URADNI VESTNIK OKRAJA CELJE LETO *• CELJE, DNE 25. JUNIJA 1956 ŠTEV. 5 VSEBINA OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE Ijl. Odlok o družbenem planu okraja Celje za leto l')56, 02. Odlok o proračunu okraja C elje za jelo 1')%. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠOŠTANJ 1~'v Sklep o razrešitvi članov upravnega odbora Domu poteka Salek pri Velenju. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR KOZJE 1 "4. Odlok o .sejmskem in težnem redu. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LAŠKO VS>. Odlok o tržnem in sejmskem redu. 131. Na podlagi 16. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS štev. 19-89/52) in 3. točke 26. člena statuta okraja Celje, je Okrajni ljudski odbor Celje na seji obeh zborov dne 26. maja 1956 sprejel ODLOK o družbenem planu okraja Celje za leto 1956. 1. člen Potrdi se družbeni plan okraja Celje za leto 1956, ki se glasi: Prvi del SMERNICE ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA V L. 1956 I. Splošni pregled gospodarskega razvoja v letu 1955 1. V letu 1955 je bilo doseženo povečanje proizvodnje na vseh gospodarskih področjih. Skupni družbeni proizvod se je povečal za 18% v primeri z letom 1954 oziroma za 17% na prebivalca. K povečanju družbenega proizvoda sta največ pripomogla industrijska proizvodnja in blagovni promet. 2. Industrijska proizvodnja se je v primeri z letom 1954 povečala za 13%. Povečanje v letu 1955 kažejo skoraj vse panoge razen industrije gradbenega materiala in živilske industrije. Razvoj industrijske proizvodnje po posameznih pa- nogah je naslednji: 1954/1955 Proizvodnja električne energije 210 Proizvodnja in predelava premoga 115 Črna metalurgija 101 Metalurgija barvastih kovin 117 Proizvodnja nekovinskih rudnin 124 Kovinska predelovalna industrija 117 Kemična industrija 142 Industrija gradbenega materiala 97 Lesna industrija 11,5 Tekstilna industrija 102 Industrija usnja in obutve 102 Živilska industrija 97 Grafična industrija 111 Industrija skupaj 113 3. Vrednost kmetijske proizvodnje se je povečala za 8% v primeri z letom 1954. Na napredek kmetijstva 80 poleg ugodnih vremenskih razmer vplivali agrotehnični ukrepi, ustanovitev sklada za pospeševanje kmetijstva ter investicijske naložbe iz preteklih let, ki so imele/precejšen vpliv na razvoj kmetijstva. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR MOZIRJE 1^6. Odločim o ustanovitvi kmetijskih gospodarskih Sol v Šmartnem ob Dreti -in Novi Štifti. 07. Odločba o ustanovitvi in imenovanju komisije za odločanje o pritožbah zoper odločbe o prisilni izterjavi. 08. Odločba o ustanovitvi in imenovanju davčne komisije. 09. Odločba o Ustanovitvi in imenovanju komisije za pred-vojašjto vzgojo. 140. Odločba o ustanovitvi in imenovanju odborniške komisij e za potrjevanje tarifnih pravilnikov. OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE 141. Sklep o uvedbi povišane stopnje posebnega prispevka zu tretje tromesečje 1956. Na območju okraja Celje je bila potrošnja umetnih gnojil takale: v tonah Dušičnata gnojila 1,672 Fosforna gnojila 3,666 Kalijeva gnojila 1,075 Skupaj 6,413 Od tega je bilo porabljenih v socialističnem sektorju 1060 ton, v privatnem sektorju pa 5353 ton, kar pomeni, da je znašala poraba umetnih gnojil na 1 ha obdelovalne zemlje v socialističnem sektorju 365 kg, oziroma v privatnem sektorju 73 kg. 4. V gozdarstvu so bili izvršeni vsi ukrepi, določeni za leto 1955. V tem letu so bile občutno zmanjšane investicije iz gozdnega sklada, tako da se je investiralo samo za cesto Braslovče—Dobrovlje ter cesto Duplje—Kosmačeve Rastke v Raduhi. 5. V cestnem prometu je izkazano zmanjšanje vrednosti storitev v letu 1955 za 5% nasproti letu 1954, ker pri obstoječem stanju voznega parka ni imel javni avtomobilski promet ugodnih pogojev za razvoj. Investicijska sredstva, ki so bila med letom vložena, so pripomogla k ohranitvi dosedanje zmogljivosti voznega parka. 6. Gradbeništvo izkazuje v letu 1955 nižji družbeni proizvod za 16% nasproti letu 1954. Vzrok temu je bilo splošno zmanjšanje obsega investicijske graditve, manjša sredstva za investicije po okrajnem planu ter deloma znižanje stroškov graditve. 7. V trgovini na veliko je izkazano povečanje blagovnega prometa za 11% nasproti letu 1954, v trgovini na drobno pa za 23,4%. V tem letu je močno narastel promet v zadružnem sektorju in je bila zadružna trgovina na celokupnem maloprodajnem prometu, če izvzamemo mesto Celje, udeležena s 53%. Vzrok tega porasta prometa v zadružnem sektorju je večja 'povezanost potrošnikov iz kmečkega področja z zadrugami ter deloma širši asortiment zaradi večje naložbe obratnih kreditov v zadrugah. Blagovni promet na malo v letu 1955 je bil po posameznih občinah takle: Celje 5,620.000 Šmarje 243.000 Kozje 183.000 Šoštanj 1,057.000 Laško 368.000 Šentjur 237.000 Mozirje 631.000 Vojnik 206.000 Planina 52.000 Vransko 83.000 Rogaška Slatina Slovenske Konjice 451.000 643.000 Žalec 878.000 8. Promet v gostinstvu se je v letu 1955 povečal za 19% nasproti letu 1954. Na to povečanje so deloma vplivali ekonomski ukrepi v zvezi z amortizacijo in obrestmi od osnovnih sredstev, deloma pa zvišanje cen živil, žganih pijač in nočnin. Blagovni promet dosežen v letu 1955 po posameznih občinah pa je bil takle: 11. Pri takem gibanju proizvodnje in investicij je znašal celoten dotok na novo zaposlenih v gospodarstvu 448, medtem ko bo povprečno štgvilo zaposlenih v letu 1956 ostalo v glavnem neizpremen j eno. II. Glavne smernice in smotri gospodarskega razvoja v letu 1956. Celje 431.000 Kozje 13.000 Laško 53.000 Mozirje 89.000 Planina 13.500 Rogaška Slatina 158.000 Slovenske Konjice 71.000 Šmarje 18.000 Šoštanj 126.000 Šentjur 23.000 Vojnik 67.500 Vransko 11.500 Žalec ' 83.000 V celotnem blagovnem prometu so posamezne grupe udeležene s temile odstotki : 1954 1955 Hrana 27% 28% Alkoholne pijače 63% 62% Brezalkoholne pijače 4% 4% Nočitve in razno 6% 6% 9. Obrt izkazuje v letu 1955 za 10% višji družbeni proizvod nasproti letu 1954. K povečanju družbenega proizvoda je pripomogel izključno državni sektor, ker je v privatnem sektorju družbeni proizvod za 2% nižji nasproti letu 1954. K okrepitvi obrti so deloma pripomogli tile ekonomski ukrepi: a) stopnje amortizacije ter obresti od osnovnih sredstev so bile določene v okviru kalkulacijskih možnosti; b) pavšalno določanje obveznosti je spodbudno vplivalo na povečanje produktivnosti in večji obseg proizvodnje; V obrti bi sc bili pokazali še večji uspehi, če bi bila kvota dobička, ki je ustrezala oprostitvi zveznega davka od dobička, usmerjena v investicijske naložbe. To pa se v lanskem letu ni izvajalo zaradi obveznosti okrajnega ljudskega odbora pri imobilizaciji. Po posameznih občinah je bil v letu 1955 dosežen takle družbeni proizvod: Obrtna podjetja Komunalna in obrati podjetja Celje 389,500 106,500 Kozje 2,900 — Laško 12,000 3,500 Mozirje 14,000 5,400 Planina — — Rogaška Slatina 66,800 4,191 Slov. Konjice 28,500 4,500 Šmarje 12,000 1,000 Šoštanj 47,000 9,500 Vojnik 1,500 500 Šentjur 4,500 — Vransko 7,000 —' Žalec 58,000 2,500 10. Obseg investicijske graditve je bil v letu 1955 znatno manjši nasproti letu 1954. Spremenila se je tudi notranja struktura investicij. Značilno za investicijske naložbe v letu 1955 je bilo manjšanje kapitalne graditve ter usmerjanje sredstev presežnega dela v graditev objektov družbenega standarda ter v razvoj kmetijstva, Za gospodarski razvoj na območju okraja Celje bodo v okviru splošnih nalog v letu 1956 najznačilnejše tele: 1. Vzpon industrijske proizvodnje se bo nadaljeval tudi v letu 1956, kar bo omogočeno z obratovanjem novih kapacitet, predvsem v proizvodnji električne energije in proizvodnji ter predelavi' premoga, in z ostalimi činitelji. Uspehi dosedanjih naložb in njihovo povečanje v letošnjem letu, širša uporaba agrotehničnih ukrepov ter nadaljnje pospeševanje strokovnega šolstva, ki je v preteklih letih pokazalo lep napredek, vse to bo mnogo pripomoglo k krepitvi kmetijstva na področju okraja. Ekonomski ukrepi v okviru delitve dohodka gospodarskih organizacij s področja trgovine, turizma in gostinstva ter obrti in komunale in poudarek na investicijskih naložbah v teh panogah bodo mnogo doprinesli k dvigu prometa oziroma storitev na tem področju. 2. Sredstva za investicije ne bodo dosegla ravni iz leta 1954. Predvsem bodo manjše naložbe za negospodarske ter deloma za industrijske investicije. 3. Celokupni proračunski izdatki bodo v glavnem isti kot v prejšnjem letu,'oziroma nižji, če upoštevamo dejstvo, da so se proračunski izdatki iz leta 1955 v znesku 110 milijonov prenesli v breme proračunskih izdatkov za leto 1956, ker proračunski dohodki določeni za leto 1955 niso bili v celoti realizirani. 4. Zaposlenost bo ostala v glavnem nespremenjena kljub višji ravni proizvodnje in prometa, ker bo obstoječa delovna sila uporabljena bolj smotrno. I. Poglavje Skupni družbeni proizvod Povečanje splošne gospodarske aktivnosti bo omogočilo realno povečanje skupnega družbenega proizvoda v letu 1956. Računa se, da sc bo družbeni proizvod, izražen v istih cenah, oziroma v indeksih realnega obsega, gibal takole: 1954 1955 1956 1956 1955 Skupni družbeni proizvod 100,0 118 129 109 Družbeni proizvod na 1 prebivalca 100,0 117 127 108 Povečanje skupnega družbenega proizvoda bo v največji meri posledica povečanja industrijske proizvodnjo ter prometa, trgovine in obrti. Obseg gradbeništva se bo zmanjšal zaradi zmanjšanja investicij, za kmetijsko proizvodnjo pa se pričakuje, da bo v glavnem ostala na ravni 1955, v kolikor ne bo vplivala na to slabša ali boljša sadna letina. II. Poglavje Industrija 1. Na podlagi prikazanega povečanja industrijske proizvodnje se da pričakovati naslednje povečanje po posameznih strokah: Indeksi fizičnega obsega industrijske proizvodnje 1955 1956 1956 1954 1954 1955 Proizvodnja električne energije 210 295 140 Proizvod, in predelava premoga 115 120 111 Črna metalurgija 101 106 105 Metalurgija barvastih kovin 117 120 109 Proizvodnja kovinskih rudnin 117 121 103 Proizvodnja nekovinskih rudnin 124 122 99 Kemična industrija 142 160 119 Industrija gradb. materiala 97 102 105 Lesna industrija 115 115 101 Tekstilna industrija 102 115 111 Industrija usnja in obutve 102 112 110 živilska indusrija 97 115 110 Grafična industrija 111 113 102 Industrija skupaj 113 119,0 107 Obseg industrijske proizvodnje s ?a leto 1956 je izra- čunan na podlagi že obstoječih ter novih kapacitet, ki so začele obratovati že proti koncu leta 1955. S proizvodnjo kapacitet, ki bodo začele obratovati v letu '956, se je v družbenem planu le deloma računalo. 3. Z naraščanjem proizvodnje se število zaposlenih v industriji in rudarstvu bistveno ne bo spremenilo, pač Pa bodo nastopili določeni premiki delovne sile med Posameznimi strokami. 10I-c 10S<; _______________________________________1954 1955 Indeks proizvodnje 113 107 Indeks zaposlenih 102 100 V letu 1956 se računa s povečanjem števila zaposlenih v proizvodnji električne energije, proizvodnji Premoga ter v kovinski predelovalni industriji, to je Predvsem tam, kjer se odpirajo nova delovna mesta, medtem ko v drugih strokah namenjamo preusmeriti hepotrcbne delovne sile v druge gospodarske panoge. Glede na to, da se delovna sila ne bo bistveno povečala, medtem ko bo obseg proizvodnje narastel za 1 %, sodimo, da se bo produktivnost na območju našega okraja povečala za 7 %. Da pa bo mogoče to povečanje doseči, morajo delovni kolektivi in delavski sveti vplivati na: a) realno določanje norm, b) dosledno uvajanje sistema premiranja, c) boljšo sistematizacijo delovnih mest, d) racionalno organizacijo proizvodnje, e) delovno disciplino, f) smotrno rekonstrukcijo iz lastnih sredstev, g) širšo kooperacijo z ostalimi gospodarskimi organizacijami in pravilno komercialno poslovanje. III. Poglavje ' Kmetijstvo Na območju celjskega okraja se nahaja 231.345 kmetijskih zemljišč; od tega odpade na: njive in vrtove 31,209 sadovnjake 2.571 vinograde 2,437 travnike 40,070 t obdelovalna zemljišča 76,295 senožeti 4,796 pašnike £0,204 ribnike 34 trstičje 104 kmetijska zemljišča 101,513 gozdna zemljišča 116,305 rodovitna zemljišča 217,090 nerodovitna zemljišča 13,447 1. V letu 1956 računamo z istim obsegom kmetijske proizvodnje kot v letu 1955, glede na to, da bo donos v sadjarstvu in vinogradništvu nižji od lanskega leta, pač pa se bo povečal obseg ostale kmetijske proizvodnje. Na območju našega okraja obstajajo vsekakor ugodni pogoji za razvoj živinoreje, vendar pa dohodek iz te panoge kmetijstva ni tak, kot bi moral biti, ker je živina zaradi neprimerne vzreje kvalitetno slaba. Treba bo izkoristiti naravne pašnike predvsem v Šoštanj skem,^ mozirskem in pohorskem območju. V poljedelski proizvodnji so doslej uporabljena gnojila in povečani stalež živine zboljšali rodovitnost zemlje. Z melioracijami bi lahko pridobili še 1,504; ha novih njivskih površin, poleg tega pa bi se znatno povečali hektarski donosi z agrotehničnimi ukrepi (uporaba umetnih gnojil, primerna obdelava zemlje in uporaba priznanih semen) . V sadjarstvu se pričakuje padec obsega proizvodnje nasproti letu 1955, ker v našem sadjarstvu še vedno prevladuje primitivni način sadjarjenja, tako da po obilni letini, kakor je bila v minulem letu, sledi slabša letina. Stabilnost in tudi večji donos te panoge kmetijstva bi se dosegel z uvajanjem strnjenih nasadov, z zatiranjem bolezni in škodljivcev ter sajenjem kvalitetnih sort. Prav tako kot v sadjarstvu bo v vinogradništvu pridelek leta 1956 količinsko fnanjši. 2. Posebno veliko udeležbo na dohodku iz kmetijske proizvodnje pa ima na območju celjskega okraja hmeljarstvo. a) Obseg hmeljskih površin se je v zadnjih letih gibal, takole: Indeksi 1954 1955 1955 1953 1953 1954 Površina v ha 97 101,2 103 Število hmeljarjev 101 101 100,2 b) Indeksi pridelanih količin pa nam po posameznih kvalitetnih vrstah kažejo takole sliko: Indeksi 1952 1953 1954 1955 1956 • 1954 I. vrsta 100,0 26,7 07 142 169 II. vrsta 100,0 107 150 125,5 03,5 III. vrsta 100,0 760 350 545 69 IV. vrsta 100,0 1142 679 1712 250 Skup. proizvod. 100,0 144 152 157 103,3 c) Vrednost hmeljske proizvodnje pa je bila po posameznih kvalitetnih vrstah naslednja: Indeksi 1952 1953 1954 1955 1955 1954 I. vrsta 100,0 24 127 219 173 II. vrsta 100,0 95,5 231 194 83,5 III. vrsta 100,0 604 400 330 67,5 IV. vi;sta 100,0 000 810 1920 235 Skup. vred. pr. 100,0 119 224 223,3 99,8 Na obseg hmeljske proizvodnje po kvalitetnih vrstah vplivajo predvsem agrotehnični ukrepi (zadostno in pravočasno škropljenje, zlasti v vlažnih letih), ki naj zmanjšajo vpliv glivičnih bolezni ter omogočijo pravilno sušenje in vskladiščenje hmelja. V zadnjih letih pa so vremenske razmere neugodno vplivale na strukturo kvalitetnih razredov hmeljske proizvodnje. Če hočemo obdržati to panogo kmetijske proizvodnje na obstoječi ravni, oziroma pripomoči k njenemu razvoju, bo treba — poleg že obstoječih ukrepov — preskrbeti nadomestilo starih in opremo novih nasadov, povečati število škropilnic ter ugodno rešiti problem nabave hmeljevk. 3. V okviru tehničnih ukrepov za povečanje kmetijske proizvodnje je bilo glede uporabe umetnih gnojil že mnogo storjeno ter se pričakuje v letu 1956 še '•večja uporaba umetnih gnojil. V letu 1955 je bilo porabljenih 6,417 ton gnojil, kljub temu pa hektarski donos ni bil takšen, kot bi glede na omejeno količino lahko pričakovali, zaradi tanke plasti osnovnega humusa na zemljiščih. Zato bo treba z osnovnim gnojenjem povečati hranljivi fond zemljišč. 4. Poleg agrotehničnih ukrepov bodo k okrepitvi kmetijstva pripomogli še tile ukrepi: a) z določili družbenega plana za leto 1956 se kmetijskim organizacijam prepuščajo znatna sredstva za nabavo opreme; b) poleg ostale mehanizacije je na območju celjskega okraja 96 kom. traktorjev ter 26 kom. Unimogov, vendar pa je bila do zdaj ta mehanizacija nepopolno izkoriščena zaradi nepravilnega vzdrževanja, zato bo treba poskrbeti za boljše vzdrževanje in racionalnejše izkoriščanje obstoječe mehanizacije; c) kmetijski reprodukcijski material v ožjem smislu bo v letu 1956 zagotovljen v večjem obsegu kot v minulem letu. Obenem pa se bodo še bolj razširili ukrepi za varstvo rastlin in živine pred boleznimi in škodljivci; d) v živinoreji se bo selekcijsko delo še nadalje razširilo in povezalo z ukrepi za boljše krmljenje živine. 5. Finančna sredstva za kmetijstvo se bodo v letu 1956 povečala tako v investicijskih skladjh kot v skladih za kmetijstvo. Prav tako se bodo' povečali investicijski skladi kmetijskih organizacij. Poleg splošnega investicijskega sklada, iz katerega sc bodo finansirali doslej odobreni investicijski objekti ter novi objekti, bodo na razpolago še namensko vezana sredstva iz okrajnih ter občinskih investicijskih skladov, ki so namenjeni za kreditiranje investicij v kmetijskih gospodarskih organizacijah. Okrajni skladi za pospeševanje kmetijstva so namenjeni pospeševanju kmetijstva po programu, ki ga bo sprejel okrajni ljudski odbor. V posameznih letih so se investicijske naložbe v kmetijsko proizvodnjo gibale takole: v 000 din 1952 1953 1954 1955 Gradnje 342 400 34,312 32,104 Oprema 952 12,791 32,097 23,901 Nasadi 4.901 1,045 24,532 31,950 Živina 580 3,008 24,686 10,196 Skupaj : 6,775 17,244 115,627 98,151 Po namenu pa je bila struktura naložb takale: 1952 1953 1954 1955 Gradnje 5 2,3 29,7 32,5 Oprema 14,1 74 27,7 24 Nasadi 72,5 6,5 21,2 32,5 Živina 8,4 17,2 21,4 11 6. Dohodki kmečkih gospodarstev so od leta 1952 stalno naraščali, ker so se cene kmetijskih pridelkov večale, medtem ko so cene industrijskih izdelkov, ki jih troši vas, celo padale, davki pa so ostali v tem obdobju skoraj nespremenjeni. __________________________________1952 1953 1954 1955 Indeks cen kmetijskih pridelkov 100 113 127 144 Indeks cen industr. izdelkov 100 94 88 95 Indeks kmečkih davkov (po odmeri) 100 113 90 97 Da se zajame del dohodkov, se kmečki davki (dohodnina in občinske doklade) povečajo od odmerjenih 361,5 milijonov din v letu 1955 na 478 milijonov din v letu 1956, to je za 32,2%. Temeljna in dopolnilna dohodnina se združita v enoten davek na dohodek od kmetijstva. Njegova višina znaša 478 milj. din, odmerila pa se bo po katastrskem dohodku po lestvici. Občinske doklade bodo letos predpisali vsi občinski ljudski odbori v sodelovanju z okrajnim ljudskim odborom v mejah od 3—15% katastrskega dohodka. Zaradi pravilnejše obremenitve kmetijskih gospodarstev se z letom 1956 uvajajo takse na nekatera sredstva za kmetijsko proizvodnjo (vprežna živina, vozovi, vprežne in motorne mlatilnice, mlini, kotli za kuhanje žganja ter hibridni vinogradi). IV. Poglavje Gozdarstvo V gozdarstvu predvidevamo takele ukrepe: 1. V letu 1956 se zajameta s sečnjo 102% prirastka v zvezi z določili republiškega družbenega plana o največjih količinah stoječega lesa, ki se smejo posekati. V zasebnem in zadružnem sektorju se upošteva povečanje obsega gojitve in varstva gozdov za 11,2% nasproti letu 1955. Na ta način se bo nadomestilo zmanjšanje obsega teh del v lanskem letu, medtem ko se za gozdove splošnega ljudskega premoženja računa z manjšim obsegom gojitve in varstva gozdov za 16,6% zaradi nezadostnih sredstev za redno vzdrževanje. Računamo, da se bo ta primanjkljaj sredstev nadomestil z višjimi dohodki v letošnjem letu, ker bo morala okrajna uprava za gozdarstvo izterjati zaostanke iz leta 1955 v zasebnem sektorju ter v okviru obstoječih predpisov s primernimi ukrepi povečati svoje dohodke. 3. ' Iz sredstev okrajnega gozdnega sklada se bo uporabilo 56,5% za gradnjo komunikacij, 33,4% za gradnjo gozdarskih stavb ter 11,1% za strokovni dvig kadrov in nabavo osnovnih sredstev. Od sredstev, ki so namenjena za izgradnjo gozdnih komunikacij, je določeno 24% za gradnjo novih gozdnih komunikacij, medtem ko bo ostali del sredstev uporabil za dovršitev objektov, ki so ostali nedograjeni v letih 1954 in 1955. V letu 1956 se upošteva samo dovršitev že pričetih gozdnih stavb. 4. Po občinskih gozdarskih planih je določenih 47,5 milijonov dinarjev za redno vzdrževanje zasebnih gozdov. Del teh sredstev v znesku 35 milijonov bo dotiran posameznim občinam od prispevkov v okrajni gozdni sklad iz privatnega sektorja, ostanek pa bodo posamezni občinski odbori finansirali iz nepolrošenih sredstev občinskih gozdnih skladov iz leta 1955. Celokupna sredstva 100,0 100,0 100,0 100,0 — 25. 6. 1956 URADNI VESTNIK Stran 6 ev. 5 V. Poglavje Promet V letu 1956 se računa z naslednjim obsegom cestnega prometa: Celotni promet blagovni promet potniški promet 1955 Indeksi: 1956 1956 1954 1954 1955 115 116 101 116 119 103 106 103 100 Ta fizični obseg prometa je postavljen na podlagi obstoječih kapacitet voznega parka, čeprav bi moral biti promet večji glede na povečanje proizvodnje in blagovnega prometa ter potrebe po povečanju potniškega prevoza. -e_ Pri obstoječem stanju voznega parka bT bile potrebne večje naložbe za postopno obnovo avtoparka, ker bi le na ta način imel javni avtomobilski promet ugodne pogoje za razvoj. VI. Poglavje Gradbeništvo V letu 1956 se pričakuje zaradi zmanjšane investicijske graditve znižanje vrednostnega obsega gradbenih storitev za 17% od vrednosti izvršenih del v letu 1955. 1955 1956 1956 ______________________________1954 1954 1955 Indeksi gibanja vrednosti gradbenih dejavnosti 90 76 83 Zmanjšani obseg vrednosti gradbenih del bo verjetno pripomogel h kvalitetnejši proizvodnji gradbenega materiala, k večji koncentraciji in boljšemu izkoriščanju obstoječe mehanizacije ter k povečanju produktivnosti. Angažiranje sredstev sklada za stanovanjsko izgradnjo bo povzročilo povečanje gradbene dejavnosti pri visokih gradnjah in s tem zahtevo po nadaljnjem razvoju obrtne dejavnosti. VII. Poglavje Trgovina in gostinstvo 1. Po izvršeni decentralizaciji v prejšnjih letih je trgovska mreža razporejena po posameznih občinah takole: Če hočemo utrditi obstoječo trgovsko mrežo, dvigniti kulturno postrežbo in doseči pričakovani blagovni promet, bi bile potrebne takele investicijske naložbe v obdobju petih let: Predmet Dejansko stanje Potrebne naložbe tekom let Poslovni prostori Skladišča Hlad. prostori Kleti Pisarniški prostori Pisalni stroji Računski stroji Tovorni avtomobili do 3 ton Tovorni avtomobili do 5 ton Tovorni avtomobili nad 5 ton Avtomobili thladilniki Hladilniki 12,599 m2 2,401 m2 53,421 m2 28,860 m2 562 m2 951 m2 2,130 m2 745 m2 3,838 m2 1,610 m2 167 kom 78 kom 64 kom 79 kom 41 kom 55 kom 7 kom 10 kom 2 kom 4 kom . — 3 kom 2 kom 25 kom Sredstva, ki se bodo natekla v sklad za kreditiranje investicij na področju trgovine, bo treba usmerjati prvenstveno v take naložbe, ki bodo najhitreje okrepile gospodarsko področje. 2. Gostinska podjetja in gostišča so po posameznih občinah razporejena takole: E-s E f«, > J 'C? o*. 3 -F—) m Si Cti C/3 P S P O cd g N S £ So M C/3 Celje 5 9 3 2 3 23 45 Kozje — — — — — 13 14 Laško 1 2 1 1 2 14 21 Mozirje — — 23 8 2 11 44 Planina — — — — — 7 7 Rogaška Slatina 4 1 5 — 1 1 12 Slov. Konjice — 3 2 — 2 12 19 Šentjur — 4 — 2 25 31 Šmarje — — 3 — 1 8 12 Šoštanj 1 2 15 4 3 10 35 Vojnik 1 — — — 2 17 20 Vransko — — — — — 5 6 Žalec — — 6 1 3 46 46 Skupaj : 12 17 63 12 22 192 322 . o •r—i C Tj JD o o o > . 73 S g> rt m £ c . cti +J v as|_ S $ I>el! (Z) T3 S o. >52 D "O $ « « O KZ) N O, 1954 1955 1954 1955 1954 1955 Celje 38 35 101 100 23 39 Kozje 1 1 3 4 12 14 Laško 4 4 12 13 10 12 Mozirje 6 4 22 19 16 15 Llanina 3 5 Rogaška Slatina 4 4 17 19 9 9 Slov, Konjice 2 2 16 10 17 19 Šentjur 2 2 7 7 20 19 Šmarje 1 — 10 7 13 13 Šoštanj 7 8 28 30 17 20 Vojnik 2 2 8 8 11 8 Vransko 1 1 3 3 4 4 Žalec 9 9 32 34 26 25 Skupaj : 77 72 259 262 181 202 K nadaljnji krepitvi tega sektorja gospodarstva bodo mnogo pripomogli tile ukrepi: a) udeležba prehrane naj bi se v odnosu na celokupni promet povečala, ker je v letu 1955 nasproti letu 1954 opaziti manjšo udeležbo prehrane napram celokupnemu prometu, predvsem pa napram prometu z alkoholnimi pijačami, razen na območju mesta Celja; b) to bi se dalo doseči tako, da bi posamezni občinski ljudski odbori določili take odstotke za oblikovanje plačilnega sklada, ki bi vzpodbujal te gospodarske organizacije k takim gostinskim storitvam; c) pri ustanavljanju novih gostinskih obratov naj bi se upoštevala prvenstvena potreba po takih obratih, ki bodo poleg opravljanja gostinskih uslug skrbeli tudi za prehrano; d) pri naložbah iz sredstev, ki se bodo pri delitvi dohodka gostinskih podjetij in gostišč natekla v sklad za kreditiranje investicij, je treba upoštevati dejstvo, da ima območje celjskega »kraja turistični značaj, zato je potrebno povečati kapacitete prenočišč. VII. Poglavje Obrt in komunala Na območju okraja Celje je naslednje število obrtnih obratov po posameznih strokah: Predelovanje kovin 253 Elektrotehnične obrti 22 Kemične obrti 6 Predelava zemlje in kamna 39 Stavbene obrti 53 Predelava lesa 251 Predelava papirja 4 Predelava tekstila 318 Predelava usnja 238 Uslužnostne obrti 78 Prehranbene obrti 112 Druge obrti 339 Kljub porastu družbenega proizvoda v prejšnjih letih pa je številčno stanje obrtnih delavnic za 21% manjše od leta 1939. Vzrok padcu številčnega stanja obrtnih obratov je po eni strani spajanje več različnih obrtnih dejavnosti, po drugi strani pa preraščanje obrtne proizvodnje v industrijsko, kar je deloma normalen pojav, deloma pa prizadevanje posameznih obrtnih podjetij za vključitev v določene industrijske stroke, ki imajo ugodnejše ekonomske pogoje. Struktura družbenega proizvoda v odstotkih po glavnih grupah obrti, oziroma sektorju lastništva pa je naslednja: a) 1954 1955 . 1956 Celokupni družbeni proizvod 100 100 100 družbeni proizv. drž. sekt. 49 56 56 družbeni proizvod priv. sekt. 51 44 44 b) 1954 1955 1956 Celokupni družbeni proizvod državnega sektorja 100 100 100 družbeni proizvod obrti 80 85 84 družb, proizvod usluž. obrti 20 15 16 Glede na to, da je iztrošenost osnovnih sredstev v državnem sektorju obrti 44%, bi bilo po perspektivnem izračunu potrebno investirati v bodočih letih 270 milijonov. Približno naj bi bil ta znesek razdeljen na posamezne občine takole: Celje 200,000 Žalec 13,500 Mozirje 2,000 Šoštanj 13,000 Rogaška Slatina 20,000 Slov. Konjice 10,000 Laško 3,000 Vojnik 1,500 Šmarje 4,000 Šentjur 1,500 Kozje 500 Vrhnsko 1,000 K nadaljnji krepitvi obrtništva na območju okraja ter k znižanju proizvodnih stroškov naj bi navajali tile ukrepi: a) usmerjanje sredstev, ki bi se natekla v investicijske sklade iz dohodka obrtništva, v investicijske naložbe na tem področju; b) stopnja amortizacije ter obresti osnovnih sredstev ter pavšalni zneski za posamezne obrtne obrate naj bodo določeni v okviru kalkulacijskih možnosti. IX. Poglavje Investicije V splošnem se leta 1956 pričakuje nadaljnje zmanjšanje investicijske graditve ter v zvezi s tem tudi znižanje kreditov iz splošnega investicijskega sklada za temeljno industrijsko izgradnjo v okviru vse države. Sredstva okrajnega investicijskega sklada znašajo 461 milijonov, del teh sredstev pa je namensko vezan za naložbe v kmetijstvu. Sredstva občinskih investicijskih skladov znašajo 226 milijonov dinarjev ter je del teh sredstev prav tako namensko vezan za naložbe v kmetijstvu in trgovini. Ta sredstva dajejo materialno, osnovo za razvoj komunalnega samoupravljanja ter se pričakuje, da bodo že v letu 1956 posamezne občine vplivale s pravilno naložbo teh sredstev na razvoj kmetijstva, obrtništva in trgovine na svojem območju. V letu 1956 se nadalje povečajo sredstva za izgradnjo stanovanjskih objektov. Poleg že omenjenih sredstev pa bodo kmetijske zadruge razpolagale z lastnimi skladi, od katerih nu rajo pretežni del vložiti v kmetijstvo. EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OKRAJA CELJE X. Poglavje Amortizacija 1. a) podjetja za izdelovanje zidne in strešne opeke, apnenice in kamnolomi bodo plačevali v letu 1956 amortizacijo takole: 1. Celjska opekarna 70% celotnega zneska predpisane amortizacije, 2. druga podjetja 100% od celotne amortizacije. b) Gospodarske organizacije v gozdarstvu in lesni industriji bodo od polnega zneska amortizacije za gozdne poti, ki se uporabljajo tudi za javni promet, plačevale v letu 1956 samo tisti del, ki je potreben za njihovo vzdrževanje, največ pa 100% polne amortizacije. Katere poti se uporabljajo tudi za javni promet, določi svet za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora. 2. a) Za gradbene objekte, ki jih kmetijske organizacije in. splošne kmetijske zadruge ne morejo uporabiti; b) za osnovna sredstva na novo ustanovljenih kmetijskih organizacij, ki so bile po določbah zveznega družbenega plana za leto 1954 oziroma za leto 1955 razglašene za poskusne obrate, se zmanjša amortizacijska stopnja do višine, ki je potrebna za vzdrževanje teh osnovnih sredstev. XI. Poglavje Sredstva za proračun Okraja Celje I. Razdelitev prometnega davka 1. Po XIV. poglavju republiškega družbenega plana za leto 1956 se odstopa Okrajnemu ljudskemu odboru Celje: a) 70% prometnega davka od vina in žganja, iz-vzemši prometni davek v gostinstvu ter trgovini na drobno in b) 1% prometnega davka, vplačanega na območju okraja Celje, ki pripada zvezi. 2. Za kritje proračunskih izdatkov se odstopa posameznim občinskim ljudskim odborom celotnih 70% Ptomctnega davka od vina in žganja, vplačanega na njihovem območju. 3. Okrajni ljudski odbor Celje je udeležen pri poscb-£c:m ^proračunskem prispevku iz plač pri občini Žalec II. Eelež občinskih ljudskih odborov pri sredstvih, ki se izločijo iz dobička za okrajne in občinske proračune. Pri sredstvih, ki se izločijo iz dobička gospodarskih organizacij za okrajne in občinske proračune, so udeležene posamezne občine na sredstvih, ki bodo vplačana na njihovem območju, po odbitku deleža LRS, takole: Celje 85% Kozje 100% Laško 100% Mozirje 100% Planina 100% Rogaška Slatina 100% Slov. Konjice 100% Šentjur 100% Šmarje 100% Šoštanj 84% Vojnik 100% Vransko 100% Žalec 5% Razdelitev dohodnine 1. Po odbitku deleža LR Slovenije ter vplačilu obveznih prispevkov po zveznih predpisih so na dohodnini, vplačani na njihovem teritoriju, udeležene posamezne občine takole: Celje 67% Kozje 100% Laško 100% Mozirje 100% Planina 100% Rogaška Slatina 100% Slov. Konjice 100% Šentjur 100% Šmarje 100% Šoštanj 80% Vojnik 100% Vransko 8% Žalec 4% 2. Na dohodnini od samostojnih poklicev in premo- zen j a ter na davku na tujo delovno silo so udeleženi Posamezni občinski ljudski odbori od zneskov, ki se Vplačajo na njihovem območju p< j vplačilu deleža LR Slovenije, s temile odstotki: Celje 70% Kozje 100% Laško 100% Mozirje 100% Planina 100% Rogaška Slatina 100% Slov. Konjice 100% Šentjur 100% Šmarje j 100% Vojnik 100% Šoštanj 94% Vransko 100% Žalec 7% 3. Dopolnilna dohodnina od dohodkov, ki jih imajo zasebniki od proizvodnje in prodaje lesa, pripada v celoti okrajnemu proračunu. 4. Na dopolnilni dohodnini od kmetijstva, ki jo vplačujejo pridelovalci hmelja, so po odbitku deleža LR Slovenije udeležene posamezne občine na vplačanih zneskih iz njihovega območja takole: a) Žalec 5% b) vse ostale občine 100% XII. Po g la/V j e Razdelitev dobička gozdnih gospodarstev Od dobička, ki ga dosežejo gozdna gospodarstva pri rednem vzdrževanju gozdov '(stroka 311-vzgoja in nega gozdov), pripada tem gospodarskim organizacijam samo tak del, ustrezen znesku, ki se izloči za plače iz dobička v smislu zveznih predpisov. XIII. Poglavje Sredstva za samostojno razpolaganje 1. Od sredstev, izločenih v smislu XVII. poglavja 5. razdelka zveznega družbenega plana iz dobička gospodarskih organizacij, pripada gospodarskim organizacijam 35%. 2. Trgovska in gostinska podjetja (izvzemši zunanje trgovinska) in trgovine (gostišča) oblikujejo sredstva za samostojno razpolaganjč tako, da izločijo od prometa v tem letu takele odstotke: a) vsa trgovska podjetja in trgovine s kmetijskimi proizvodi 0,5%; b) vsa trgovska podjetja in trgovine z industrijskim in drugim blagom 0,25%; c) vsa trgovska podjetja za promet z nafto in naftnimi derivati 1,5%; č) vsa trgovska podjetja za odkup in promet z odpadki 2%; d) naslednja gostinska podjetja: Hotel »Evropa« Celje 2 % Hotel in restavracija »Pošta« Celje 3 % Gostinsko podjetje Na-Na Celje 2 % Gostinsko podjetje »Gaborje« Celje 2 % Restavracija »Vino-Koper« Celje 2 % Restavracija »Kladivar« Celje 0,5% Gostilna »Pri ribiču« Celje 1 % Točilnica Celje, Mariborska 3 % Hotel »Savinja« Laško 2 % Gostinsko podjetje Rim. Toplice 3 % Slovenski dom Rog. Slatina 3 % Gostinsko podjetje »Bohor« Rog. Slatina 3 % Gostilna »Pri mostu« Slov. Konjice 2 % »Jezero« Velenje 1 % Gostinsko podjetje »Savinja« Celje 3 % Restavracija »Branibor« Celje 3 % Gost. podjetje Polule Celje 2 % Gost. podjetje Beli vol Celje 1,5% Ljudska restavracija Celje 3 % Gost. podjetje »Majolka« Celje 3 % Restavracija »Ojstrica« Celje 3 % Gostilna VZ Kostanjevica 1 '% Restavracija Laško 2 % Gostilna Šmarje 2 % Hotel »Soča« Rog. Slatina 3 % Hotel »Pošta« Rogatec 1 % Gostilna »Pri pošti« Sl. Konjice 2 % vsa ostala gostinska podjetja 3%. XIV. Poglavje Zemljarina 1. Kmetijske organizacije in kmetijski proizvajalni obrati vplačujejo zemljarino po minimalni stopnji 13%. Ta odstotek se pri posameznih kmetijskih organizacijah poveča še za stopnjo občinske doklade predpisane za tisto območje, kjer ima gospodarska organizacija svoj sedež. 2. Na novo ustanovljenim kmetijskim organizacijam, ki so bile po zveznih družbenih planih za leto 1954 in 1955 razglašene za poskusne obrate, se odstopa 50% od vplačane zemljarine. Omenjene gospodarske organizacije vložijo ta del zemljarine v svoje investicijske sklade. XV. Poglavje Okrajni ljudski odbor bo s posebnim odlokom izdal predpise glede sredstev okrajnih investicijskih in tem podobnih skladov iz leta 1955 . XVI. Poglavje Gozdni sklad 1. V okrajni gozdni sklad se vplačujejo prispevki po določilih družbenega plana LR Slovenije za leto 1956. 2. Prispevki za gozdni sklad se stekajo v celoti v dobro okrajnega gozdnega sklada. Iz gozdnega sklada se vplačuje prispevek v republiški gozdni sklad po določbi republiškega družbenega plana. 3. Za redno vzdrževanje zasebnih gozdov se določa 47,5 milijona dinarjev. Del teh sredstev v znesku 35 milijonov dinarjev bo dotiran posameznim občinam od prispevka v gozdni sklad iz privatnega sektorja takole: Celje 10% Kozje 56% Laško 23% Mozirje 11% Planina 31% Rogaška Slatina 35% Slov. Konjice 28% Šmarje 22% Šoštanj 18% Šentjur 17% Vojnik 5% Vransko 10% Žalec 10% Ostanek pa bodo posameni občinski odbori finansirali iz nepotrošenih sredstev občinskih gozdnih skladov iz leta 1955. XVII. Poglavje Določitev največjih količin stoječega lesa, ki se smejo posekati Za leto 1956 se določijo tele največje koliične stoječega lesa, ki se smejo posekati: 1. Sprejmejo se z republiškim družbenim planom določene količine sortimentov za izrabo gozdov splošnega ljudskega premoženja. Te količine se razdelijo po posameznih gozdnih gospodarstvih kakor je razvidno iz razpredelnice I. Razpredelnica I. Količina v tisočih oblih m:l Gozdno gospodarstvo Skupno Družbeni plan Iglavci listavci skupal Podeželska potrošnja Iglavci listavci skupaj Iglavci Llstav. Jam. 1. iglav. u a E X Prag. hlod. Celje 31,8 15,0 14,1 29,2 0,8 1,7 2,59 15,8 15,9 2,7 3,9 0,1 0,6 Nazarje 34,6 21,9 9.0 30,9 0,7 2,9 3,6 22,6 11,9 3,4 5,0 0,1 0,2 Brežice 6,8 1,3 4,9 6,3 0,1 0,3 0,5 1,4 5,3 0,3 — — 0,3 Skupaj: 73,2 38,2 28,2 66,5 1,7 4,9 6,7 40,0 33,2 6,4 8,9 0,3 1,2 Razpredelnica II. Skupno izkorišč. Družbeni plan Podeželska potrošnja Iglavci listavci skupaj Iglavci Ustav, skupaj ii ii E E o s £i Revirno vodst. Luče 19,2 12,1 0,5 12,2 6,0 1,0 7,0 18,1 1,0 2,8 3,4 0,1 Revirno vodst. Ljubno 12,0 9,0 0,5 9,0 2,5 0,5 3,0 11,5 0,5 1,9 2,3 0,2 — Revirno vodst. G. grad 14,8 11,0 1,0 11,1 2,7 1,0 3,7 13,7 1,1 2,5 2,8 0,1 — Revirno vodst. Mozirje 23,2 15,0 0,2 15,2 6,0 2,0 8,0 21,0 2,2 3,0 3,5 0,2 — 1. Skupaj ObLO Mozirje 69,2 47,1 0,4 47,5 17,2 4,5 21,7 64,3. 4,9 10,3 12,0 0,5 — 2. Obč. LO (RV) Šoštanj 12,6 7,8 0,5 8,3 2,5 1.8 4,3 10,3 2,3 2,0 0,8 0,03 — 3. Obč. LO (RV) Vransko 6,7 1,9 1,1 3,0 2,0 1,7 3,7 3,9 2,8 0,5 0,5 0,02 — 4. Obč. LO (RV) Žalec 24,3 4,2 2,1 6,3 8,0 10,0 18,0 12,0 12,2 1,5 1,2 0,04 0,05 5. Obč. LO (RV) Celje 9,1 1,9 0,9 2,8 3,0 3,3 6,3 4,9 4,2 0,6 0,5 — — 6. Obč. LO (RV) Laško 17,3 1,6 4,3 5,9 3,0 8,4 11,4 4,6 12,7 0,5 0,5 0,02 0,02 7. Obč. LO (RV) Planina 6,7 0,9 1,3 2,2 1,0 3,5 4,5 1,9 4,8 0,2 0,1 0,01 0,1 8. Obč. LO (RV) Kozje 7,7 0,1 2,3 2,4 0,6 4,7 5,3 0,7 7,0 0,04 — 0,1 9. Obč. LO (RV) R. Slatina 6,3 0,2 1,3 1,6 0,7 4,0 4,7 0,9 5,3 0,05 . — 0,2 10. Obč. ■ LO (RV) Šmarje 8,8 0,06 1,2 1,3 1,0 6,5 7,5 1,0 7,7 0,02 — — 0,2 11. Obč. LO (RV) Šentjur 15,4 1,7 1,7 3,5 3,5 8.4 11,9 5,2 10,1 0,5 0,5 0,01 0,1 12. Obč. LO (RV) Vojnik 10,3 2,5 0,8 3,3 3,0 4,0 7,0 5,5 4,8 0,9 0,8 0,02 0,05 13. Rev. vodst. Vitanje 10,7 5,5 0,2 5,7 3,3 1,5 5,0 9,0 1,7 1,8 1,8 0,1 — Revir, vodst. Sl. Konjice 23,1 7,9 1,1 9,0 7,1 7,0 14,1 15,0 8,1 2,5 2,2 0,1 0,2 Skupaj Obč. LO 33,1 13,4 1,3 14,7 10,6 8,5 19,1 24,0 9,8 4,3 4,0 0,2 0,2 Skupaj OLO Celje 228,6 83,7 19,5 103,2 56,1 69,3 125,4 139,8 88,8 21,4 21,0 1,0 1,3 2. Za druge gozdove splošnega ljudskega premoženja ter za zadružne in zasebne gozdove se prav tako sprejmejo količine sortimentov, določene z republiškim družbenim planom. Te količine se razdelijo po posameznih občinah oziroma revirnih vodstvih kakor je razvidno iz razpredelnice II. (str. 8). XVIII. Poglavje Sredstva proračuna in skladov Okrajnega ljudskega odbora Celje 1. V letu 1956 bo razpolagal Okrajni ljudski odbor Celje s skupnimi sredstvi za finansiranje proračunskih izdatkov v višini 583,117 milijonov din. Ta sredstva bodo zagotovljena iz naslednjih virov: Del proračunskega prispevka iz dobička gospodarskih organizacij 74,594 Del dohodnine 118,008 Del posebnega proračunskega prispevka iz plač 1,851 Del prometnega davka 70,464 Dohodnina iz gozdrastva 111,000 Prometni davek iz zasebnih poklicev in vrednotnic 119,200 Takse 81,500 Dohodki uradov in ustanov 2,000 Ostali dohodki 4,500 Administrativni proračun 464,283 Dotacije občinam: 1. Kozje 9,394 2. Laško 12,457 3. Mozirje 14,674 4. Planina 4,251 5. Rog. Slatina 4,580 6. Slov. Konjice 20,125 7. Šentjur 14,748 8. Šmarje 14,911 9. Vojnik 21,758 Skupaj 116,758- 2. Okrajni investicijski sklad v znesku 461.587 milijonov sc bo oblikoval iz udeležbe pri naslednjih sredstvih: a) Del dobička gospodarskih organizacij po predpisih o delitvi celotnega dohodka gospodarskih org. in zveznega- družbenega plana za leto 1956 313.159 b) zemljarina, ki pripada po predpisih o delitvi celotnega dohodka in zveznega družbenega plana okrajnemu investicijskemu skladu 1.570 c) 15 % dohodnine iz kmetijstva 64.958 č) anuitete 80.900 Iz sredstev tega sklada si Okrajni ljudski odbor kihko izposodi do 100 milijonov din za negospodarske 'nvesticije. 4. Okrajni cestni sklad bo znašal 33.677 Okrajni gozdni sklad bo znašal 101.951 6. Gasilski sklad bo znašal 20.305 2. člen Ta odlok velja od objave v Uradnem listu LRS, uporablja pa se od 1. januarja 1956. Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, dne 26. maja 1956. Štev.: 01-7094/1-56 Predsednik: Riko Jerman, 1. r. 132. Na podlagi 1. odstavka 17. člena in 3. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-89/52) in 3. točke 26. člena statuta okraja Celje v zvezi z 42. členom temeljnega zakona o proračunih (Ur. 1. FLRJ št. 13-126/56) je Okrajni ljudski odbor na seji obeh zborov dne 26. maja 1956 sprejel ODLOK o proračunu okraja Celje za leto 1956 1. člen Proračun okraja Celje za leto 1956 s posebnimi prilogami obsega: I. Okrajni proračun z dohodki v znesku din 583,117.000 in izdatki v znesku din 583,117.000 II. Predračune finančno samostojnih zavodov z dohodki v znesku z izdatki v znesku s presežkom dohodkov in presežkom izdatkov din 619,985.919 din 625,716.169 din 7,138.672 din 5,730.250 III. Predračun posebnih skladov z dohodki v znesku din 33,677.000 z izdatki v znesku din 80,714.000 s presežkom izdatkov din 47,037.000 2. člen Presežki dohodkov nad izdatki v predračunskih finančno' samostojnih zavodov v skupnem znesku din 7,138.672.— gredo v okrajni proračun. Presežki izdatkov nad dohodki v predračunskih fi- > nančno samostojnih zavodov v skupnem znesku din 5,730.250.— se krijejo z dotacijami okrajnega proračuna. 3. člen Presežki izdatkov nad dohodki v predračunih posebnih skladov v. skupnem znesku din 37,037.000.— se krijejo z dotacijami okrajnega proračuna. 3. Okrajni kmetijski sklad bo znašal 36.793 V ta sklad se bodo natekla sredstva iz naslednjih virov: a) 55 % dohodkov od taks na pripravo za proizvodnjo (žganjafske kotle, mlatilnice, rečne in potočne mline, na hibridno trto in na mletev) 27.808 b) dohodki od taks na delovno živino in živali 8.985 4. člen Finančno samostojni zavodi iz 1. odstavka 2. člena, ki dosežejo v letu 1956 presežek dohodkov nad planiranim presežkom dohodkov nad izdatki s tem. da z uspešno organizacijo dela dosežejo večje dohodke, kot so s predračuni planirani, ali pa brez škode za kakovost storitev zmanjšajo planirane izdatke, razdelijo na ta način doseženi presežek dohodkov nad izdatki, kot. bo ugotovljen s sklepnim računom zavoda za leto 1956 tako, da vplačajo: 1. v sklad za nagrade največ 50% presežka z omejitvijo, da znesek ne sme presegati 1 % zneska rednih osebnih izdatkov za leto 1956; 2. v sklad za nadomestitev in dopolnitev ostali del presežka. Finančno samostojni zavodi, ki po svojem predračunu nimajo planiranega presežka dohodka nad izdatki, razdelijo doseženi presežek dohodkov nad izdatki, razdelijo doseženi presežek dohodkov nad izdatki po določbah prejšnjega odstavka. Če ima finančno samostojni zavod po odločbi o ustanovitvi še kak drug sklad, določi okrajni ljudski odbor, kolikšen del presežka dohodkov nad izdatki, ki preostane po vplačilu v sklad za nagrade, gre v letu 1957 v posamezne druge sklade. Za razdelitev presežka dohodkov nad izdatki, ki ga dosežejo zdravstveni zavodi, veljata odlok o finansiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Ur. 1. FLRJ 14/53) in odredba o skladih zdravstvenih zavodov s samostojnim finansiranjem (Ur. 1. LRS 17/53). 5. člen Z reorganizacijo državne uprave okrajnega ljudskega odbora, ki ima za posledico povečanje izdatkov, so sredstva vpošteta v proračunski rezervi okrajnega proračuna. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu LRS, uporablja pa se od 1. januarja 1956. Okrajni ljudski odbor Celje,, v Celju, dne 26. maja 1956. Štev.: 01/-7130/1-56. Predsednik: (Jerman Riko) 133. Občinski ljudski odbor Šoštanj je na svoji seji dne 18/5-56 na podlagi 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS št. 19-88/52) ter v zvezi z 12. členom zakona o socialnih zavodih (Ur. I. LRS št. 26-91/54) sprejel na predlog odborniške komisije za volitve in imenovanja naslednji SKLEP o razrešitvi članov upravnega odbora Doma počitka Šalck pri Velenju. I. Dosedanji člani upravnega odbora Doma počitka Šalek pri Velenju se razrešijo članstva v tem odboru, ker jim je potekla enoletna mandatna doba, za katero so bili imenovani v upravni odbor. II. Dosedanji člani upravnega odbora predajo svoje posle novim članom na seji, ki jo skliče dosedanji predsednik upravnega odbora. III. Ta sklep začne veljati takoj. Občinski ljudski odbor Šoštanj, v Šoštanju, dne 23. 5. 1956. Štev.: 01/1-2918/1-56 Predsednik: Franc Podvratnik, 1. r. 134. Na podlagi drugega odstavka 15. člena in 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS štev. 19-88/52), 72. in 73. člena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ štev. 37/55), člena 3. zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o prekrških (Uradni -list FLRJ štev. 58/55) je Občinski ljudski odbor Kozje na svoji seji dne 16. 12. 1955 sprejel ODLOK o sejmskem in tržnem redu I. Krajevna veljavnost 1. člen Ta odlok velja za vse tržne in sejmske prostore na območju občine Kozje. II. Tržni in sejmski prostor 2. člen Tržni in sejmski prostori v občini Kozje so: 1. Tržni prostor Pilštanj, sejmišče, tržni prostor na trgu; 2. Bistrica ob Sotli, sejmišče v Bistrici, tržni prostor v Bistrici na trgu; sejmišče v Zagaju in tržni prostor pred cerkvijo. 3. Podsreda, sejmišče in tržni prostor na trgu. 4. Polje ob Sotli, sejmišče in tržni prostor pred Tržni prostor je določen v sporazumu s sanitarno inšpekcijo, sejmski prostor pa v sporazumu z veterinarsko inšpekcijo. Kolikor bi bilo iz regulacijskih ali drugih razlogov treba opustiti določene tržne in sejmske prostore in jih zamenjati z novimi, se pooblašča svet za gospodarstvo, da v soglasju s sanitarno inšpekcijo odnosno z veterinarsko inšpekcijo potrdi nove tržne oziroma sejmske prostore. III. Tržni in sejmski dnevi in čas 4. člen Na območju občine Kozje se določijo naslednji sejmi: 1. na Pilštanju, živinski in kramarski sejem, 9. februarja, 8. marca, 26. aprila, 16. maja, 9. junija, 31. julija, 20. avgusta, 29. septembra, 5 novembra; 2. Bistrica ob Sotli, živinski in kramarski sejem, 5. februarja, 7 marca, 21. oktobra in 13. decembra; v Zagaju živinski in kramarski sejem 8. avgusta in 7. septembra. 3. Podsreda, živinski in kramarski sejem, 17. marca, 12. maja, 24. junija, 21. septembra, 18. oktobra in 19. decembra. 4. Polje ob Sotli, živinski in kramarski sejem, 16. februarja, 8. maja, 14. avgusta, 6. oktobra, 6. decembra. Ce pride kateri sejem na državni ali od države priznani praznik, je sejem naslednji dan. Razen zgoraj navedenih sejmov lahko ljudski odbor občine Kozje po zaslišanju pristojne trgovinske zbornice vpelje še druge sejme. Tržni in sejmski čas se pričneta z ranim jutrom in trajata do 18. ure. Živina se mora prignati na sejmski prostor do 10. ure; odgon živine iz sejmišča se lahko prične šele po 13. uri. V utemeljenih primerih dovoljuje tržna uprava izjeme od veljavnega tržnega in sejmskega časa. IV. Tržno nadzorstvo in njene naloge 5. člen Občinski ljudski odbor določi nadzorne uslužbence na trgih in sejmiščih. Ti uslužbenci imajo pravico prepovedati vsako nadaljnjo prodajo blaga, če bi prodajalci ne upoštevali predpisov tega odloka. V nujnih primerih mora nadzorni organ nemudoma obvestiti sanitarno, veterinarsko inšpekcijo ali pa organe ljudske milice zaradi nadaljnjih ukrepov. . Poleg organov občinskega ljudskega odbora in organov ljudske milice izvajajo nad tržišči in sejmišči v skladu z ustreznimi zakonitimi predpisi inšpekcijo tudi sanitarna, veterinarska in tržna inšpekcija po svojih inšpekcijskih organih. V. Blago, prodajalci in kupci 6. člen Blago je dovoljeno prodajati samo na tržnem oziroma sejmskem prostoru. Perutnina in druge male živali se smejo prodajati le v kletkah in košarah. Na stalnih prostorih je dovoljeno prodajati vse vrste nepredelanih in predelanih kmetijskih proizvodov in pridelkov, cvetice, drva, poljske sadeže, domačo perutnino, kunce in druge učitne male živali ter izdelke domače obrti. Sveže meso se v odprtih posodah na trgu ne sme prodajati. Klanje živali na trgu je prepovedano. Vino se sme prodajati kupcem le v količinah nad 5 litrov, žganje pa nad 1 liter in to v posodah, ki jih prinesejo kupci s seboj. Prodajalci vina in žganja morajo imeti potrdilo pristojnega občinskega ljudskega odbora, da je vino oziroma žganje njihov pridelek in da imajo zanj poravnane obveznosti ali pa da so teh oproščeni. V potrdilu mora biti imenovana količina, ki jo prodajalec namerava prodati na enem mestu. Prodajalci vina in žganja morajo oddati potrdilo o izvoru in količini vina in žganja. Obrtne organizacije in privatni obrtniki smejo prodajati na stalnih tržnih prostorih le take izdelke lastne proizvodnje, katerih prodaja je na tržnih prostorih običajna in katerih namestitev ne zavzema veliko prostora. O tem odloča tržna inšpekcija. Vsak prodajalec sme prodajati samo na enem prostoru. Če hoče prodajalec prodajati na stalnem mestu ali v zaprti lopi, mora zato skleniti pogodbo z občinskim ljudskim odborom. Stalni prodajalci lahko s privoljenjem občinskega ljudskega odbora sami postavijo take lope ali klopi. Obliko in velikost predpiše ljudski odbor. Blago se sme prodajati samo na prodajalnih mizah ali na vozilih. Na tleh se sme prodajati samo lončena posoda in suha roba. Velike živali in drobnica se prodajajo samo na sejmskem prostoru. 7. člen Sejmišče mora biti ograjeno, prostori s posebnim vhodom in posebnim izhodom tako, da je mogoče kontroliranje potnih listov. Pri vhodu na sejmišče mora biti primerna zgradba (uta) za uslužbence in veterinarja. Prostor mora biti razdeljen tako, da so posamezne vrste živali ločene. Vsi prodajalci živine morajo imeti za živino predpisane potne liste. Živino mora pred sejmiščem pregledati veterinar. Živina se sme spustiti na sejmišče šele potem, ko se prodajalec izkaže s pravilnim živinskim potnim listom in, ko je veterinar živino spoznal za zdravo. Poleg živinskega potnega lista mora imeti prodajalec potrdilo pristojnega ljudskega odbora ali krajevnega urada občine, da je najmanj 40 dni lastnik živine, ki jo prodaja. Vsa živina, ki se pripelje na sejme za prodajo, se kategorizira pa kvaliteti v pet skupin. Za kategorizacijo živine je pristojna komisija, ki jo imenuje občinski ljudski odbor. V komisiji mora obvezno sodelovati veterinar. 8. člen Na trgih in sejmih smejo prodajati svoje blago: 1. Trgovska, industrijska in obrtna podjetja ter obrtniki, ki imajo zato posebno dovoljenje od ljudskega odbora. __ 2. Stalni prodajalci, ki imajo svoje stojnice ali .lope. 3. Kmetijski pridelovalci svoje lastne kmetijske pridelke, rejci živine, perutnine in drugih malih živali lastne prireje. 4. Prodajalci predmetov krajevno udomačene obrti svoje lastne izdelke domače obrti. Zasebni pridelovalci, proizvajalci in ostali' smejo prodajati sami ali pa po družinskih članih, ne pa z najetimi ljudmi. Na zahtevo tržnih organov se morajo prodajalci pod točko 3. in 4. izkazati s potrdilom pristojnega občinskega ljudskega odbora o izvoru in lastništvu blaga. 9. člen Občinski ljudski odbor sme poleg običajnih tržnih in sejmskih prostorov organizirati tudi stalne ali občasne trge na debelo za prodajo kmetijskih pridelkov. Če kupuje kmetijske proizvode na trgih na debelo ali živino na sejmih gospodarska organizacija, ki se ukvarja s prometom in predelavo kmetijskih proizvodov in prometom ter predelavo živine, mora imeti posebno pooblastilo podjetja, za katerega kupuje. Pooblastilo iz prejšnjega odstavka mora potrditi trgovinska zbornica okraja, v katerem ima podjetje svoj sedež. Tako kupljeni proizvodi se izplačajo proizvajalcem na blagajni podjetja, v banki, na pošti ali pa preko krajevne kmetijske zadruge, ki si sme zaračunati za manipulativne stroške provizijo po dogovorjeni višini. 10. člen Vsi stalni prodajalci in obrtne organizacije morajo na prodajnem mestu vidno označiti svojo firmo ali naslov, katerega obliko potrdi tržna inšpekcija. 11. člen Na tržnih in sejmskih prostorih smejo kupovati gospodarske organizacije, ki se bavijo s prometom ustreznega blaga, potrošniki za lastne potrebe, nadalje gostinska podjetja, gostišča, če imajo v skladu z zakonitimi predpisi potrebna dovoljenja. VI. Označevanje cen in mere 12. člen Vsi stalni prodajalci in obrtne organizacije morajo ceno za vsako blago vidno označiti. 13. člen Blago, ki se ne prodaja na komade, temveč se meri in tehta, je dovoljeno prodajati le na kg, litre ali metre oziroma višje ali nižje enote teh mer. Tržna inšpekcija določi, katero blago se sme prodajati na kose ali votle mere. Uporabljati se smejo samo v veljavnih predpisih uradno preizkušene in potrjene merilne naprave. Na kupčevo zahtevo je prodajalec dolžan blago zmeriti ali stehtati s predpisanimi merili. VII. Varstvo snage in zdravja 14. člen Vsi obiskovalci tržnih in sejmskih prostorov morajo skrbeti za snago in ravnati z živili tako, da ni ogroženo zdravje ljudi in živine. Za snago v stalnih prodajalnih lopah in na prostoru pred vhodom .v te lope morajo najemniki sami skrbeti. Psov ni dovoljeno voditi po tržnih in sejmskih prostorih. Pijanim in nalezljivo bolnim osebam dostop na tržni in sejmski prostor ni dovoljen. Kdor prodaja živila, mora biti čist in snažno oblečen. Živila morajo biti v takih posodah, da se ne morejo onesnažiti. Živil ni dovoljeno otipavati in jih poskušati. Pokvarjeno blago se ne sme zadrževati na tržnem prostoru, ampak se mora s tržnega prostora takoj odstraniti. 15. člen Živila morajo biti pristna, zdrava, nepokvarjena in čista. Meso in mesni izdelki morajo ustrezati splošnim veterinarskim predpisom. 16. člen Povrtnina mora biti očiščena prsti ter ne sme biti mokra. Sadje mora biti zrelo ter ne sme biti gnilo ali črvivo. Nagnito ali črvivo sadje za kuho mora biti označeno kot tako. 17. člen Vso živino mora ob vhodu na sejmišče pregledati pristojni živinozdravnik. Pregled in ustanovitev stanja živali mora živino-ždravnik zaznamovati na živinskem potnem listu. Živina, ki boleha za nalezljivimi boleznimi, se na sejmišče ne sme pripeljati. Živina, ki je pripeljana na sejmišče, mora biti čista. VIII. Tržne in sejmskc pristojbine 18. člen Za uporabo tržnega oziroma scjmskega prostora, naprav in priprav plačajo prodajalci posebno pristojbino po tarifi, ki jo odobri ljudski odbor. IX. Kazenske določbe 19. člen Kršitve predpisov člena 6., 8., 10., 11., 12., 14., 16. in 17. tega odloka se kaznujejo z denarno kaznijo do 3.000 din. Kršitve 9. člena se kaznujejo po 3. točki 92. člena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah, kršitve 15. člena po točki 5. in 7. 92. čl. uredbe o trgovanju ter o trgovinskih podjetjih in trgovinah. V težjih primerih pa je za kršitve tega odloka uporabiti kazenske sankcije po členu 93., 95. in 96 uredbe o trgovanju trgovskih podjetij in trgovin. Kazen za prekrške po tem odloku izreka, v kolikor ni dano v pristojnost višjega organa, sodnik za prekrške pri Občinskem ljudskem odboru Kozje. X. Končne določbe 20. člen Ta odlok velja od objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Številka: 01/1-1956 Kozje, dne 16. decembra 1955. Predsednik: Lojen Joško 135. Na podlagi 10. člena statuta občine Laško drugega odstavka 15. člena in 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni 1. LRS št. 19-88/52), 72. člena uredbe o trgovanju ter trgovskih podjetjih (Uradni list FLRJ št. 37/55) ter v zvezi s 3., 8. in 14. členom temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ št. 46/51) je Občinski ljudski odbor Laško dne 19. 3. 1956 sprejel ODLOK o tržnem in sejmskem redu I. Krajevna veljavnost 1. člen Ta odlok velja za vse tržne in sejmske prostore na območju Občinskega ljudskega odbora Laško. II. Tržni in sejmski prostor 2. člen Tržni in sejmski prostori v občini Laško so: v Laškem in Šmarjeti pri Rimskih Toplicah. 3. člen Tržni prostor je določen v sporazumu s sanitarno inšpekcijo, sejmski prostor pa v sporazumu s sanitarno in veterinarsko inšpekcijo. Kolikor bi bilo iz regulacijskih ali drugih razlogov treba opustiti določene sejmske in tržne sejmske prostore in jih zamenjati z novimi, se pooblašča svet za gospodarstvo, da v soglasju s sanitarno inšpekcijo odnosno veterinarsko inšpekcijo potrdi nove tržne oziroma sejmske prostore. III. Tržni in sejmski dnevi ter čas 4. člen Na območju ljudskega odbora Laško se določijo naslednji sejmi: Laško: svinjski sejmi vsak prvi ponedeljek v mestu. Živinski in kramarski sejmi: 24. februarja, 15. aprila, 15. maja, 24. junija, 24. avgusta, 21. septembra, 18. oktobra, 11. novembra in 21. decembra. Šmarjeta pri Rimskih Toplicah: živinski in kramarski sejmi: 31. marca, 18. julija, 7. septembra in 9. oktobra. Če pride kateri sejem na nedeljo, državni ali od države priznani praznik, je sejem naslednji dan. Tržni čas in sejmski čas se pričneta z ranim jutrom in trajata v zimskem času do 16. ure, v poletnem času do 18. ure. Živina se mora prignati na sejmski prostor do 12. ure, odgon živine iz sejmišča se lahko začne po dvanajsti uri. V utemeljenih primerih dovoljuje tržna uprava izjeme od veljavnega tržnega in sejmskega časa. IV. Tržno nadzorstvo 5. člen Komunala Laško določi sporazumno z občinskim ljudskim odborom nadzorne uslužbence na trgih in sejmiščih. Ti uslužbenci imajo pravico prepovedati vsako nadaljnjo prodajo blaga, če bi prodajalci ne upoštevali predpisov, ki jih ta odlok predpisuje. V nujnih primerih mora nemudoma obvestiti sanitarno ali veterinarsko inšpekcijo zaradi nadaljnjih ukrepov. Poleg nadzornih uslužbencev izvajajo nad tržišči in sejmišči v skladu z ustreznimi zakonitimi predpisi inšpekcije tudi sanitarna, veterinarska in tržna inšpekcija po svojih inšpekcijskih organih. V. Blago in prodajalci 6. člen Blago je dovoljeno prodajati samo v zanj določenem tržnem oziroma sejmskem prostoru. Perutnina in druge male živali se smejo prodajati le žive v kletkah ali košarah. Na stalnih tržnih prostorih je dovoljeno prodajati v’se vrste nepredelanih in predelanih kmetijskih proiz-vodov in pridelkov, cvetice, drva, trske, zdravilna ze-usča, poljske sadeže, domačo perutnino, kunce, divjačino in druge živali ter izdelke domače obrti. (Ribe se smejo prodajati na tržnem prostoru samo v zato postavljeni ribarnici in v času, ko je ribolov dovoljen. Meso in mesni izdelki se smejo prodajati samo v prostorih, ki so za to določeni. Sveže meso se na odprtih tngih ne sme prodajati. Klanje živali na trgu je prepovedano. Prodaja alkoholnih pijač na tržnem in sejmskem Prostoru je prepovedana. Obrtne organizacije smejo prodajati na stalnih tržnih prostorih le take izdelke lastne proizvodnje, katerih prodaja je na tržnih prostorih običajna in katerih namestitev ne zavzema veliko prostora. O tem odloča nadzorni uslužbenec. Vsak prodajalec sme prodajati samo na enem prostoru. Če hoče prodajalec prodajati na stalnem mestu nli v zaprti lopi, mora Zato skleniti pogodbo z občinskim ljudskim odborom. Stalni prodajalci lahko s prisiljenjem občinskega ljudskega odbora sami postavijo take lope ali klopi. Obliko in velikost predpiše ljudski °dbor. Blago se sme prodajati samo na prodajalnih mizah ali na vozilih. Na tleh se sme prodajati samo lončeno in leseno robo. Prekupčevanje je prepovedano. Velike živali in drobnica se prodajajo samo na sejmskem prostoru. 7. člen Sejmišča morajo biti ograjena, imeti morajo en vhod, ki je hkrati izhod, tako da je mogoče kontroliranje potnih listov. Vhod naj bo samo tako velik, kolikor je potrebno za dogon živine. Sejmski prostor niora biti urejen tako, da se lahko velike živali vežejo, male pa namestijo posebej. Važno je, da je ob sejmišču posebej ograjen prostor za okužene ali sumljive živali. Pri vhodu na sejmišče mora biti primerna zgradba (uta) za uslužbence in veterinarja. V tej zgradbi naj vrši administrativni organ občine tudi prenose lastništva za živali, prodane na sejmu. Prostor mora biti razdeljen tako, da so posamezne vrste živali ločene. Vsi prodajalci živine morajo imeti za živino predpisani potni list. Živino mora pred sejmiščem pregledati dežurni veterinar in jo sme spustiti na sejmišče šele potem, ko je ugotovil, da je živinski potni list pravilno izdan, oziroma podaljšano zdravstveno stanje ter da je žival zdrava. V nasprotnem primeru mora vtisniti na živinski potni list »sumljivo« z datumom in podpisom. Vsa živina, ki se pripelje na sejme za prodajo, se kategorizira po kvaliteti. Kvaliteta se določa predvsem za živino, namenjeno v zakol. Za kategorizacijo živine je pristojna komisija, ki jo imenuje občinski ljudski odbor. V komisiji mora obvezno sodelovati veterinar. Na sejmu mora obvezno biti navzoč področni veterinar in organ Ljudske milice, ki pomaga veterinarju pri pregledu živinskih potnih listov ter skrbi, da se 'zven sejmskega prostora ne zadržuje živina, pripeljala za prodajo. Dokler se ne uredi in postavi nova tehtnica, velja za mesto Laško tehtanje živine še nadalje na križišču. Občinski ljudski odbor kot upravičena pravna oseba sejmov na območju občine je dolžna, da sejmišče redno vzdržuje. Na trgih in sejmih smejo prodajati svoje blago: 1. Trgovska podjetja in trgovine, industrijska in obrtna podjetja ter delavnice, ki imajo za to posebno dovoljenje od ljudskega odbora. 2. Stalni prodajalci, ki imajo svoje stojnice ali lope. 3. Kmetijski predelovalci svoje lastne pridelke, rejci živine, perutnine in drugih malih živali lastne prireje. 4. Nabiralci polžev, žab, zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev ter nabiralci in gojitelji cvetlic, če so blago sami nabrali ali vzgojili? 5. Lovske in ribiške zadruge, društva in družine, divjačino in druge užitne živali, ki so jih same nalovile. 6. Proizvajalci predmetov krajevno udomačene obrti svoje lastne izdelke svoje domače obrti. Zasebni pridelovalci, proizvajalci in nabiralci smejo prodajati sami ali pa po družinskih članih, ne pa z najetimi ljudmi. Na zahtevo tržnih organov se morajo prodajalci pod točko 3., 4. in 6. izkazati s potrdilom pristojnega občinskega ljudskega odbora o izvoru in lastništvu blaga, prodajalci pod točko 5. pa s potrdilom lovske oziroma ribiške zadruge, društva ali družine. 9. člen Občinski ljudski odbor sme poleg običajnih tržnih in sejmskih prostorov organizirati tudi stalne ali občasne trge na debelo za prodajo kmetijskih pridelkov. Če kupuje kmetijske proizvode na trgu na debelo ali živino na sejmih predstavnik gospodarske organ:-zacije, ki se ukvarja s prometom in predelavo kmetijskih proizvodov in prometom ter predelavo živine, mora imeti posebno pooblastilo podjetja, za katerega kupuje. Pooblastilo iz prejšnjega odstavka mora izdati trgovinska zbornica okraja, v katerem ima podjetje svoj sedež. Tako kupljeni proizvodi se izplačujejo proizvajalcem na blagajni podjetja, v banki ali na pošti ter preko krajevne kmetijske zadruge, ki si za manipulativne stroške sme zaračunati po dogovorjeni višini. Blagajne podjetij so lahko organizirane tudi kot ročne blagajne na trgih na debelo in sejmih. Izplačil ne more vršiti oseba, ki vrši nakup živine. Pooblaščena oseba občinskega ljudskega odbora, ki manipulira z živinskimi potnimi listi na sejmu, mora vsak nakup, ki ga izvršijo podjetje in obrti potrditi s posebnim žigom. Iz žiga mora biti razviden datum in kraj sejma. Z istim žigom mora biti potrjen tudi vsak odkupni blok. 10. člen Vsi stalni prodajalci in obrtne organizacije morajo na prodajnem mestu vidno označiti svojo firmo ali naslov, čigar obliko potrdi tržna uprava. 11. člen Na tržnih in sejmskih prostorih smejo kupovati gospodarske organizacije, ki se bavijo s prometom ustreznega blaga, potrošniki za lastne potrebe, nadal je gostinska podjetja, gostišča, zasebna gostišča, slaščičarne, zavodi in menze za svoje potrebe, če imajo v skladu z zakonitimi predpisi potrebna dovoljenja. VI. Označevanje cen in mere 12. člen t Vsi stalni prodajalci in obrtne organizacije morajo blago vidno označiti s cenami. 13. člen Blago, ki se ne prodaja na komade, temveč se meri in tehta, je dovoljeno prodajati le na kilogram, litre ali metre oziroma višje ali nižje enote teh mer. Tržna uprava določi, katero blago se sme prodajati na kose ali votle mere. Uporabljati se smejo samo po veljavnih predpisih uradno preizkušene in potrjene merilne priprave, kot uteži, tehtnice, votle mere in metri. Na kupčevo zahtevo je prodajalec dolžan zmeriti ali stehtati s predpisanimi merili. v',_ VII. Varstvo snage in zdravja 14. člen VSi obiskovalci tržnih in sejmskih prostorov morajo skrbeti za snago in ravnati z živili tako, da ni ogroženo zdravje ljudi. Za snago v stalnih prodajnih lokalih oziroma lopah in na prostem pred vhodom v te lope morajo najemniki sami skrbeti. Pse ni dovoljeno voditi po tržnih in sejmskih prostorih. Pijanim in nalezljivo bolnim osebam dostop na tržni in sejmski prostor ni dovoljen. Kdor prodaja živila, mora biti čist in snažno oblečen. Živila morajo biti v takih posodah, da se ne morejo onesnažiti. Živil ni dovoljeno otipavati in jih pokušati. Pokvarjeno blago se ne sme zadrževati na tržnem prostoru, ampak se mora s tržnega prostora takoj odstraniti. 15. člen Živila morajo biti pristna, zdrava, nepokvarjena in čista. Vodne živali morajo biti sveže in zdrave. Meso in mesni izdelki morajo ustrezati veterinarskim predpisom. 16. člen Mleko in mlečni izdelki morajo biti zavarovani pred prahom, padavinami in soncem. Mlečni izdelki se smejo polagati samo na oprane prte ali bel čist papir. Prodajalci, ki stalno prodajajo mleko in mlečne izdelke, morajo imeti pokrite lase in morajo biti oblečeni v bele halje ali pa imeti bele predpasnike in bele dokomolčnike. 17. člen Povrtnina mora biti očiščena prsti in ne sme biti mokra. Sadje mora biti zrelo in ne sme biti gnilo ali črvivo. Nagnito in črvivo sadje za kuho mora biti označeno kot tako. 18. člen Odpadki se morajo metati v posode, ki so postavljene na tržnih prostorih nalašč za odpadke. 'Vv«i . » r" : VIII. Urejanje, vzdrževanje sejmišč in tržnice ter javnih tehtnic in določanje tržne pristojbine 19. člen Za urejanje sejmišč in tržnice skrbi Komunala Laško. Sredstva za vzdrževanje in urejanje določa občinski ljudski odbor na podlagi predračuna za vsako poslovno leto. Predračunske podatke pripravi Komunala Laško in jih predlaga v potrditev občinskemu ljudskemu odboru. 20. člen Pri Komunali Laško se ustanovi sklad za vzdrževanje sejmišč, tržnice in javnih tehtnic. V občinski sklad za vzdrževanje sejmišč, tržnice in javnih tehtnic se stekajo sredstva proračunskih dohodkov občine. Vir dohodkov določi občinski ljudski odbor z družbenim planom občine. Viri teh sredstev so: Tržne in sejmske pristojbine, takse, krajevni prispevki in dotacije občinskega ljudskega odbora iz ostalih proračunskih dohodkov občine. Namensko uporabljanje sklada za vzdrževanje sejmišč, tržnice in javnih tehtnic urejuje svet za komunalne zadeve v soglasju z občinskim ljudskim odborom na predlog Komunale Laško. 21. člen Za uporabo tržnega oziroma sejmskega prostora, naprav in priprav plačajo prodajalci tržni upravi posebno pristojbino po tarifi, ki jo odobri ljudski odbor. IX. Kazenske določbe 23. člen Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznuje: 1. odgovorna oseba, če proti določbam tega odloka prodaja izven prostorov, ki so določeni v ta namen; 2. odgovorna oseba, če prodaja sortimente in izdelke, katerih prodaja je v smislu člena 6. tega odloka prepovedana; 3. odgovorna oseba, če nakupuje in prodaja brez potrebnega dovoljenja občine; 4. odgovorna oseba, če ne skrbi v smislu člena 14. za snago in red. Kršilci ostalih določb 8., 10., 11., 12.. 13., 14., 16., 17. in 18. člena se kaznujejo v smislu člena 92., 93., 94. in 96 uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ št. 37/55). 23. člen Organi, ki so določeni v 5. členu za tržni nadzor, lahko brez zaslišanja in brez posebne odločbe o kaznovanju podpišejo in izterjajo kazen od tistih, ki jih zalotijo pri storitvi lažjih prekrškov, določenih s tem odlokom. Za predpis in izterjanje morajo imeti ti organi posebno pooblastilo ljudskega odbora. O vplačani kazni se izda potrdilo. Zoper izterjanje denarne kazni ni pritožbe. Za lažje prekrške se šteje kršitev določb tega odloka, zaradi katerih ni bilo škodljivih posledic ali pa so posledice neznatne. Pooblaščena oseba iz prvega odstavka lahko izterja takoj na mestu: a) po 100 din za prodajo in kupovanje na javnem prostoru izven tržnega ali sejmskega prostora in za prikrivanje blaga za prodajo. b) po 100 din za prodajo izven veljavnega tržnega ali sejmskega časa in za vodenje psov na trg in sejmišče. 24. člen Navodila za izvajanje tega odloka izda Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora Laško. 25. člen Ta odlok velja od objave v Uradnem vestniku okraja Celje. S tem preneha veljati odlok ObLO Celje o tržnem in sejmskem redu št. 1/1-12675/1—54 z dne 3. 11. 1954. (Uradni list LRS št. 3-94/55.) V Laškem, dne 19. 3. 1956 Predsednik: (Vodovnik Ivan) 136. , Po 2. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov v zadevah, ki so urejene z-osedanjinri republiškimi predpisi (Uradni list LRS ^,26/55), 2. in 3. člena uredbe o kmetijskih gospodar-list LRS št. 17-87/51) in v soglasju Okrajnega ljudskega odbora Celie odbor Mozirje na seji dne 6.2. 1956 ‘-'-vm šolah (Uradni s svetom za šolstvo Je Občinski ljudski sprejel ODLOČBO 0 ustanovitvi kmetijskih gospodarskih šol v Šmartnem ob Dreti in Novi Štifti I. Ustanovijo se kmetijsko gospodarske šole v Šmartnem ob Dreti in Novi Štifti. II. Voditelje in predavatelje teh šol imenuje Svet za s°lstvo pri občinskem ljudskem odboru Mozirje. III. Ta odločba začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Občinski ljudski odbor Mozirje, v Mozirju, dne 6. 2. 1956. številka: 01/1-830/1 Predsednik: Anton Zupan 137. Po 33. členu statuta občine Mozirje v zvezi z 2. členom zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34/55) in drugim odstavkom 13. člena uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih dohodkov (Uradni list FLRJ št. 33,53) je Občanski ljudski odbor Mozirje na svoji seji dne 6. 2. 56 sprejel 138. Po 33. členu statuta občine Mozirje v zvezi z 2. členom zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34/55) in 79. členom uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ št. 34/55) in 79. členom uredbe dohodnini (Uradni list FLRJ številka 56-482/53) je Občinski ljudski odbor Mozirje na svoji seji dne 6. 2. 1956 sprejel ODLOČBO o ustanovitvi in imenovanju davčne komisije I. Pri Občinskem ljudskem odboru Mozirje se ustanovi davčna komisija. II. V komisijo se imenujejo: 1. Čop Hinko, odbornik ObčLO, kot predsednik; 2. Stanko Podsedenšek, odbornik ObčLO, kot namestnik; 3. Haude Damjan, Solčava, kot član; 4. Ajnik Anton, Luče, kot namestnik; 5. Janko Alojz, Mozirje, kot član; 6. Zakrajšek Martin, Lačja vas, kot namestnik; 7. Lukač Anton, Spodnja Rečica, kot član; 8. Rozenštajn Slavko, Rečica ob Savinji, kot namestnik; 9. Purnat Franc, Šmartno ob Dreti, kot član; 10. Tratnik Anton, Gornji grad, kot namestnik. Za referenta davčne komisije se imenuje: 1. Špeh Ernest, šef uprave za dohodke; 2. Tajnik Ivan, ref. za odmero dohodkov od prebivalstva kot namestnik. III. Ta odločba začne .veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Občinski ljudski odbor Mozirje, v Mozirju, dne 6. 2. 1956. Številka: 01/1-833/1 Predsednik: Anton Zupan ODLOČBO 0 ustanovitvi in imenovanju komisije za odločanje o pritožbah zoper odločbe o prisilni izterjavi I. I Pri občinskem ljudskem odboru Mozirje se usta-novi komisija za odločanje o pritožbah zoper odločbe 0 prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov. II. V komisijo sc imenujejo: 1. Pečnik Franc, uslužbenec OZZ, Radegunda, predsednik; 2. Glojck Anton, upravnik KZ, Šmartno ob Dreti, kot član; 3. -Božič Vinko, uslužbenec, Ljubno ob Savinji, kot elan. III. Ta odločba začne veljati z dnem objavev v Uradnem vestniku okraja Celje. Občinski ljudski odbor Mozirje, v Mozirju, dne 6. 2. 1956. Številka: 01/1-834/1 Predsednik: Anton Zupan 139. Po 33. členu statuta občine Mozirje v zvezi z 6. členom uredbe o organizaciji predvojaške vzgoje (Ur. list FLRJ št. 53-453/53) je Občinski ljudski odbor Mozirje na svoji seji dne 6. 2. 1956 sprejel ODLOČBO o ustanovitvi in imenovanju komisije za prcdvojašlto vzgojo. I. Pri Občinskem ljudskem odboru Mozirje Se ustanovi komisija za predvojaško vzgojo. II. V komisijo sc imenujejo: 1. Venek Anton, odbornik ObLO, kot predsednik; 2. Debršek Jože, član sveta za šolstvo; 3. Prislan Franc, zastopnik Obč. odb. ZB NOV; 4. Marolt Jože, zastopnik UROJ; 5. Medvežnik Franc, matičar; 6. Hribernik Anton, zastopnik obč. komiteja LMS kot člani; 7. člana imenuje Vojni odsek Celje. III. Ta odločba začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Občinski ljudski odbor Mozirje, v Mozirju, dne 6. 2. 1956. Številka: 01/1-835/1 Predsednik: Anton Zupan 140. Po 8., 24. in 32. členu statuta občine Mozirje v zvezi s 14. členom uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ št. 54/54) je Občinski ljudski odbor Mozirje na svoji seji dne 26. 4. 1956 sprejel ODLOČBO o ustanovitvi in imenovanju odborniškc komisije za potrjevanje tarifnih pravilnikov I. Pri Občinskem ljudskem odboru Mozirje se ustanovi odborniška komisija za potrjevanje tarifnih pravilnikov. II. V komisijo se imenujejo: 1. Strgar Ivan, Gornji grad, kot predsednik; 2. Planovšek Jože, Nazarje; 3. Hribernik Jože, Rečica ob Savinji kot člana. III. Ta odločba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Občinski ljudski odbor Mozirje, v Mozirju, dne 26. 4. 1956. Številka: 01/-12026/2-56 Predsednik: Anton Zupan 141. Na podlagi 16. čl. uredbe o organizaciji zavodov za socialno zavarovanje (Ur. 1. FLRJ št. 12/55-93) in na podlagi 50. čl. uredbe o finansiranju zavodov za soc. zavarovanje (Ur. -1. FLRJ št. 12/55-92) je skupščina Okrajnega zavoda za soc. zavarovanje v Celju sprejela na svojem zasedanju dne 22. junija 1956 SKLEP o uvedbi povišane stopnje posebnega prispevka za tretje tromesečje 1956 1. člen Posebna stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje se predpiše za vse zavezance prispevka, ki imajo zaposlenih 30 ali več zavarovancev, v kolikor skupščina republiškega zavoda ne določi nižjega števila zavarovancev za posamezna podjetja. 2. člen Najmanjši povprečni izdatek za zdravstveno zavarovanje na enega zavarovanca, v katerem so obseženi: nadomestilo plače ob začasni nezmožnosti za delo, oskrbni stroški za zdravljenje v stacionarnih zavodih in ustanovah, oskrbni stroški za zdravljenje v na- ravnih zdraviliščih, se določi na 5.000 din, najmanjši procent izostankov od dela zaradi bolezni in- poškodb pa na 3% kot osnova in okrajno povprečje. 3. člen Najmanjši odmik (razlika navzgor ali navzdol) od povprečnih izdatkov zdravstvenega zavarovanja na enega zavarovanca, za katerega se obvezno predpiše posebna stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje, se določi na 500 din, posebna stopnja prispevka da zdravstveno zavarovanje za ta najmanjši odmik pa znaša na prvih 0,40% povečanja nad okrajnim povprečjem (3%) 2% in za nadaljnjih 0,40 % povečanja Pa tudi 2%, a največ 4%, kar je v skladu z gor. cit. uredbo o financiranju zavodov za soc. zavarovanje. 4. člen Najmanjši odmik od povprečnih izostankov od dela zaradi bolezni in poškodb, za katerega se obvezno predpiše posebna stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje se določi na 0,40%, posebno stopnjo prispevka za zdravstveno zavarovanje za ta najmanjši odmik pa na prvih 0,40% 2% in za nadaljnjih 0,40 °!> povečanja pa tudi 2%, a največ 4%, kar je v skladu z zgoraj cit. uredbo o finansiranju zavodov za soc. zavarovanje. 5. člen Ta odlok stopi v veljavo z dnem, ko ga skupščina Zavoda za soc. zavarovanje za okraj Celje sprejme ter velja za čas od 1. 7. 1956 do' 30. septembra 1956, objavi pa se v Uradnem vestniku okraja Celje. Celje, dne 22 .junija 1956. 0-1/2-23/56-4 Predsednik skupščine: Bojan Horvat 1. r. OBVESTILO Dne 1. julija 1956 prične poslovati OKRAJNO JAVNO PRAVOBRANILSTVO v Celju, ki bo imelo službene prostore v stavbi Okrajnega ljudskega odbora v Celju. Okrajno javno pravobranilstvo bo zastopalo po zakonu o javnem pravobranilstvu (Uradni list FLRJ štev. 51/55) glede premoženjskih pravic in obveznosti pred sodišči in drugimi državnimi organi okraj Celje, občine na območju tega okraja, zavode, ki jim je priznana lastnost pravne osebe in ki se finansirajo iz okrajnega proračuna ali iz občinskih proračunov, ter sklade, ki so jih ustanovili okrajni oz. občinski organi in jim je priznana lastnost pravne osebe. Po pooblastilu pa bo okrajno javno pravobranilstvo zastopalo tudi druge zavode, ki so jih ustanovili občinski,ljudski odbori oz. okrajni ljudski odbor. Okrajno javno pravobranilstvo bo dajalo okrajnim in občinskim organom ter zavodom, ki so jih ustanovili okrajni LO in občinski LO na njihovo zahtevo pravna mnenja glede sklenitve premoženjsko pravnih pogodb in glede drugih premoženjsko pravnih zadev. Ta pravna mnenja bo dalo javno pravobranilstvo le na pismena vprašanja. Državni organi, ki sklenejo v imenu občine pogodbo o nakupu ali prodaji zemljišča ali poslovne stavbe z zasebnikom, si morajo oskrbeti mnenje okrajnega javnega pravobranilca o pravni veljavnosti pogodbe. Na pogodbah naj bo lustrum in po možnosti podpisi strank. Natančnejša navodila so objavljena v Gospodarskem vestniku v štev. 2/56 na strani 6. Izdaja finančno samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje« v Celju — Ureja uredniški odbor pri Okrajnem ljudskem odboru Celje — Odgovorni urednik Gorenjak Ludvik — Tiska Celjska tiskarna v Celju — Uredništvo in uprava Celje, Trg svbbode štev. 9 — Telefonska štev. 26-06, interna 47 — Naročnina znaša letno 700 din, cena posamezni številki pa 30 din