Razprava o davčni preosnovi. (Govor poslanca Robiča v državnem zboru dne 12. maja.) (Dalje in konec.) Omenil sem že, da se bode pri katastralnem čistem dohodku nad 250 gld., torej pri 57 gld. zemljiškega davka še zahteval osebni dohodninski davek. Pravi se ludi, da takib kmelov ni veliko. To je morda res v deželah, kjer se je ureditev zemljiških davkov pravično vršila. Toda na Štajarskem, zlasti na južnem Štajarskem ni tako. Naj navedera eden sam izgled. V davčnem okraju Mariboru — mesto ni uračunjeno — je bilo koncem leta 1892. plačevalcev zemljiškega davka 7041. Od teh je plačalo: 1 gld. 2 gld. 5 „ 10 „ 20 . 50 . 100 „ 200 „ 500 „ 1000 „  2000 . Iz tega sledi, da jih bode brez dvoma v tem davčnem okraju najmanj 700 zemljiških posestnikov upreženih v osebni dohodninski davek. Našlo se vsekako ne bode mnogo. Toda nekako obteženje, usiljevanje v hišne razmere bode le ostalo. Iz vseh teh opomb povzamemo, da bode zemljiškeinu posestvu t6 komaj znatna obtežitev, • da' pa se bliža veliko večjemu obteženju vsled nastanka osebnega davka. Temu se pa približuje še nekaj druzega, in zato se tudi različni deželni odseki branijo osebnega dohodninskega davka v sedanji obliki. S tem pa, da se oprosti osebni dohodninski davek, bode zmešan ves zistem v škodo zemljiškemu 789 707 1494 1107 962 1268 512 152 37 7 6 zemljiSkega davka zemlj. » n y) n » n n n davka n n r> •n n )i n od n n n r> n » 1 2 5 10 20 50 100 200 500 1000 do do n J) 7) •ft n » ¦n V davku, in posledice tega bodo trpeli v posameznih deželah zemljiški davkoplačevalci. Po mojem mnenju ne bode torej ta davčna preosnova kmetu prinesla nobene koristi, prej bode imel škodo od nje. Z ozirom na trj sem v takozvanem odboru dvanajsterih nasvetoval, naj bi se popust naklonil pri zemljiškem davku 10 oziroma 20 odstotkov. Moj predlog je bil tedaj odklonjen. Z ozirom na to sem predlog omejil in ga potem v odboru dvanajsterih in v davčnem odseku ponovil, in sicer v tem smislu, da naj tisti zemljiški posestnik, čegar posestvo s katastralnimi čistimi dohodki znaša do uštetih 300 gld., ne prevzame 15 odstotkov, kakor v predlogi, temveč _0 odstotkov. Iz tega se tudi lahko razvidi, da ni moj predlog naperjen proti velikemu posestvu. Prepričan sem, da ni nobene razlike med interesi manjšega, srednjega in velikega posestva, temveč, da so drug na druzega navezani in morejo le tedaj kaj doseči za gospodarstvo, če vkupaj drže. Ker se mi pa ni, kakor sem že omenil, posrečilo prodreti s prvim svojim predlogom, sem stavil ta predlog. Saj pa je la tudi že v drugem oziru pravičen in utemeljen. Kako je to, da naj bi ne imel mali kmet vsaj tistega popusta, kakor manjši obrtniki? Gospoda moja! Dan na dan vidimo, kako se kmet, zlasti manjši kmet bori za obstanek. Sicer se glasi skoro povsod: Kmečkemu stanu se mora opomoči. Zalibog pa, da tudi ta davčna preosnova se ni ozirala na ta klic. Dajte, da se nekoliko popravi, in glasujte za moj predlog!