Krista Hafner
Lepa Vida
Živela je deklica, ki je bila lepa kukor sama jutranja zora. Ime ji je bilo Vidu. Ker pa je bila  tako lepa, so jo nsi le za lepo Vido klicali.
Ko je bila Vida stara osem let. je dobila braica Markca. Takrai je bila njena mati bolna in ni mogla nikamor iz postelje.
Nekega dne je poklicala mati lepo Vido k suoji postelji in ji rekla; yVzemi Markove plenice in pojdi z njimi k morju, pa jih tam operi. Jaz sem bolna in ne morem nikamor od doina. Glej pa, da $e ne bos predolgo mudila. K morju zahuja črn zamorec in looi mltide deklice, kakršna si ti. Vsnko, ki jo dobi, odpelje s seboj na Špansko. Nikoli več se ne vrne domoo.«
Vidi mamino naročilo ni bilo prav nič DŠeč. Ttaje bi bila ostala s tova-rišicami na iravniku in se z njimi igrala in plesalu. Toda muma je mama in poslušafi jo je Ireba. Nejeooljna je zadela škaf s plenicami na glaoo in odsla proii morjtt.
Ko je prišlu do morja, je stalo sonce visoko na nebu in se ogledooalo
0  morski vodi.  Kazuesehlo se je lepe Vide in jo pozdravilo: ^Dober dan, Vidal Kako si pa danes lep&U.
In morski valcki so se zgrnili lepi Vidi k nogam xn jo vabili:  *Lepa
1  ida. potgraj se z nami!<
Tudi drobne ribice so priplaoale k bregu m jo v&bile: »Lepa Vida, poigraj se z nami!<
91
rt-I.  Še  pia&ne  školjke $Q odprle sooje  pokrooce  in  gaoarile:   »f,epa Fida, ">                                 ¦...<! /. .Jtntjf"»7- •>[            paigraj se z namiU
Lepa Kic/a >e odložila škaf, sezulu solenčke in sto-pila v oodo. Igrala se je z drobnimi ribicami in jih lo-vila za repe, jemaln v roke pisnne skoljke in jih gle-dala. kako so f)dpirale in zapirale svoje pokronce. Igrula se je z drobnimi ka-mencki, gradila iz njih gra-dove v morskem pesku in suma ni nedela, kdaj je mi-nil čas. Pozno je ie bilo, ko se je ozrla po soncu in pomislita: ^Zdaj moratn pa prati, da bom še pred nočjo ^^ doma. Kaj bo pa mamu re-kla. ko me toliko časa ni?t Vzela je v roko tenko pleničko in pricela praii. Pa se je hitro naveliČala, jo odložila in sedla na pesek. Sama sebe je milouala in gooorila: »Kakšna. nesrečna deklica sem! Tako setti ke mlada, pa moram že prati. Če bi sedajle prišel zamorec, kar z njim bi Ua, čeprao na Špan&ko ali o deoeto dežeio. Tam mi gotovo ne bi bilo freba plenic prati.«
Komaj je ie besede izgooorila. Že je stal pred njo zamorec. Priklonil se je lepi Vidi, se na&mehtiil, da so se mu pokazali beli zobje in rekel:
>Ne boj se, Vida, najlepša med dekleii. Pran v špansko deželo je prišel g]as o tvoji lepoti.z
Vidi se je dobro zdelo, da jo hoali črni zamorec. Nasmehnila se mu je in ga pogledala s sinjimi ocmi.
Zamorec pa je rekel: *Prekrasno barko imam, ali jo vidiš tam na morju? Na barki irnam svetle bisere, ki jih je špunska kraljica zate poslala. Ali jih hočeš pogledati?&
Vida je pomislila: bi šla ali ne bi Ua? Spomnila se je materinega snarila, toda lepi biseri so jo mikali. VpraŠala je zamorca:
»Ali rne ne bos odpeljal s seboj na Špansko?* >Kje neki!«, se je čudil zamorec. In lepa Vida je odšla z zumorcern na barko. Na  barki  je biio Dse čiidoDiio lepo.  Pisane preproge so pokrioale tla, svilnati zastori so ob-dajali   stene   in   s   stropa   so   oisete   zlate   sue-tilke.  Zamorec  je  odprl  majkno otnarico  in   po-legn.il iz nje oerižico soeilih biseroo ter jih obesil Vidi okoli vratu.
*Kako si lepa v njih.z je sladko goooril in tieskal z rokami. */Ya soetu se nisem videl tako lepe deklice.t
Lepa Vida je gladlla sveile biaere in se gle-dula v zrcalcu na steni, Mahoma je začulila, da se barka ziblje. UstraŠila se je in pogledala zamorca,
Zamorec pa se je zlobno režal in goooril: *NiČ se ne boj, golobička moja. Samo k moji
gospodarici, španski kraljici, te popeljem, Tam se ti bo bolje godilo kot doma. Nikoli ti ne bo treba prati pteničk zu bratca r> zibelki. Po gradu se boš sprehajalit in mladi kraljieni kraiek Čas delala.i
Šest meseceo se je Dozila lepa Vida z zamorcem po morju. V začetku sedmega meseca pa se }e pripeljala d span&ko deielo, kjer jo je sprejela španska kraljica.
Španska kraljica je oblekla Vido d lepo svileno obleko in ji rekla: t,Moji hčerki, nasi kraljični, boš družabnica. Z njo se boš sprehajala in ji kratek čas delala.t.
In lepa Vida je postala doorjanica na dooru Španske kraljice. Vgako jutro je cakala ob posielji, da se je mlada kruljična zbudila. Čez dan se je sprehajala z njo po lepih grajskih ortouih. Zoečer ji je pela. da je mlada kruljična zaspala. Dobro se ji je godilo in pozabilu je na dom.
Zgodilo pn se je, da je prisel na door spanske kraljice kraljeoič iz aedme dežele. Priklonil se je kratjid in rekel:
»Svetla kraljica! Prišel sem. da poisčem najlepšo deklico iut
Tedaj je stopila predenj mla-da kruljičnu in rekla: »Jaz sem najlepša tned osemi.«
Kraljeoič pa je odgovoril: iTi si prelepa, soetla kraljična, zares. Todu f1 idu, ki za teboj stoji, se neliko lepsa se mi zdi.-
Mlada kraljična je od jeze pobledela. In sklenila je. da moru lepa  Vidt>  s  Ur&ljeuskega  dvora.
Aa skrionj se je splazila n Vidino sobo in skrila svojo zlaio oerižico med V idino obleko.
Drugo jutro, ko se je kraljič-na oblacila, je rekla Vidi: %Pojdi d mojo zukladnico in prinesi tni zlato oerižico, posejano z dragimi kamni.i
Vida je odsla v zakladnico. pa se kmalu ornila. >Soetla kra-Ijična, zlaie verižice ni nikjer,*. je rekla prestrašeno.
Tedaj je kraljična stekla k sooji materi in ji tožila, da so ji ukradti zlato oerižico.
Kratjica $e je siogotila in je ukazala preiskati oes grad. Kmalu so našli oerižico med Vidino obleko.
Kraljica je jezno pogledala Vido in ji rekla; -»Vida, lepo je tvoje Hce, a črno je iooje srce. Doslej si bila moje hcerke družabnica, zdaj boš po-siala grajska perica.«,
In ukaznla je, da so slekli Vidi soileno obleko in jo oblekli o raseoino.
Vida je stala ob morju in prala in bridke solze so ji lekle po lepem licu. Tožila je ribicnm v oodi: »Ribice moje, ali ste ie oidele kdaj dekltco, ki je bila nesrečna, kakor sem jaz? hnela sem tep dom in skrbno mamico, pa je nisem ubogala in sem se raje igrala kot bi bila za bratca pleničke prala. Zdaj pa moram biti na tujem; ose so mi vzeli, Še dobro ime, in usojeno rni je, da bom za vedno tuje perilo prala.z
•,.i-, Drobne ribice pa so molčale in dalje u morje splaoale. Vida pa se je od same ialosti sesedlu na morski pesek.
Tedaj je zmilisala poleg sebe drobno čivkanje in tenak glasek ji je goooril: T>Čiv, čio, lepu Vida. pa ob rnorju sedi in se britiko solzi.z
Vida je začudena dvignila oči in zagledalu drobiu> lastovičko, ki je sedela poleg nje. Vesela jo je pozdraoila in opraša/a; ¦zPooej, Ijuba ptička* odkod prihajaš?z
»Iz duljne dežele,*. je odguvorila lastooičfca. j,Od tam, kjer si ti doma. Prt oas sem živela in pod našo strelio setn gnezdece imela.i
Lepa Vida se je drobne ptičke prisrčno razoeselila. Objela jo je in pogladila po meh-kem perju ter jo vpraš&la:
?Pooej ptičku, drobna lastooička, ali $i videla mojo mamo?«
>Sem,« je odgoooTila lastovička. »Pa m to povej.t je dalje sprasevala lepa Vida, skaj dela moja m&ma?«
^Po morju. se ozira m za snojo hcerko, lepo Vido. solze preltoa.«
iln moj oče?  Ali  si  mdela  tudi njefta?* >Scm. Po moTJu vozi barkn in tebe išce.« Tedaj se je lepa I ida k lastooici sklonila in ji naročila:  ^Zleti, drobna ptieka, zleii in poišči ga in mu povej, kje si me nanla. Eed mu, naj hiti, da me še žioo dobi.z
Laslooička pa je zašcebet&la; %Dolgo je še do tega. da se urnem domoo. Naroei morskim valovom, do ga poUčejo. Oni pretečejo dss morja.«
I« lepa I ida se je sklonDa k morskim valooom in jih zaprosila: tValčki, ki po oseli morjih hitiie. mojega očeta poiščite in ga k meni pripeljite.t
Morski valoui so se priklonili }epi l idi, zašumeli in se odpraoili preko Trtorij, da, poišeejo njenegu očeln.
hkali so ga sedetn dni, osmegu pol in ko so ga našli, so mu sporočili Vidino naročilo.
Osmega dne je Vida zopet staia ob rnorju in prala. Zdaj ni oeč jokala, le na rnater in oceta je mislila in na sooj Ijubi dom tam daleč za deoetimi morji. Ali ga bo še kdaj videla? Žalostno je vzdihnila.
Ozrla se je po morju in zagledala barko, ki se je bliiala obrežju. Na burki pa je stal mož d preprosii kmecki obleki in veselo tnahal lepi Vidi. Vida je veselo vzkliknila: ^Moj oče!< In ni počakala. da  bi barka na obrežju pristala, Kar v vodo je stopila, da je prej očeta poljubila.
Oee pa je doignil suojo hčerko na, barko in skupaj sla ge odpravila, proti domu.
Doma je mati se vedno stala ob morju in jokala. Ko jo je Vida zaghdaja, je komaj čakula, da je barka pristala. Skočila je k muleri, jo objela in zaprosila: ^Odpusti mama, da nisern iebe posluHala in sem se raje z ribicami igrala. Hudo sem biiit tepena. Zdaj vem: domovina. je na nsem soetu le ena.s Skupaj so odšli domov, kjer jih je d zibelki pozdrauil mladi Markec. Vida pa je okoli zibelke zarajala in zapela:
*A"a svetu pač lepšega krajn ni kol dom, kjer zlata mati žiDi...