja uslužbena Jožefa Kuhar je pred nekaj dnevi dala šest mesecev starega otroka svojega gospodarja na ozidek pri kotlu, kjer se je kuhala I piča za prešiče. Kotel je bil samo na pol pokrit I z desko. V nestreženem trenotku je padel otrok
v kotel in se tako opekel, da je drugi dan nato umrl.
Vlom in tatvina. Koncem preteklega meseca so vlomili neznani tatovi skozi omreženo okno v gostilniško sobo posestnika in gostilničarja Ceneta Jana v Spodnjih Gorjah in so hoteli s sekiro vlomiti v stekleno omaro, ki je stala ob steni, kjer je imela natakarica cigarete in smodke. Vlom pa se ni posrečil, ker so tatove še pravočasno prepodili. Kar tako pa ti le niso hoteli oditi. Odnesli so lovsko puško lankastrovko. Na mestu vloma in tatvine so pustili ono sekiro, s katero so vlomili.
»Gledališko društvo" na Jesenicah naznanja, da ponovi v nedeljo 16. t. m. popoldne dramo v treh dejanjih „Golgata", ki je pri prim.ieri tako ugajala. „Golgota" je delo talentiranega srbskega pisatelja Serdiana pl. Tučte-a. Igra se je uprizorila z velikim uspehom tudi v slovenskem gledališču v Trstu. Boljšega dela si nismo mogli izbrati za 50 predstavo društvenega obstanka. Ker se s to predstavo obhaja nekako tiho slavlje 50 predstave v kratkem društvenem postanku. — Sedaj je začetek četrte društvene sezije — se upa, da bodo i domačini i okoličani vedeli upoštevati delovanje „Gledališkega društva" in zavedali svoje narodne dolžnosti ter v obilnem številu pokazali s svojim posetom simpatije do „Gledališkega društva". Inten-danca bo predstavo scenerično in sploh v vsem docela spopolnilo, tako da bo užitek res dovršen. Igra se v dvorani pri „Jelenu" na Savi. Začetek točno ob 3. uri popoldne.
Prodaja hrastovega in bukovega lesa. Deželna vlada v Sarajevu proda in kolonizacijskega objekta Borovnic (okraj Brnjavor) približno 10.000 m3 hrastovega in prtbližno 45.000 m3 bukovega lesa. Sprejmejo se samo pismene, na celo množino se glaseče ponudbe, ki jih je poslati najkasneje do 20. januarja 1914, 11. ure dopolndne c. kr. deželni vladi v Sarajevu. Razpis z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zpornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Za invalide. Bivše kranjsko vojaško vete-teransko društvo je ustanovilo za 401etni vladarski jubilej. Njega c. in kr. Apostolskega Veličanstva eno vojaško invalidno in eno veteransko invalidno ustanovo v letnem znesku po 25 K 84 vin, kateri ustanovi se bodeta letos podelili za dobo treh let. Pravico do vojaške invalidne ustanove imajo na Kranjskem, rojeni invalidi od narednika in ednakih šarž navzdol, v prvi vrsti pa taki invalidje, ki so bili pred sovražnikom ranjeni in v invalidni stališ pomaknjeni. Pravico do veteranske invalidne ustanove pa imajo ubogi svoječasni člani razpušče-nega kranjskega veteranskega društva. V tem smislu opremljene prošnje vlagati je do 16. novembra 1913 pri županstvu bivališča.
K izkazu o dohodkjh iz nabiralnikov C. M. družbe v Kranju naznanjamo še znesek 10 K 40 vin. iz nabiralnika g. J. Grajzer na Primskovem. — Pri tej priliki pa uljudno prosimo, da imejitelji nabiralnikov te ne hranijo v kakšnem zaprašenem kotu, temveč naj skrbijo za to, da bo nabiralnik vedno pri rokah. Osobito pa prosimo p. n. stalne goste, naj ne mislijo, da je narodni davek res že tako velik, da ne bi ne mogel vsak posameznik utrpeti dva vinarja na dan. Maloštevilne diplome ne delajo sicer zelo narodnemu Kranju časti. Po-snemajmo torej v tem oziru mnoga druga slovenska mesta.
„Kar na nož te bom nasadil!" Janezu Plešu iz Dovjega je že čez petdeset let. Navadno ima šivanko in vatel in se peča s krojaštvom. Poleg šivanke in vatla pa ima Janez pri sebi navadno tudi frakelj žganja. V ta frakelj se kaj rad 6zre. Vedno ga med delom moti. Razume se, da postanejo ti prepogosti pogledi v frakelj za Janeza škodljivi. Janez postane pijan. Ko pa pride v ta položaj je hudo. Janez pusti vatel in šivanko in gre v božjem imenu rogovilit po vasi in uprizarjat neumnosti. Ko bi mož vsaj divji ne bil, bi se mu slednjič že toliko ne zamerilo. Ampak Janez in šnops postaneta taka, da beži pred njima mlado in staro. Dne 15. septembra t. 1. je prišel v pijanosti v krčmo Jurija Pezdirnika na Dovjem. Kakor ga je imel Janez že do grla, vendar ga je zahteval še frakelj. Pezdirnik, ki je kmalu spoznal, da je Janez pijan, mu pa žganja tudi na milo prošnjo ni hotel dati. Janez pa je postal hud. Obložil je Pezdirnika s takimi priimki, da so se mu lasje ježili. Med drugim je tudi rekel: „Kar na nož te bom nasadil v Brol-hovi hiši!" Vse te nežne besede pa je slišal v veži orožnik, ki se je slučajno tam mudil. In ko je gospod orožnik slišal vse to in videl vse to, ga je aretiral. — Ker je Janez drugače, kadar je trezen, krotak žnidar, ga je ljubljansko deželno sodišče obsodilo na dva meseca strogega zapora.
Odborova seja „Matice Slovenske" dne 9. oktobra 1913. Seje se je udeležilo 23 odbornikov, oziroma 25. G. predsednik se obširneje spominja f dr. K. Glasera, čigar znanstvena izobrazba in del avnost sta presegali poprečnost. Nadalje javi, da se je pobrigal za literarno zapuščino pisatelja Ogrinca. — Spominska plošča Janezu Trdini se bo razkrila prihodnje leto. — Topla zahvala se izreče g. odborniku šolskemu svetniku Vili bal d Zupančiču, ki je bil odbornik izza 1878, a je I radi bolehnosti sedaj odložil odborništvo. — Poš-
kodbe na Matičini hiši, ki so nastale vsled regulacijskih del v Ljubljanici, se ocenijo. Določi se kredit za katalogiziranje Matične knjižnjice. — Poročilo o fondu za Bleivveisov spomenik se vzame na znanje. — Potrde se nasveti in predlogi Zem-ljevidnega odseka. Matica bi morala vedeti, kaj je glede krajepisja ukrenil deželni odbor Kranjski. Koncem tega meseca bo zadnje posvetovanje o sedanjih korekturah Zemljevida. — Matica je prejela zopet nekaj Vošnjakove Korespondence. Geografski opis Štajerske (Slov. zemlja) prevzame g. prof. Vesenjak. — Publikacije za 1913. leto bodo obširneje nego zadnja leta ter izidejo v novi umetniški opremi. — Neki beletristični rokopisi se izroče v recenzijo. — Matica izda veliko poljudno pisano in ilustrovano delo prirodopisne vsebine (v obliki vseučiliških predavanj), ki jo za Matico spiše univ. docent v VVurzburgu dr. Boris Zarnik. — Matica je pozdravila odkritje nagrobnega spomenika hrvatskemu pesniku Kranjčeviču v Sarajevu, ki se je vršilo dne 28. septembra t. 1. Pri razkritju Medvedovega spomenika (v Kamniku) je zastopal Matico njen predsednik. Članov je plačalo do zdaj za tekoče leto 1700.
Pisarna za urejevanje splošnih gospodarskih zadev
J. Rozman :: Kranj
I. Denarni promet: Izposlovanje posojil v vseh
oblikah. — Prevzem kapitalij in njih pupilarno-varno nalaganje. — Ranžiranje insolvenc. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev. — Izdaja uradnih borznih kurzov.
II. Informacijske zadeve: Izdaja trgovskih in
obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne stroke.
III. Izterjevanje terjatev: Izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. —■ Inkaso menic.
IV. Promet z nepremičninami in podjetji: Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij.
V. Tehnično-komercijelne zadeve: Nakup in
prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic. — Instalacije. — Načrti in proračuni.
VI. Strokovni nasveti v vseh navedenih zadevah. Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago. 120 52—13
Šivilja v Kranju 1SI2-'
C3 sprejme takoj £3
učenko. U
Več se izve v upravništvu „Save".
i i i i
lj
157—2
Odda se
stuoiaiie
obstoječe iz 3 sob, kuhinje in pritiklinami
za 1. februar 1914.
Podatki pri upravništvu tega lista.
ADVOKAT D- JOS. AŽMAN
158 3—1
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 6!l.
O
O
E
18
o
a :
S E
W 9
O •
k.
M. Rant ■ Kranj
trgovina s špecerijskim in galanterijskim blagom
Priložnostni nakup Q|fQSKII VOZIČKOV. Najraznovrstnejše ŠPBCBNJSkO MOflO.
Nakup suhih gob in deželnih pridelkov.
Kolodvorska restavracija
priporoča
vedno sveže Budieviško pivo ter pristna vina in dobro kuhinjo
4 52-46
9
Kupovalci! i%3SSLr$OsvaldDobeicu^"SS!
kajti ondi se dobijo raznovrstne suhe in oljnate barve, firnež, terpentin, lake vseh vrst, čopiči, krtače, otepači, ročne torbice, sesalke za otroke, predvratne slame, pipe i. t. d. Velika zaloga stekla, kakor steklenic, vrčev za vino, vodo in pivo, žepnih steklenic, kozarcev, solnic, steklenih skled in krožnikov, križev brez in s pokrivalom, stoječih, visečih, stenskih in hlevskih svetilk, svečnikov, belih in zelenih senčnikov, krogelj, likerjev in vinskih servic, vpletenih steklenic vseh velikosti i. t. d. Nadalje različnega porcelana, kakor umivalne, jedilne, čajne in kavine oprave v vseh barvah, robatih in gladkih skled, belih, pisanih in stenskih krožnikov vse velikosti, šalic za kavo, mleko in juho, loncev za juho, skledice za omako, posodice za jajca, kavnih strojev, loncev, brez in z napisom, pljuvalnikov, vrčev za mleko, kavo in čaj, vžigalnikov, ročnih svečnikov, vaz za cvetlice, posodice za zobotrebce, kropivnikov, vse vrst prstenih skled, krožnikov, elažer, šalic i. t. d. Velika izber kuhinjske posode, emajliranih skled, loncev, kastrolc, mlečnih ponev v modri in rujavi barvi, mlečnih in' petrolejskih kangel, pekve, ponovk, zajemalk, belih in medenih korcev, počinjenih skled za mešanje vse velikosti, belih loncev za perilo, aluminium posode, vseh vrst tac, žehtarov, cedilnikov za mleko, juho in čaj, pokrovk, modlov za torte, lijakov, lesenih in emajliranih solnic, likalnikov, mlinčkov za poper in kavo, požigalnikov za kavo, smetišnice, modrih in rujavih škafov za vodo, emajlirane umivalne oprave ter različnih umivalnih miz, strojev za meso in 93 mandeljne, lite železne posode, žičnikov in žice, bešteka, kakor vilce, noži žlice i. t. d. 29—22
Vsi predmeti se prodajajo po najnižjih cenah.   Gostilničarji in neveste imajo posebne cene.
Na prodaj je tudi še malo rabljen Singerjev Šivalni Stroj za polovično ceno. Razglednice iz Kranja po 2 vin. Postrežba točna in solidna.
Najstarejša trgovina
Ferd. Saiovic v Kranju
poprej C.P!eiweiss   10—4(>
priporoča svojo bogato zalogo vedno najnovejšega in najboljšega manufakturnega blaga.
Posebno priporoča slavnemu občinstvu za
jesensko in zimsko sezijo
bogato izbiro oblek za moške in ženske.
«eleliBowina J. \ |. Mfljdlč
r
Deželni pridelki, špecerijsko blago.
Priznano najboljši dalma-       CalAH3^
tinski portland cement ff^OlOllO za izdelovanje opeke in cement drugih znamk za zidanje
Svetle sezamove tropine. = Umetna gnojila. ==
9978^8
42
0 \
lltllHIlllMIIIIIMMIlMIlllMIIMIIMIHIIIMIIIIIHIIIMIIHIIIIMI
V
0\
KOLESARJI, zahtevajte
v lastnem interesu nemudoma brezplačno in poštnine prosto prvi slovenski pravkar izišli
bogato ilustrovani cenik 1913
za kolesa in posamezne dele.
Poglejte pa pazljivo ali pa se osebno prepričajte v naših trgovinah in uvideli boste, da vodimo prvovrstno blago po najnižjih, brezkonkurenčnih cenah. 108 10—36
Karel Čameroik 5 Ko., Ljubljana, Dunajska cesta 9-12, SsStSE
motorji, avtomobili in posameznimi deli, mehanična delavnica in garaža.
IMMMMMMMMMMMItMMMMtMMIMMMIMIMHMMMMMttMMt
5?
Zobozdrauniški in zobotehnični atelje
dr. Edu. Olobočnik
okrožni zdravnik in zobozdravnik in
Fr. Holzhacker
konc. zobotehnik
v Kranju i
v Hlebšovi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne, izven velikih praznikov na razpolago.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
■o ca
N
'S
>
U
a
N
Od
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v LJUBLJANI
obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po čistih
brez odbitka rentnega davka.
brez odbitka rentnega davka.
7—46
73
rt>
N
rt> •n <
N tO
Cu
14-37
Rudolf Rus
urar v Kranju poleg lekarne Največja zaloga
ur, zlatnine in serbrnine
Priporoča se si. občinstvu v nakup
gramofonov
in optičnega blaga.
Najnižje cene brez konkurence. Ceniki zastonj in poštnine prosti.
h j ■ 150 vinarski bazar }• • najnovejše igrače
ta Miklavža In za Božič
h = v veliki izberi razstavljeno v I. nadst. =
^ j kakor druga primerna darila, se prodajajo radi pre-
j ! ::    zidave trgovine po skrajno nizkih cenah. ::
j A. Adamič, Kranj
ihi
■Hi
■ Kreditno društvo v Kranju
13-46
8
■
registrovana zadruga z omejeno zavezo
obrestuje hranilne vloge od I. januarja 1913 naprej po
3I 0 4 |0
brez odbitka rentnega davka.
Uradne ure so vsak delavnik od 9.—12. dopoldne.
bI Ii
517
I
i I I
1
Jamčeno čisto, jedrnato
2 52—46
MILO Soince.
najizborneje in današnjim cenam primerno |iajC£tlQJG
zato naibolii nadomestek vsem draž)'im vgtam.:: Prodaja se tudi na drobno.
Tovarna: Ig. Fock, Kranj Izdelki:
Kristalna soda, pralni lug, rudeče in črnomarmoriranoEschwegermilo,ze-leno tržaško in belo Marzeljsko milo, ter vse ceneje vrste pralnega mila.
Stearinske sveče. Kolomaz.
m
i i
i
8
157 7—2
ii a ložili!
Radi opustitve igrač iste po
zelo znižani ceni.
M. RANT :: KRANJ
Savsko predmestje.
Vinska veletrgovina I
Rudolf K°kalj, KranJ
.a
Priporočam svoja
izvrstna, zajamčeno pristna
dolenjska, metliška, štajerska in istrijanska
= vina =
v sodih in steklenicah
Zaloga najfinejših tu- in inozemskih šampanjcev, stekleničnih vin in mineralnih voda.
s Tiskarna „SAVA" v Kranju s
se priporoča v izdelavo vseh tiskarskih del.
I
Najbolj varno naložen denar v celem
političnem kranjskem okraju!
itm hranilnica i Hraiiu
Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad
325.000 kron.
Hranilnica posoja na zemljišča po 5V»% na leto in na amortizacijo v 45 letih, tako da na primer dolžnik v teku 45 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
obrestuje hranilne vloge po
r t
1/0/ I
2/0 I
4
■
I
brez odbitka rentne-1 ga davka, katerega i plačuje hranilnica iz S lastnega. Narasle in i nedvignjene vložnel obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta -r to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zgla-šati radi tega pri hranilnici.
X w
Koncem leta 1912. je bilo stanje hranilnih vlog nad
5 milijonov IOO tisoč kron. I g
Posojilna zemljišča ter posojil občinam
nad 4 miliojne kron.
Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to:
da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkven denar.
Ta najstarejši denarni
zavod v Kranju
uraduje na rotovžu
vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do
4. ure popoldne.
8
IIC
>ll
Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju.
Odgovorni urednik: Lavoslav Mikuš.
Tisk tiskarne „Sava" v Kranju.
39