Ob dvajsetletnici naše izobraževalne organi- zacije. ^Gor«r poslanea dr. ITohnjeca na občnem iboru Prosvetne ¦reze t Mariborn 29. novembra t. 1.) Ihrajset let dela leži za nami. Bilo je to plemenito deio, porojeno iz najčistejših in vzvišenih nagibov, vršeno z vzgledno požrtvovalnostjo. Bilo je to plodonosno delo kakor redko 'katero drugo. Njegov plod pa je ta: slovenski narod, četudi med najmanjšiimi po številu, zavzema v kro.gu kulturaih narodov Evrope višje in širje mesto kakor drugi narodi, ki razpolagajo z večjim številom članov in .¦z večjimi količinami gmotnih sil. Dvajset let je primeroma kratka doba, pa velevažna. Ti dve desetletji sta prinesli za Evropo in drage dele sveta večje in važnejše spremembe na političnem, gospodarskem Ln kultumem polju, nego so prej prinesla stoletja. Starodavni cesarski in kraljevski prestoli so se zru•šili, kakor da so iz pajčevine. Tisti možje, ki so z njih kakor iz mekake nadzemeljske vzvišenosti komandirali narodom tn državam, so morali kakor »Ubežni kralj« v pesmi bežati v tujino. Narodi so strli okove, v ikatere jih je vkovala državna politika, ki jih je smatrala samo kot predmet in sredstvo za svoje cilje. Dvignili so se, da postanejo nositelji politilke in vršilci svoje lastne volje. Nižji in delovni sloji so pred svetom izrazili in uveljavili svojo zatitevo, da ndčejo več biti samo predmet izkoriščevanja v rokah brezsraio krutega kapitalizma. V Rusiji so šli še dalje ter so z izkorišoevalci vred hoteli porušiti tudi ves narodnogospodarski sestav in red, v čemer pa niso tako uspeli, kakor so želeli. Tekom zadnjih dvajset let se je politična karta Evrope spremenila. Države so se spremenile in predrugačile JK) obsegu in vsebini. Velike so se zmanjšale, male povečale. Narodi, ki so prej stanovail v tuji hiši, so dobili svoj lasten dom = lastno državo. Ti dogodki dokazujejo, kako se države spreminjajo, rastejo, padajo in izginjajo, narodi pa ostajajo. Narod je prvobitnost in prirodnost, država pa je poznejše in drugoredno, ona je tvorba, v kateri narod izgradi svojo osebnost. »Država predstavlja«, kaikor piše nemški pisatelj Kjellen, »samo plod, zunanji izraz in dowšit©v narodnega duha, a ne koren, iz katerega je vznikel narod.« Angleški zgodovinar Green pa pravi: »Država je slučajnost, ona more biti ustvarjena ali razrušena. Narod pa je najrealnejša tvorba, ker naroda ne morete ne ustvaTiti ne razrušiti.« Slovenslki narod |e stvarna in dejst\'ena tvorba. On fe šel skozi razne državne oblike in države ter jih je preživel. Sedaj živi v svoji 'nacdanalni (narodni) državi, v kateri hoče živeti svoje lastno življenje ter razviti svojo samobitnosf, katero hoče pakazati v njenih lepih plodovih. Da je naš narod fako realna (stvarna) tvorba, gre velika zasluga našemu izobraževalnemu delu, ki je vedno skrbno gojilo vse sesfavne dele slovenske narodnosti: slo- v-ensko zemljo in ljubezen do nje, slovensiki jezik in njegovo negovanje, slovensko narodno državo, odnosno državno idejo. To so stvarni deli slovenske narodnosti. Še važnejši pa so ujeni osebni deli, ker leži težišče naše narodne ideje na duhovno-kultumem ipolju. Vsak narod živi od svoje narodne kulture in prosvete. Čim ikrepkejše je to duševBo narodovo življenje, tem krepkejši je narod. Ce to duševno in kulturno življenje propade, propade z njim tudi narod. Tako je našo narodno idejo pojmoval naš veliki narodoi ucitelj in voditelj škof Slomšek. V sredi preteklega stoletja je stopil pred naše ljudstvo s iklicem: »Le bistrimo si glave, ne dremajmo zaspani, rodovom tujim vsi prodani!« Za Sloinšeka je pravi Slovenec tisti, ki ne govori &amo slovenski jezik, marveč ki duhovno korenini v narodu, iki se slovenake misli oklepa z duhom in srcem. Slomšeku je slovenska narodnost istovetna s slovensko kulturo in prosveto. Tako je slovensko narodnostno idejo pojmoval rajni naš dr. Krek, ki je pred 20 leti stal ob zibelki naše velilce i!zobraževalne organizacije, Slovenske krščansiko-socijalne asveze, prednice sedanje Prosvetne z\'eze. Tako pojmujemo to idejo mi, ki sledimo Slamšekovim in Krekovim načelom. Tako jo tudi ^pojmujejo naši vrli kmetski in delavski možje in fantje in vrla slovenska dekleta, ki delujejo širom Slovenije po naših prosvetnih društvih in mladinsiklh orgamizaoijah. Za nas je narodna ideja socialno kultuma ideja. Mi amatramo narod kot duhovno-kultumo količino in celoto. Da to bode ter ostane slovenski narod, moramo skrbno gojiti njegovo duhovno bistvo: pravo, religijo (vero), filozofijo (svetovno naziranje), moralo, Tmanost in umetnost. Za ta visoki cilj je naša ljudska prosvetna organizacija delala dvajset let ter rodila krasne uspehe. Za ta namen bo v bodočnosti nadaljevala ter pomnožila svoje delo. Ker smo trdoo prepricani, da brez vere ni prave ljudske kulture rn prosvete, smo svoje izobraževalno delo med narodom utemeljili na trdno podlago katoliške vere. Ustanovitelj naše vere je izjavil: »Jaz sem luč sveta.« To luč, ki nam sije iz nase vere in njenih resnic, smo širili med nasim narodom in vsemi njegovimi sloji. Pred poedince in pred sloje in stanove smo stopali z opominom apostolovim: »Živite kakor sinovi luci.« To je pravo prosvetljevanje naroda, ki je mogoče samo v naših vrstah. Nobena svobodomiselnost, s katero se ponašajo stranke meščanskega liberalizma, in nobena materialističnost, ki je lastna socialni demoikraciji, ni sposobna za tako prosvetno delo. Naposled je tudi treba povdariti, da naše prosvetno stremljenje ne sme ostati db mejah naše države. Izven mej naše države živi na stotisoče sinov in hčera slovenskega naroda, na katere ne smemo pozabiti. Mi bi se ne zavedali svoje narodnosti in dolžnosti, ki jih imamo do nje, ako bi pozabili na svoje 'brate in sesbre v Avstriji ia Italiji, ki so v nevarnosti, da izgubijo svojo slovensko narod-  nost. Človek ni in ne sme biti brezbrižen za to, ali mtt  oboli in odpade eden ali drugi ud njegovega telesa. AH smemo biti brezbrižni za to, da nam na tisoče udov našega slovenskega narodnega organizma, na tisoče slovenskih nasih bratov in sester odpade in umre v narodni smrti?! Ali moremo zakrkniti svoja srca, ko ti naši bratje iz tujine dvigajo proti nam svoje pomoč iskajoče oči in roke? Ali ni naša dolžnost, da jim oskrbimo sredstva in možnost, da morejo z nami živeti duhovno življenje slovenskega naroda?! Pred vojno smo imeli svoje nar xLno-obrambno druStvo »Slovensko Stražo«, ki je delalo vzporedno in vzajemno z našo izobraževalno orgaoizacijo. Naši vrli prosvetni delavci so obenem bili najboljši pospeševatelji naše narodno obrambne dejalnosti. Med in po vojni je to giibanje, ki je rodilo velike uspehe, zastalo. Žalostne razmere naših slovenskih bratov v tujini, kojim preti dnevno rastoča nevarnost narodne smrti, pa nam nalagajo neizotriono dolžnost,  da obnovimo in pomnožimo svoje narodno-obrambno de^ lo. Pri tem nas ne vodi naiaen, da bi drugim narodno-ob>rambnim organizacijam delali konkurenco, še manj, da bi stopili v protivnost proti ojim. Naše geslo je: prijateljsko sodelovanje za skupni cilj obrarnbe ogroženega slavenstva izven mej naše države. Upam, da moj današnji poziv ne ostane g^las vpijočega v puščavi, marveč da najde krepak odmev širom naše do* movine, kakor ga je našel na današnjem oboneim zboro. Ko dobite od voditeljev naše organizacije povabila in navodila, tedaj boste, kakor se nadejam, v svoj delovni program postavili bistveno točko: narodno-obrambno delo aai ogroženo slovenstvo v tujini.