« do le n j ka SUPERMARKET IGRAČE, DROGERIJA, NAKIT. TEKSTIL. ŽIVILA. DELIKATESA moja trgovina Št. 35 (2350), leto XLV • Novo mesto, četrtek, 1. septembra 1994 • Cena: 110 tolarjev Avtohiša Berus servisno prodajni center Velika Cikava 23 Novo mesto tel. 068/25-098 fax. 068/25-641 VEČ KOT TRGOVINA PRIPOROČAMO — nizkotemperaturni kotel KIV Vransko za prvo vgradnjo ali za zamenjavo dotrajanega kotla za centralno kurjavo — segrevanje sanitarne vode s toplotno črpalko je najcenejše — hišna avtomatika vam prihrani od 10 — 30% energije — samo strokovna montaža in servisiranje oljnih in plinskih gorilcev vam zagotavlja redno delovanje in majhno porabo goriva — TERMOTEHNIKA je pravi naslov za dobavo, montažo in servisiranje sistemov ogrevanja, vodovoda, plina, klima naprav itd. Tel. 068/322-550, 323-903, 323-933 Fax: 068/322-050 Nagrajenec tega tedna ie 0030650 ANICA LUPŠINA. DEC- N0 SELO 43, ARTIČE Paič PRODAJNO SERVISNI CENTER Krška vas 28/e 68262 Krška vas, Brežice Tel./Fax.: 0608/61-450 Strel - svetovni dolžinski rekorder Na Jadranu je preplaval 156 km v 56 urah PORTOROŽ - Martinu Strelu, učitelju iz Trebnjega, se je končno posrečilo postaviti svetovni dolžinski rekord v plavanju v morjih. Po neuspelem poskusu, ko je pred nekaj tedni zaradi močnega toka in velikih valov moral odstopiti od svoje namere, da bi preplaval razdaljo od italijanske Ravene do Portoroža, je tokrat imel več sreče. Brez posebnega rompompoma je v ponedeljek, 22. avgusta, ob 20. uri v Lignanu skočil v morje in po 156 preplavanih kilometrih v četrtek ob 3. uri zjutraj stopil na kopno v Raveni. Tokrat je plaval z morskim tokom. Prvo noč ga je na morju ujelo silno neurje, vendar je zdržal. Poln volje in moči je kljub težavam s soljo, saj mu je ta že dodobra najedla ustnice in jezik, stopil na pomol ravenskega pristanišča, vendar so ga zaradi izčrpanosti prepeljali v tamkajšnjo bolnišnico. Martin ne bi bil Martin, če kmalu zatem, ko mu je po žilah steklo nekaj okrepčilne tekočine, ne bj vstal in zapustil bolnišnice. Že naslednji dan so ga pozdravili v Portorožu. Martin bo zagotovo našel mesto v Guinnessovi knjigi rekordov, saj je prvi na svetu preplaval 156 kilometrov morja. “Priznam, da je bila organizacija drugega poskusa za svetovni rekord slaba, zato ni čudno, da smo zgrešili idealno linijo plavanja in da sem zato plaval naj- • SPREJEM PRI TREBANJSKEM ŽUPANIJ - Predsednik trebanjske občinske skupščine Ciril Pungartnik priredi danes, I. septembra, dopoldne sprejem za svetovnega rekorderja v daljinskem plavanju, plavalnega ultramaratonca Martina Strela iz Mokronoga. manj 50 kilometrov več, kot bi bilo potrebno. Časovnega rekorda mi res ni uspelo izboljšati, nekaj svoje trme pa sem le izrabil do konca,” je po prihodu na cilj povedal junaški Martin, ki mu je za izjemni podvig čestital tudi predsednik Kučan. Martin Strel je za prihodnje leto napovedal nove boje z morjem. J. P. Otroci umirajo m cestah Vzačetku šolskega leta vse govori o prometni varnosti otrok, v tem času poostrijo nadzor nad prometom tudi policisti. Nesreč je običajno v tem času res manj, vendar po mesecu dni, ko ti poostreni nadzori prenehajo, še vedno ostajajo otroci. Predvsem majhni otroci ceste in prometnih zakonitosti ne razumejo tako kot odrasli, zato jim tudi ne moremo za njihovo ravnanje naložiti tolikšne odgovornosti. Je pa to obdobje, ko se največ naučijo z zgledovanjem po odraslih, še posebej po starših. Lani je bilo na območju novomeške uprave za notranje zadeve v septembru pet prometnih nezgod, v katerih so bili udeleženi otroci, od tega so povzročili tri. K sreči ni bilo smrtnega primera, so pa bili trije otroci huje poškodovani. Vendar statistika kaže, dav Sloveniji le malo otrok povzroči prometno nezgodo s svojim ravnanjem na cesti, mnogo večje nezgod, v katerih so udeleženi, pa jih povzročijo starejši. yzadnjih letih je kar polovica otrok žrtev prometa, ki so v osebnih avtomobilih kot sopotniki, zato je opozarjanje zgolj otrok na prometno kulturo, in še to le v prvih šolskih dneh, zdaleč premalo. Znano je, da je lani na slovenskih cestah umrlo za skoraj razred otrok da o mnogih, ki so postali invalidi, niti ne govorimo. Ne dovolimo, da se nam kaj takšnega zgodi tudi letos! J. DORNIŽ NASTOP IZ LOS ANGELESA NOVO MESTO - Jutri, 2. septembra, bo ob 19. uri na ploščadi pred zavarovalnico Tilio, v primeru dežja pa v atriju Novega trga, Mantra rock koncert meditativne glasbe, ki jo bo izvajala skupina Transcendence s kitaristom Tutikšavo Karuniko iz Los Angelesa. Vstopnine ni. REMONT V NUKLEARNI KRŠKO - V Nuklearni elektrarni Krško se je v soboto, 20. avgusta 1994, pričel redni letni remont, ki bo predvidoma trajal 42 dni. Primarni namen letošnjega remonta je izvesti obsežen program preventivnih meritev in ukrepov na uparjalnikih. V letošnjem remontu ne bodo zamenjali jedrskega goriva, ker je izgorelost 11. gorivnega ciklusa približno pri polovici. Danes v Dolenjskem listu na 2. strani: 0 Zadosti ja prošenj In zavlačevanja na 3. strani: Pobesnela narava nad Orehovcem Močan veter, kije spremljal neurje v sredo, 24. avgusta, popoldne, je povsem opustošil 5 do 10 hektarov gozda in naredil škodo na gospodarskih poslopjih in njivah KOSTANJEVICA - Policisti iz PP Krško so na podlagi obvestila občana ugotovili, daje bilo 24. avgusta med 15. uro in 15.30 močno neurje na območju Kostanjevice nad vasjo Orehovec. Med neurjem je bil močan veter, kije pihal iz smeri Vodenic proti kamnolomu nad Orehovcem ter polomil in izruval v mešanem gozdu bukova, smrekova in borova drevesa na površini 5 do 10 hektarov. Gozdarji ocenjujejo, da znaša nastala škoda več kot 7 milijonov tolarjev. To policijsko poročilo govori o neurju, kakršnega ne pomnijo najstarejši prebivalci Orehovca in drugih okoliških krajev pri Kostanjevici. Kaj se je v resnici dogajalo tega dne nad Orehovcem, se zdaj verjetno ne da niti povedati niti naslikati. Nekaj dni po neurju nudi narava žalosten pogled: povsod po strmini leži razmetano izruvano in polomljeno drevje, mogočna zdrava drevesa so ponekod scefrana v trske, medtem ko so nekatera debla ostala povsem cela: imajo še korenine, veje in vrh, le na zemljo jih je položilo. V dolini ob kamnolomu je veter dobesedno zravnal z zemljo celoten gozdni nasad. Ljudje v Orehovcu pravijo: “To je bilo nekaj nenadnega. Zelo je pihalo in močno je lilo. Po zraku je nosilo daleč naokoli veje in vrhove dreves.” Po mnenju gozdarjev je veter pihal s hitrostjo več kot 100 km/h. Podobne naravne nesreče se ne spominjajo niti najstarejši domačini. “Sestinosemdeset jih imam na hrbtu, pa nisem slišal, da bi kdaj bilo kaj takega, kot je bilo zdaj. Saj so bili nalivi, bil je snegolom, vsega je bilo, ampak česa takega ne,” pravi Janez Zagorc. Gozd, ki ga je prizadel orkanski veter, je v strmini in zato je gospodarjenje v njem oteženo. Kot pravi Mo-jmir Pustoslemšek, vodja kostanjevi-ške krajevne enote Zavoda za goz- TABOR SAMORASTNIKOV OD 3. DO 10. SEPTEMBRA TREBNJE - Tradicionalni Tabor likovnih samorastnikov, že 27. po vrsti, bo letos od 3. do 10. septembra. Umetniki bodo ustvarjali svoja dela v Galergi likovnih samorastnikov, tako da jih bodo obiskovalci galerije lahko videli tudi pri njihovem delu. dove, je ta gozd predvsem varovalnega pomena. Gre za rastišče črnega in belega gabra, bukve, črnega bora, smreke in tudi drugih gozdnih vrst. Vihar je pustošil predvsem v gozdovih, ki so zasebna last; približno 1 hektar gozda je državnega. se _ lotili dela, s katerim bodo omilili posledice ujme. “Zavod za gozdove seje takoj lotil izdelave sanacijskega načrta. Lastnikom bomo nudili strokovno pomoč in svetovanje pri sanaciji površin, kajti v strmini je potrebno Po Pustoslemškovih zagotovilih so gozdarji takoj, ko ie bilo mogoče. "FORMA VIVA" ukrepati na poseben način, da se ne bi pojavila erozija oz. zemeljski usadi in plazovi. Krajani se lahko v zvezi z gozdom obrnejo na naš zavod in jim bomo svetovali ali strokovno pomagali,” pravi Pustoslemšek. Vetrolomi, kakršen je bil tokratni nad Orehovcem, so po Pustoslemškovih besedah sicer redek pojav, vendar ne neznan. “Zadnjič smo doživeli nekaj podobnega leta 1983 v (Nadaljevanje na 2. strani) pogovori o družini ob ponedeljkih od 18. do 20. ure na telefonu 26-005 DANES PR VIČ V ŠOLO- Sejem vse za šolo, ki ga že nekaj let pripravlja občinska Zveza prijateljev mladine iz Novega mesta, da slutiti, da prvi šolski dan ni daleč. Napolnjena šolska torba je za starše, še posebej za tiste z majhnimi dohodki, kar precejšen strošek tja do 30 ali celo 40 tisočakov. Seveda se želi šolar prvi šolski dan postaviti v novi obleki, in tako so stroški še večji. Sejem rabljenih učbenikov in novih potrebščin na Glavnem trgu je v mnogočem zmanjšal število tolarjev, ki so jih starši namenili za pričetek letošnjega šolskega leta. (Foto: J. Pavlin) Kočevje: nastop kvarteta iz Linza in Erika Šuleija HALO-ALO PIZZA! ® (068) 24-415 ZARADI VAS 0 Vinski sajam v službi kakovosti na 4. strani: 0 Valodrom v stanovanjski sosaskl? na 6. strani: 0 Prapočasan stačaj Rlka Ribnica? na 8. strani: 0 Movamu iolskamu latu na rob na 9. strani: 0 Z novim zakonom visoka kazni na 11. strani: 0 V poslu In na dirkah ni nič zastonj 0 Boj za žlvljanja mala Jolanda Imeniten koncert KOČEVJE - V ponedeljek, 5. septembra, bo ob 20. uri v dvorani Šeškovega doma v Kočevju koncert. Nastopila bosta svetovno zani Briicknerjev godalni kvartet iz Linza in Erik Šuler, mladi pianist iz Kočevja, ki študira na moskovskem konzerva-toriju. Koncert organizira Gallus Carniolius, d.o.o., Lukovica. V prvem delu programa bosta komorni kvartet Briickner in Erik Šuler predstavila Mozartov klavirski kvartet v g-molu; v drugem delu pa bo Erik Šuler igral dela Beethovna in Liszta. Pokrovitelja nastopa Erika Šulerja sta SKB-Nepremičnine Ljubljana in Adria Airways, pokrovitelji koncerta v Kočevju pa Mercator-Trgopromet Kočevje, Tekstilana Kočevje, Hotel Valentin Kočevje, Radio Uni-vox Kočevje, Visage Kočevje, Okrepčevalnica Dulmin Dolga vas, Mizarstvo Vlado Koritnik Kočevska Reka, Delavska godba Kočevje, Cvetličarna Požar Kočevje in Nove novice Ribni-ca-Kočcvje. p VREME V drugi polovici tedna bo spremenljivo vreme brez večjih padavin. NA GORJANCIH DISKVALIFICIRALI ZMAGOVALCA - Gorske avtomobilske dirke na Gorjancih so bile tudi tokrat velik praznik za vse dolenjske ljubitelje avtomobilizma, uspešno pa so premagali cesto med Težko Vodo in Vahto tudi domači tekmovalci. Zmagovalec najbolj prestižnega razreda turističnih avtomobilov je bil Matjaž Tomlje, ki je doma iz Dolenjskih Toplic, z lancio delto integrale, vendar je tehnična komisija po dirki ugotovila, da so med sobotnim treningom njegovi mehaniki zamenjali dovoljeno hladilno napravo na turbini z večjo ter tako na nedovoljen način povečali moč motorja za 30 konjskih moči. Tomljeta so diskvalificirali, tako da je prvo mesto osvojil Stojan Pirjevec. Po hudi nesreči vodilnega Grosupeljčana Martina Črtaliča na zadnji vožnji za trening je v pokalu Clio zmagal Novomeščan Lojze Pavlič, medtem ko je Andrej Fabijan v drugi vožnji zletel s ceste; v pokalu Daihatsu je bil najboljši Vlado Očko, Domen Staut je bil drugi, Janez Jeršin tretji, Peter Pavlič osmi in Davorin Uliemik deveti. Med prototipi in formulami ter v absolutni konkurenci je zmagal A vstrijec [Valter Pedrazza s PRC - BMW, drugouvrščeni Rodolfo Aguzzoni z oselo PA 9 BMWpa je za njim zaostal le 1,27 sekunde. (Foto I. Vidmar) Kam z nevarnimi odpadki? Proizvodnja tako imenovanih razvitih držav ob velikih količinah blaga in izdelkov, s katerimi zadovoljujejo naraščajoče potrebe trga, proizvaja tudi nevarne, zdravju škodljive odpadke. V svetu skorajda ne obstaja popolnoma čista tehnologija. Najpreprostejša rešitev vseh razvitih držav je, da se odpadkov znebijo tako, da jih preprosto pošljejo na drug konec sveta. Čeprav je v današnjem času že kar moderno btti ekološko usmerjen in se zato v evropskih državah odločajo pod pritiskom javnosti za novo in čistejšo proizvodnjo, je to v večini primerov le pretveza, saj umazano tehnologijo preselijo v manj razvito državo, ki ima po možnosti še poceni delovno silo. Možno je, da tudi Slovenija postane ena od takih držav. Nas očitno še ni doletel pravi val ekološkega ozaveščenja. Samo na Dolenjskem obstaja ogromno črnih odlagališč, med te spada tudi reka Krka. V akciji, ki pa šc ni končana, so potapljači iz nje potegnili kar za sedem tovornjakov različnih stvari, od pralnega stroja do otroškega vozička. Poleg jederskih odpadkov iz jedrske elektrarne v Krškem, ki predstavljajo večni problem, smo pred kratkim izvedeli še za vračanje odpadkov novomeške Krke in kranjske Save iz Kolumbije. Tudi tam se že zavedajo, da tudi sežig manj nevarnih odpadkov pomeni tveganje in škodo za okolje. Kdaj bomo glede tega kaj storili pri nas? im% - U'minja neurja tako: “Bilo je strašno. Kdor ne doživi, res ne more verjeti. To je bil obup. Nenadoma je nastalo močno šumenje, kar bobnenje. Pihal je močan veter. Drevo je samo uvilo in ga izpulilo iz zemlje. Veter se je kmalu umiril, no, kot zdaj vidimo, seje samo preselil dol v gozd nad Orehovcem. Pri nas se je potem ulil močan dež in kakšna toča je bila vmes. Na hlevu smo imeli pod streho sena za 6 glav živine. Ko je veter razkrival streho, se je seno zmočilo. To je zdaj sama voda. Smrdi. To za živino ne bo. Na njivi je vrglo koruzo; kaj vem, če bo sploh kaj za rabo. Tudi drugo na njivah je precej uničeno. Veter nam je polomilludi precej sadnega drevja. Precej opeke je vrglo tudi s kozolca in kleti.” Vinko Vidmar, ki dela na kmetiji z materjo, se je že pozanimal o morebitni pomoči. Kot pravi, so mu na krajevni skupnosti rekli, da verjetno ne bo dobil pomoči, ker ni imel zavarovano. M. LUZAR omenjena cesta, naslovila zahtevo za modernizacijo odseka. V oktobru jih je državni sekretar Maijan Dvornik obvestil, da bodo v osnutek plana za leto 1994 predlagali uvrstitev modernizacije regionalke 326, odsek Žužemberk - Dobrava.Krajevna skupnost na vprašanje, ali je asfaltiranje ceste v planu za leto 1994, ni dobila odgovora. Ko so začeli modernizirati odsek ceste le na trebanjski strani, je zahteva po asfaltiranju celotnega odseka, naslovljena na Ministrstvo za promet in zveze, spet ostala brez odmeva. Zato so se na krajevni skupnost skupaj z vaščani, ki cesto najbolj uporabljajo, odločili za njeno zaporo, ki naj bi bila 1. julija od 7. do 18. ure. Čeprav so prošnjo za zaporo vložili več kot teden prej, so šele na dan, ko naj bi cesto zaprli, izvedeli, da jim je Ministrstvo za promet in zveze odklonilo dovoljenje. Naslednji udarec pa je bil, ko je krajevna skupnost prejela predlog kategorizacije državnih cestnih povezav, v katerem regionalna cesta R - 326 sploh ni vrisana. Predsednik KS Žužemberk Franc Škufca je o tem perečem problemu povedal: “Cesta Žužemberk - Dobrava je republiškega pomena in kljub večkratnim obljubam še ni modernizirana. Krajevna skupnost je začela delati bolj birokratsko, kar pomeni, da na ministrstvo naslavljamo zahteve in ljudem, ki se pritožujejo glede ceste, lahko pokažemo, da delamo, kar je v naši moči. Odgovor smo prejeli le enkrat, in sicer od državnega sekretaija Maijana Dvornika, daje ta cesta v planu za leto 1994, vendar se to leto že izteka, nič ne kaže, da bo iz tega res kaj. Če bi jo nameravali asfaltirati, bi se morala dela že začeti. Del, ki spada še v občino Trebnje, pa že asfaltirajo.” Franc Škufca je še dejal,da tudi telefonski razgovori z državnim sekretarjem kažejo, da si Žužemberk pač ne zasluži rekonstrukcije te ceste, češ da se Žužemberčani niso odločili za občino. “To pomeni svojevrstno izkoriščanje političnih strasti v tem kraju, ki so že tako zadosti razvnete. Naša želja je tako velika, da smo pred kratkim na pobudo nekaterih vasi dali vlogo na ministrstvo in na inšpektorat za zaporo ceste, vendar smo po dolgotrajnem urgiranju po tistem, ko je rok za zaporo ceste že potekel, dobili odklonitev dovoljenja. Predvidevamo, daje bila policija obveščena prej, kot so krajevni skupnosti izdali negativno dovoljenje.' P. MRVAR ZBRISANA CESTA -Regionalna cesta R - 326 mark. Zato tovarna ne more fin® izirati in prodati za 35 do 40 mir . •^o>rire rav jradJ S strahom čakajo na jesen, ko ne bo kaj “požeti” Marsikje ni bilo dela ali pa so stavkali MARIBOR - Čas dopustov in brezskrbnih počitnic je minil: z začetkom šolskega leta in nove delovne sezone se začenjajo za številne Mariborčane nove težave in skrbi. Največ težav čaka v letošnji jeseni zagotovo delavce v mariborski industriji in gospodarstvu. Zaradi sanacije slovenske poslovne banke že nekaj časa s krediti ne spremljajo ustrezno kapitalno intenzivne proizvodnje v mariborski industriji, zato tovarnam iz meseca v mesec bolj primanjkuje obratnih sredstev. To najbolj občutijo na svoji koži delavci. V številnih podjetjih se morajo zato delavci iz meseca v mesec boriti za že tako in tako skromne plače, ki so v Mariboru v povprečju za 7 odst. manjše kakor v Sloveniji. Trenutno znaša povprečna plača v Mariboru okoli 54 tisočakov, v industriji 51 tisoč tolarjev, v družbenih dejavnostih pa 62 tisoč tolarjev. V minulem tednu je stavkalo 1.500 delavcev Tamove družbe Gospodarska vozila. Ker tovarna že od pomladi zaman čaka na kredite poslovnih bank, ji kronično primanjkuje prek 3,5 milijona jonov mark kamionov, čeprr kupce, ki so avtomobile že avaB'1 “U1 sirali. Tako vsi čakajo: Tam n»c 1 * kredite, 800 delavcev doma čak)----- na delo, kupci čakajo na kamione, delavci Tama pa vedno dalj čakajo tudi na plače... Zato, da so dobili plačo, je moralo zagroziti s stavko tudi 1.500 delavcev Livarne, ki ji primanjku; je za normalno proizvodnjo okoli 2 milijona mark obratnih sredstev. Za plačo so morali pred dnevi stavkati tudi delavci TSN Elinoa, delavci tovarne EMI iz Poljčan p* stavkajo za aprilsko plačo že od 29 julija. Delavci Čevljarstva iz Kidričevega, ki je moralo v stečaj, pa pred stečajem kar nekaj mesecev niso dobili plače, podobno kakor 360 delavk Čaprica, ki jim njihovo podjetje v stečaju dolguje reci ia piši šest plač in razliko za premalo izplačane plače za zadnja tri leta.;_ Največji upniki svojega podjetja pa so tudi delavci podjetja Špedtrans, tei jč, Ki m' g ja ril re lj( P> ra di k; st di ki ga je ravno v teh dneh upravni Jjl odbor predlagal sodišču za stečaj. Medtem ko plače prihajajo ne------ redno, pa Mariborčani redno do-bivajo položnice in račune za vod0,jvjHV ki seje pred kratkim podražila, pajeta za stanarino, ki seje tudi podražila, ter za druge stroške. V mestu iny0di okolici, kjer je sc vedno več kol tisoč nezaposlenih, bo verjetno Vnjtj ‘ tem pogledu najtežji mesec sep-p0S| tember, posebej še zaradi začetkajržn šolskega leta. _ Kn,, Včasih so se na Štajerskem ljud- jajCi je veselili jeseni, saj je bil to letnipajt čas, ko so pobirali plodove svoj ega njj,L celoletnega dela. Šedaj pa se jese-£jtu ni mnogi bojijo, saj ne bo kaj pobi-hpn rali, ker že vse leto v številnih to- nje: varnah tudi ni bilo dovolj dela. 200 TOMAŽ KŠELAfi5o’ STZŠ Novo mesto - Izobraževanje odraslih Srednja tehniška in zdravstvena šola Novo mesto, Šegova 112 razpisuje vpis v IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH za šolsko leto 1994/95 po naslednjih programih: I. PROGRAMI USPOSABLJANJA (USO I), TEČAJI IN SEMINARJI - za voznike viličarjev - za upravljalce mostnih in vrtljivih stolpnih žerjavov - za upravljalce lahke in težke gradbene mehanizacije - za varjenje: osnovni in nadaljevalni (REO, TIG, MAG, pla-mensko...) - osnovni in nadaljevalni tečaji računalništva: WINDOWS, EXCEL, WORD, AvtoCAD itd. seminarji za osnove regulacij in krmiljenja seminarji za računalniško vodenje obdelovalnih strojev seminarji za pnevmatiko in hidravliko (FESTO oprema) - prekvalifikacije in usposabljanje nezaposlenih delavcev oziroma tehnoloških presežkov Poaoii za vključitev: Jih ni 5. Strojni mehanik: Poklic: strojni mehanik 6. Voznik. Poklic: voznik 7. Elektrikar. Poklic: elektrikar-elektronik 8. Mizar in tapetnik. Poklic: mizar 9. Avtoelektrikar. Poklic: avtoelektrikar Poaoii za vključitev: Uspešno opravljen 8. razred osnovne šole in zdravstvena sposobnost za opravljanje poklicev tega programa. Vključijo se lahko tudi udeleženci, ki imajo nedokončano poklicno kovinarsko šolo, poklicno avtomehaniško šolo ali nedokončan program kovinarstva in strojništva različnih smeri, ter udeleženci, ki so uspešno opravili SKR program kovinarske usmeritve. Izobraževanje traja 3 leta za udeležence s končano osnovno šolo. V vseh programih je možna prekvalifikacija iz drugih programov. jevc ^600 Pri v vr 120 116 igrai 200 kro kur 200 E V. DIFERENCIALNI PROGRAMI (V. stopnja) E prn sta Ml; tol: 28( 1. Strojni tehnik - poklic: strojni tehnik II. PROGRAMI USPOSABLJANJA • USO II udeleženci s končano poklicno kovinarsko ali poklicno avtomehaniško šolo ali z uspešno končanim programom za kovinarstvo in strojništvo. 2. Elektrotehnik - poklic: elektrotehnik-elektronik Poaoii za vključitev: Izobraževanje traja 2 leti. Vključijo se lahko udeleženci s končano poklicno elektro šolo oziroma s končanim programom elektronika smeri elektrikar-elektronik. k i Zidar za zidanje in ometavanje Tesar opažev Polaganje keramičnih oblog Upravljanje lahke gradbene mehanizacije Varjenje v serijski proizvodnji Pogoji za vključitev: izpolnjena osnovnošolska obveznost in ustrezno zdravniško spričevalo 1. 2. 3. 4. 5. 3. Lesarski tehnik - poklic: lesarski tehnik Pogoji za vključitev: Za udeležence, ki so končali IV. stopnjo te usmeritve. Izobraževanje traja dve leti. 4. Kemijski tehnik - poklic: kemijski tehnik Pogoji za vključitev: Za udeležence, ki so končali IV. stopnjo te usmeritve. Izobraževanje traja dve leti. 5. Zdravstveni - poklic; zdravstveni tehnik III. DVOLETNI PROGRAMI POKLICNIH SOL 1. Kemijsko-farmacevtska dejavnost 2. Obdelovalec lesa 3. Pridobivanje, predelava in obdelava kovin 4. Upravljalec gradbene mehanizacije 5. Bolničar s končano osnovno šolo ali končanim SKR programom, oziroma 3 leta za udeležence s končanim programom: bolničar. ski naj ko VOl ( žit za tei je pr vsi nit VI. AVTOSOLA Pogoii za vključitev: izpolnjena osnovnošolska obveznost in vsaj 6 razredov osnovne šole ter zdravniško spričevalo a) Organiziramo tečaje iz prometnih predpisov za voznike motornih vozil vseh kategorij. b) Izvajamo poučevanje motornih vozil B, C, D in E kategorije po konkurenčnih cenah. IV. TRILETNI PROGRAMI POKLICNIH SOL 1. Oblikovalec kovin. Poklici: strugar, frezalec, brusilec, orodjar Preoblikovalec in spajalec kovin. Poklici: konstrukcijski ključavničar, varilec, klepar, avtoklepar Monter in upravljalec energetskih naprav. Poklici: monter vodov, naprav, monter ogrev. naprav Mehanik vozil in voznih sredstev. Poklic: avtomehanik Prijave za vpis vlože kandidati v oddelku za izobraževanje odraslih, soba 160, do vključno 15.9.1994. Tega dne bo ob 17. uri informativni sestanek kandidatov za izobraževanje ob delu in vpis v programe. Za tečajne oblike in avto šolo poteka vpis po potrebi vse leto. Podrobnejše informacije o programih in načinu izobraževanja dobite po telefonu 25-207, int. 13 in 14, ali osebno. j« £ M ra lit pl. nji vr Pi V SOBOTO SEJEM NA __ VESELI GORI inal- ŠENTRUPERT - Krajevna skupnost 'n turistično društvo Šentrupert |[Tl)>riredita v soboto, 10. septembra, van,radicionalni jesenski sejem na Ve-n /li gori. Vabljeni! lakt-onfe a ka- mo- .500 iku- ikoli itev. ne*i aoa. 11 pa 129. Cid-• Pa ■COV ikor <)V0 ■i in iak> eta-ipa“ i ušiv n' V SOBOTO NA RAZSTAVO OVAC KOČEVJE - V soboto, 3. septembra, bodo ob 10. uri na Kra-jčevi kmetiji v Dolgi vasi pri Kočevju odprli razstavo plemenskih ovac in ovnov. To bo prva taka razstava v občini Kočevje, kjer se z rejo ovac ukvarja vedno več kmetov. Po otvoritvi razstave bodo predstavili rejske cilje ovčereje, razstavljene živali in rejce, prikazali praktično striženje ovac, odprli razstavo opreme za ovčerejo, društvo kmečkih žena pa bo prikazalo kmečke dobrote. Z razstavo ovac bo združeno tudi družabno srečanje. Vinski sejem v službi kakovosti V Ljubljani v ponedeljek odprli (podpredsednik vlade Lojze Peterle) jubilejni 40. sejem Vino 94 - Vse usmeijeno v kvaliteto - Kaj so dosegli naši vinogradniki LJUBLJANA - V ponedeljek so na Gospodarskem razstavišču odprli jubilejni 40. mednarodni sejem Vino 94, najbolj popularen, najbolj vesel in s tem najbolj slovenski sejem, kije doslej pritegnil skupaj že nad tri milijone obiskovalcev. Ne le Ljubljana, ta teden je v znamenju vina vsa Slovenija in z njo tudi širša Dolenjska, ki ima prav danes na sejmu svoj dan (predstavitev in degustacija bizeljskih vin in vin Vina Brežice). Z NOVOMEŠKE TRŽNICE ||W ..... Človek težko verjame, pa je res. 1 'Novomeška tržnica je že dobre pol d leta brez tekoče vode. Tam, kjer je j j‘nnckoč stal vodnjak, štrli proti nebu le 3 j kpdovodna cev, branjevke pa se spra-() /“m & je Komunala tako revna, da niti majhnega vodnjaka ne more več 'postaviti. Ta ponedeljek je bilo na tržnici že običajno pomanjkanje jajc. , Kjnebce se drže starega običaja, daje , Jajca, ki jih kure zneso v tem času, '^'najbolje spraviti za čas, ko jih prima--'f^njkuje. Belokranjke jih shranjujejo v žitu, Dolenjke pa jih zalijejo v gašeno "‘"apno. Sicer pa so bile cene nasled-t0'tije: jabolka 100 tolarjev, slive 160 -200, hruške 120, jurčki 1.000, peteršilj _^150, koren 100, repa 100, kis 150, sad-jevo žganje 500, sirček 180, smetana ^600, orehi 400, redkev 100 tolarjev. (Pri Sadju in zelenjavi je bila paprika H -in^h po 92, jabolka 105, hruške !r)> grozdje 194, solata 147, koren 116 m lubenice po 63 tolarjev kilo-i 8rarn- Deladinije ponujal: grozdje po 400 - 250, breskve 100, papriko 90, [ krompir 40, čebulo 120, česen 300, > 40,310 200 inhru5keP° sejmisca BREŽICE - Na sobotni sejem so prodajalci pripeljali 80 do tri mesece M?r-*Vn 100 s,arejših prašičev. M iUSih so prodali 67 po jgo do 320 starejših pa 85 po 220 do 28« tolarjev kilogram žive teže. Letošnji jubilejni sejem, ki bo počastil tudi 25-letnico kolektivne blagovne zaščitne znamke slovenskih vin, je še posebej bogat in zanimiv. Na njem se predstavlja 164 razstav-ljalcev iz 12 držav, od slovenskih pa vsi, ki v vinogradništvu in vinarstvu kaj pomenijo. Degustacije dopolnjuje vrsta strokovnih prireditev in srečanj, med katerimi naj še posebej omenimo sobotni dan slovenskih vinogradnikov ter strokovni posvet o vinski zakonodaji, trženju in estetiki vina. Seveda ne manjka tudi zabavni del, v sejemske prireditve pa so vključena tudi gostišča Ljubljane, “mesta trte in vina”, ki v teh dneh točijo vrhunska slovenska vina in strežejo s pristno domačo hrano. Sejem bo odprt do vključno sobote, vsak dan od 9. do 19. ure, zabaviščni prostor pa vsak dan do polnoči. Vstopnice so po 450 tolarjev za odrasle in 300 tolaijev za dijake, študente in upokojence, hkrati z vstopnico pa dobi vsak obiskovalec še knjižico dr. Dušana Terčelja z naslovom Kultura pitja in kupon za brezplačno pokušnjo laškega rizlinga ter žrebanje. Za razvoj vinogradništva in vinarstva najpomembnejši del pa seje zgodil že v juliju. Tedaj je pet mednarodnih ocenjevalnih komisij enologov (predsednik ene izmed njih je bil dr. Julij Odgovor politiki Na močno spolitizirano vprašanje o upravičenosti in neupravičenosti obstoja družbenih farm ter s tem povezano njihovo prihodnostjo odgovarja prof. dr. Andrej Orešnik z Biotehniške fakultete v Ljubljani takole: 1. Nekdanja družbena posestva so zdaj ekonomsko uspešna podjetja, ki zagotavljajo obdelavo kmetijske površine in zaposlenost delavcev. 2. Potrebujemo jih za učinkovito raziskovalno delo na področju, od katerega je in bo odvisno veliko kmetij v Sloveniji. 3. Na velikih farmah lahko preverjamo nove tehnologije in postopke v prireji mleka. Tako služijo kot demonstracijski obrati za svetovalno službo in za kmete. 4. Lahko jih uporabljamo kot učne objekte pri univerzitetnem študiju. Iz vseh teh razlogov morajo biti politične odločitve in ekonomski ukrepi države/xxlrejeni strokovno dorečenim izhodiščem, ki imajo v kmetijstvu po vsem svetu in pri nas drugačne značilnosti kot druge panoge gospodarstva. Kmetijskih posestev z večjimi obrati (tudi to so kmetije) ne smemo obravnavati kot političnega nasprotnika ali kot konkurenco kmetu, ampak kot sestavni del slovenskega kmetijstva. (Sodobno kmetijstvo 9/94) km e ti j s ki nas ve ti Kos koreninskim plevelom I?3 ze«!ljo in njeno rodovitnost je najbolje, daje vedno pod rastlin-n -f,1 P^ovom. To še posebej velja za poletni čas, saj je sončna pripeka ajhujša sovražnica ornice in njene strukture. Že zavoljo tega so zelo vodni strn'ščni dosevki, da o njihovi krmilni vrednosti sploh ne go- žita * Kakršnihkoli razlogov, predvsem pomanjkanja padavin, po žetvi 7af.“? n> mogoče vnovič zasejati, pa lahko poletni čas izkoristimo težkil311]0 (rajnih, to je koreninskih plevelov, ki se jih je običajno zelo :e J^bitt. Naj naštejemo le pirnico, slak, divji sirek, ščavje in kar prid »h 6 nadloge, ki povzroča poljedelcu vse hujše preglavice. Njim i vsak °° z.'veSu le nekaj dragih selektivnih herbicidov, pa še ti ne v ninskT f>r‘meru- K° je njiva po žetvi prazna, je priložnost, da se kore-To m plevelov lotimo na učinkovitejši način. a- na io doh3!6 škropljenje z glifosatom, ki ga v kmetijski trgovini prodaj Dri čuk lr8°vsktmi imeni roundup, boom-efekt in cidokor. Glede im 3 c)o K°vano trdovratnost plevela ga uporabimo različne količine, od Man' ltrov na hektar, količina pa je odvisna tudi od uporabe vode. r..n I v°de ko uporabimo, manj herbicida potrebujemo, zato pa mo-litrov xPorahljati bolj fine šobe, ki izpustijo iz škropilnice le UK) do 200 plev„| kropiva na hektar. Najboljši učinek se doseže tako, da pustimo nje p - ?ras,l do višine 15 cm, potem pa se z glifosatom spravimo nad-vrem fl lzh°ni najprimernejšega časa škropljenja je treba paziti še na posiab^j k' hi padel prej kot v štirih urah po škropljenju, zelo škX°Satovi pripravki so priporočljivi tudi zato, ker v tleh ne puščajo | talnili1^-*1 ostank°v. saj se sorazmerno hitro razgradijo pod vplivom I škron,nil,Croor?an‘zrnov' Pa zato za plevelne rastline usoden tisti del j rastlf k' pride na njih liste. Prej kot v enem dnevu se znajde v vseh dni Dns • delih, tudi koreninah, in začne slabiti plevel, da je v tednu tUr‘° «jem. Po tem času je dovoljeno obdelovati in sejati vsako kul-rastlino, saj od herbicida v tleh ne ostane ničesar več. Inž. M. L. Nemanič, ki je bil tudi namestnik predsednika prezidija komisij) ocenjevalo 1.298 vzorcev vin, prispelih iz 23 držav. Skoraj polovico vseh je prispevala Slovenija in s tem opozorila na svoje možnosti. To so potrdile tudi nagrade. Od treh šampionskih vin s tako rekoč vsega sveta, na primer, je eno iz Slovenije. Laskavi naslov šampiona je za svoj suhi jagodni izbor laškega rizlinga, letnik 1992, dobil mariborski Vinag (v prodaji bo 2,5-decilitrska unikatna steklenica tega vina po 18.000 tolaijev!) in s tem premagal slovite avstrijske pridelovalce z Gradiščanskega, ki so dve desetletji dobivali šampionske nazive. Slovenski vinogradniki so dobili tudi 12 velikih častnih diplom z veliko zlato medaljo, 60 velikih častnih diplom z zlato medaljo itd. Kot je na novinarski predstavitvi poudaril starosta slovenskih enologov dr. Terčelj, je prihodnost slovenskega vina in ljubljanskega sejma zgolj v vrhunski kakovosti, saj nimamo ne velike pridelave ne velikega tržišča. Ljubljana si je že pridobila sloves enega najbolj nepristranskih in strokovno neoporečnih ocenjevanj vin v svetu, in to ne le zaradi spoštovanja pravil mednarodne organiza- cije za vino (OIV), temveč tudi zaradi izjemne strokovne vestnosti pri tem delu. Slovenska vinogradniško-vinarska panoga z mednarodnim ocenjevanjem vin v Ljubljani gotovo prispeva k ugledu Slovenije v svetu, je v Sodobnem kmetijstvu zapisal dr. • KAJ SO DOSEGLI NAŠI? - Dolenjski pridelovalci cvička, tega “velikega malega vina”, ki kot posebnež uživa posebno mesto v slovenski zakonodaji, iz znanih vzrokov ne morejo dobiti vrhunskih priznai\j, sojih pa dosegli z drugimi sortami. Tako je Ivan Kelhar z Bizeljskega dobil veliko častno diplomo z zlato medaljo za svoj sauvignon, Kmečka zadruga Krško, Vinska klet, je enako priznanje prejela za laški rizling in sauvignon, za dva vzorca laškega rizlinga pa celo še višjo veliko častno diplomo z veliko zlato medaljo. Kmetijska zadruga Metlika je prav taki priznali prejela za metliško črnino in kolednik, Otmar Šturm iz Metlike pa je prejel veliko častno diplomo z zlato medaljo za svoj modri pinot. Pozabiti ne smemo tudi na Dano z Mirne, ki je za svoje izdelke dobila vrsto priznanj, med njimi naziv šampiona za sok river mango, za katerega je prejela največ možnih 20 točk. Nemanič in hkrati obžaloval, da te resnice “država” žal ne dojema dovolj. M. LEGAN NOVINARJI DEGUSTA TORU - Slovenski novinarji, razdeljeni v dve komisiji, so prejšnji torek na Ljubljanskem sejmu med slovenskimi vini, ki so dobila najvišje ocene na nedavnem mednarodnem ocenjevanju vin v Ljubljani, izbrali tri najboljša. Tem je revija Stop, ki že drugo leto zapored organizira to novinarsko ocenjevanje, podelila priznanje Slopov Bakhos. Ocenjevanje so strokovno vodili dr. Dušan Terčelj ter predsednika komisij mag. Mojmir Wondra in mag. Mitja Kocjančič. Stopove Bakhose so dobila ta vina: med suhimi belimi tokaj Zvonka in Hermana Kabaja, med rdečimi cabemet sauvignon Slovenijavina, med Mimi vini s preostankom sladkorja oziroma med vini s predikati pa je Stopovega Bak-hosa dobil Čurin-Praprotnikov laški rizling sušeno vino. (Foto: A. B.) EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Z žveplanjem ne v drugo skrajnost! Cilj vinogradnika mora biti, da mošt in vino žvepla samo toliko, da ga zavaruje pred nezaželenimi spremembami. Na predavanjih o kletarjenju praviloma postavljajo konkretna vprašanja, koliko naj žveplamo. Težko je dati odgovor, ki bi veljal za vse letnike. Dobro pa je vedeti, kako dozirati posamezni žveplasti preparat oziroma koliko S02 vsebuje posamezen preparat. Žveplasti trakovi ali žveplenice so še vedno najbolj spoštovane. Iz ene žveplenice se razvije od 4.000 do 6.000 mg S02, odvisno od tega, kolikšen je nanos žvepla na traku. Toda ker je pri žve-planju z žveplenico precejšnja izguba SO,, računamo, da nam pri naši tehniki žveplanja ostane v vinu okrog 25 mg/l SO,. Zakaj skoraj polovična izguba? Ko sod zažveplamo, začnemo natakati od zgoraj vino skozi la-komnico. Ta ima ponavadi majhno cevko in skoraj vse vino se razpršuje in srka žveplasti plin. Ako pa polnimo sod s črpalko za vino in potisnemo cev do dna soda, je v stiku s plinom SO? samo površina vina, ki se dviga in izriva plin iz soda. Torej je tudi od načina pretakanja vina odvisno, koliko S02 bo ostalo v vinu. Ocenjujem, da bo pri pretoku z la-komnico vino vsrkalo iz ene žveplenice na 1 hi okrog 30 mg S02/1, pri opisanem pretoku s črpalko pa ostane v vinu približno 20 mg SOj/1. Žveplasti pripravek v obliki tablete ali praška (vinobran včasih, danes tokobran, če je narejen v tovarni Tokis iz Ilirske Bistrice) vsebuje plina S02 polovico teže, navedene na embalaži. Ako tehta vrečka praška 10 g, se iz nje razvije, ko ga raztopimo v vodi ali vinu, 5 g S02, torej dobimo 5000 mg S02, kar je 50 mg S02 na liter, če damo to raztopino v 1 hi vina. “Tekoče žveplo”, kot rečemo 5-odstotni raztopini SO, v vodi, vsebuje enako količino'SOj v 1 del kot raztopina tokobrana iz ene 10-gramske vrečke. Torej so vse tri oblike žvepla, tudi žveplenice, v končnem stanju, ko so že v vinu, “tekoče žveplo”, zato je nepotrebno razmišljati, kateri od teh pripravkov je bolj strupen. Vsi trije so enako strupeni, so pa tako proizvedeni zaradi lažjega rokovanja, saj v polnem sodu ni mogoče žveplati vina z žveplenico. V strokovnih knjigah kažejo tabele koliko je potrebno žveplati mošt ali vino, in ponavadi navajajo slabo, srednje in močno žveplanje. V tem zapisku navajam tiste najmanjše količine žvepla, ki so potrebne, da zaščitimo mošt in vino pred kvarjenjem. Pred začetkom alkoholnega vrenja je pri belem in rose vinu zelo priporočljivo razsluzenje mošta. Zveplenica na hektoliter ali 1/2 del 5-odstotne raztopine S02 pri skrbnem delu zadostuje. Za rdeča vina svetujem polovico te količine S02, ki jo dodamo sproti pod robkalnikom v drozgo. Količina skupnega SO,, ki jo po navodilu lahko pričakujemo v vinu po končanem alkoholnem vrenju, je pri belem vinu 25 mg/ 1, pri rdečem pa 12 mg/l. Alkoholno vrenje nevtralizira vse žveplo, zato v vinu nimamo nič prostega S02. Toda redki vinogradniki so vpeljali žveplanje mladega vina takoj po končanem alkoholnem vrenju. Je pa verjetno žveplanje takoj po alkoholnem vrenju najbolj odločujoče za nadaljnji razvoj vina. Dodati je potrebno približno 40 mg SOVI, kar pomeni slab deciliter 5-odstotne razstopine SO/hl, kar je skoraj enako 10-gramski vrečki tokobrana na hektoliter. Svetujem pa, da imami za domačo porabo v manjši posodi nekaj mladega vina, ki je vsaj nekaj časa vrelo v tej posodi, da je zasičeno s C02 in tako delno zavarovano pred oksidacijo. Za zdravje ni priporočljivo uživati mlado vino, ki smo ga žal morali žveplati. Dr. JULIJ NEMANIČ cm wm {'/,() BUA7,1'! VANJ li KUf.rmo LJUDSKA UNIVERZA TREBNJE 68210 Kidričeva 2 tel. 068/44558 fax. 068/44183 2. Kmetovalka — gospodinja / poklic: — kmetovalka - gospodinja 3. Trgovec / poklic: prodajalec 4. Prekvalifikacija v poklic prodajalec Pogoji za vključitev: • dokončana osnovna šola • možnost prekvalifikacije iz drugih programov V. DIFERENCIALNI PROGRAMI Razpis za šolsko leto 1994/95 Izobraževanje ob delu I. OSNOVNA SOLA ZA ODRASLE II. PROGRAMI USPOSABLJANJA — USO II. 1. Zidar za zidanje in ometavanje 2. Polaganje keramičnih oblog 3. Kuharski pomočnik 4. Natakarski pomočnik Pogoji za vključitev: S izpolnjena osnovnošolska obveznost S ustrezno zdravniško spričevalo III. DVOLETNI PROGRAMI POKLICNIH ŠOL (II. stopnja zahtevnosti) 1. Kmetijski delavec 2. Kmečka gospodinja 3. Živilski delavec (poklic: živilski delavec v pekarstvu) Pogoji za vključitev: S izpolnjena osnovnošolska obveznost in končan 6. razred osnovne šole S ustrezno zdravniško spričevalo IV. TRILETNI PROGRAMI POKLICNIH SOL (IV. stopnja zahtevnosti) 1. Kmetovalec / poklica: — poljedelec — živinorejec — sadjar — vinogradnik 1. Trgovinski poslovodja (1,5 leta) 2. Strojni tehnik (2 leti) Pogoji za vključitev: • končana ustrezna triletna poklicna šola VI. ŠTIRILETNI PROGRAMI (V. stopnja) (dokvalifikacija, prekvalifikacija) — Ekonomsko-komercialni tehnik — Oblikovanje — modni oblikovalec — industrijski oblikovalec — Upravni tehnik VII. VIŠJA POSLOVNA ŠOLA EKONOMSKE FAKULTETE LJUBLJANA Pogoji za vključitev: • dokončan katerikoli štiriletni program srednje šole (V. stopnja zahtevnosti) Uradni vpis v 1. letnik izrednega študija bo v PETEK, 16. septembra 1994, ob 16.00 uri. Program je namenjen tudi diplomantom drugih strok (strojne, gradbene, elektro itd.), ki se kot vodstveni ali vodilni delavci srečujejo z ekonomsko, poslovno in organizacijsko problematiko. Podrobnejše informacije o organizaciji izrednega študija, pogojih vključitve, vpisnih rokih, vpisni dokumentaciji itd. lahko dobite na gornjem naslovu vsak dan od 8.00 do 16.00 ure. Predprijave sprejemamo pisno ali po telefonu, o uradnem vpisu boste obveščeni pisno. sake na posodo Velodrom v stanovanjski soseski? leiavnnst Cnlmip Otnrpr - Tu- Dejavnost Galerije Otočec - Tudi portretiranje po naročilu OTOČEC - Galerija Otočec, ki so jo v prostorih otoškega gradu odprli sredi junija, je razstavno-prodajna, tako da so vsa razstavljena dela naprodaj, po novem tudi na tri obroke. Sedaj v tej galeriji razstavljajo slikarji Jože Kotar, Jože Marinč, Leon Koporc, Henrik Krneč in slikarka Mira Uršič-Šparovec. Jeseni bodo ponudbo razširili in bodo prodajali slike in grafike več slovenskih umetnikov. Zainteresirane kupce in druge ljubitelje prosijo, naj jim sporočijo svoje naslove, da jih bodo sproti obveščali o dogajanjih in programu Galerije Otočec.Dogovorili so se z akademskima slikarjema L. Koporcem in R. Jeričem, da bosta v galerijskem ateljeju na Otočcu portretirala po naročilu. V jesenski ponudbi galerije je tudi izposoja slik, ki bodo za določen čas (vsaj pol leta) krasile stanovanja, poslovne in druge prostore, seveda za najemnimo in plačilo zavarovanja. Po izteku roka bodo izposojevalci lahko sliko ali slike kupili s popustom. Stanovalci Volčičeve ulice v Novem mestu odločno proti nameravani gradnji velodroma, ki bi močno poslabšal njihove bivanjske razmere - Bo šla karavana kar mimo? NOVO MESTO - Na novomeški izvršni svet in še na nekaj naslovov je več stanovalcev Volčičeve (prej Cesarjeve) ulice poslalo pismo, v katerem se pritožujejo nad nameravano gradnjo velodroma pri šmihelskem srednješolskem centru. Ta objekt, so prepričani, bi vse prej kot dobre bivanjske razmere v tej stanovanjski soseski še poslabšal. Prizadetim stanovalcem se tudi ne zdi prav, da jih na lokacijski ogled za velodrom v začetku avgusta niso povabili niti jih niso o nameri za gradnjo obvestili. Tako so se tega ogleda, kot so kasneje izvedeli, udeležili le direktor srednješolskega centra, upravnik bližnjega dijaškega doma in predstavnik železniškega gospodarstva. Na stanovalce “s prve bojne črte”, ki že sedaj prenašajo hrup in nevšečnosti z bližnjih športnih igrišč, pa so očitno pozabili. Ali pa tudi ne. Morda so jih načrtno obšli, saj si od • Preveč žgočih vprašanj, utemeljenih pomislekov in negodovanja, da bi šla karavana tiho in mirno mimo. Pa Sedaj pa še velodrom! “Sprašujemo se, ali bližnjih prebivalcev res ni treba vprašati niti za mnenje, ko gre vendar za objekt, ki bo občutno posegel v naše bivalno okolje?” so zapisali. Očitno res ne. Gre za znameniti in v takih primerih kaj primerni kavelj 22. Za to zemljišče menda velja tako imenovani režim PUP (prostorsko ureditveni pogoji), zato da ni potreben zazidalni načrt. In tako ni ne javne razgrnitve, ne javne razprave, ne pripomb. Če pa ni pripomb... Resje, daje bilo to zemljišče namenjeno za športne objekte, ampak verjetno le za tiste v sklopu in za potrebe srednješolskega centra. To pa velodrom gotovo ni. Ker naj bi bil tudi če jo vodijo vsi novomeški mogočniki in še kakšen državni. In tudi če edini v Sloveniji, ga bodo, če naj bi vsaj malo rentabilen, uporabljali kolesarji iz vse države. Seveda pri takih objektih ne gre brez kakšnega gostinskega lokala. Pa še za razne večje hrupne prireditve bi bil primeren. “Vse kaže, da si je moč režim PUP poljubno razlagati in tako doseči interese ozkih skupin, v tem primeru vodstva kolesarjev in njihovih sponzorjev. Dvomimo, da je velodrom v interesu srednješolskega centra, ki prav sedaj gradi pokrit športni objekt, ki je vsekakor nujen,” pravijo. Prizadeti stanovalci se bojijo, da se bodo njihove življenjske razmere zaradi načrtovanega velodroma, spremljajočih objektov, množice obiskovalcev, prometa in parkiranja občutno poslabšale. Poleg tega povsod v razvitem svetu take in podobne športne objekte postavljajo zunaj mest, ne pa v mirne in strnjene stanovanjske soseske. A [JARTEIJ OBNOVLJENI DVORSKI PLAVŽ DVOR - Prejšnji teden so se končala obnovitvena dela na starem plavžu, ki so jih opravili v sodelovanju z Zavodom za spomeniško varstvo, v zadnji fazi pa je še ureditev okolice. Projekt je ^financirala krajevna skupnost Žužemberk, ki je denar odtegnila iz dela za komunalna in cestna dela, pri obnovi pa so sodelovali tudi tisti, ki so vključeni v javna dela. Predsednik krajevne skupnosti Franc Škufca je povedal, da nameravajo v štirinaistnih dneh plavž in s tem ostanke železarstva prikazati Dvorjanom in turistom, ki se v tem kraju ustavljajo. Prav gotovo je vsaka taka “naložba” krajevne skupnosti pohvalna. Upamo le, da se bo na Dvoru našel prostor in denar za zbirko izdelkov dvorske železarne, ki jo je Dvorjanom podaril Marjan Marinc, saj bi le tako turistom in ostalim, ki obiščejo Dvor, lakho prikazali že skoraj pozabljeno dvorsko železarstvo. NA DEBELO PEČ POUK KITARE IN SYNTHESIZERJA NUVU MbSIO- V prostorih Izobraževalnega centra Krke v hotelu Metropol v Novem mestu bo že drugo leto zapored potekal pouk kitare m synthesizerja. Predvidoma se bo pouk začel v soboto, 10. septembra. Tečajnike vpisujejo v Galeriji Otočec ali po telefonu 321-911 vsak dan od 12. do 20. ure. odmislimo dejstvo, kije z vso močjo prišlo na dan na pravkar končanem svetovnem kolesarskem prvenstvu -da kolesarska dirkališča nimajo nobene prihodnosti več in da so so bile tako na Siciliji kot so povsod po svetu tribune velodromov prazne, in to tudi na največjih prireditvah. No, ampak to je že druga zgodba. Jernejevo je združilo vse PLAVALNO TEKMOVANJE ZA VSE NOVO MESTO - Novomeška agencija za šport bo v petek, 7. septembra, ob 16. uri v zunanjem bazenu v Dolenjskih Toplicah v okviru delavskih športnih iger pripravila veliko reklreativno tekmovanje v plavanju. Moški bodo tekmovali na 50 m v prsni in prosti tehniki, ženske pa bodo tehniko prosto izbirale. Štafete 4 X 50 bodo sestavljene tako, da bodo tekmovalci plavali dvakrat prsno in dvakrat prosto. Poleg v novomeški občini zaposlenih delavcev na tekmovanju lahko nastopijo tudi vsi drugi rekreativci ne glede na starost, zaposlitev in kraj bivališča, vendar se njihov izid ne more šteti v točkovanju za DŠI. Prijave zbirajo pred tekmovanjem do 15.45. sedanje “ogledniške” ekipe res ni bilo nadejati kakšnih resnejših pripomb, kaj šele nasprotovanj gradnji, medtem ko prizadeti stanovalci ne bi bili tako pohlevni. In imajo tudi razlog, da ne bi bili. Ko so pred 10 in več leti začeli graditi hiše, je bilo to dokaj mirno in spokojno obrobje mesta. Da bo tam velik srednješolski center, je bilo jasno in to so ljudje pač vzeli v zakup. Potem se je pa kmalu začelo. “Zavedli in naokrog so nas prenesli pred leti, ko smo dali pisna soglasja za izgradnjo športnih igrišč. Globel, v kateri naj bi bila igrišča, so zasuli in raven igrišč dvignili za 2 do 3 m nad nivo naših parcel,” pravijo. Sedaj zaradi igrišč nimajo miru ne podnevi ne ponoči. Vendar jih ne moti šolska telovadba, marveč popoldansko nabijanje žoge v zaščitno mrežo in preko nje, tako da pobirajo žoge s svojih vrtov, balkonov in tudi dnevnih sob in spalnic. Njihovo nerganje žogobrci (zlasti bolj odrasli in tudi v tujih jezikih) pospremijo s posmehom ali celo grožnjami. Ob večerih pa se igrišča in bližnje zemljišče, kjer naj bi stal velodrom, spremeni v motokros progo. ŠENTJERNEJ - Minula sobota je bila v tem kraju v znamenju Jernejevega praznika, ki je pod okriljem Turističnega društva že četrto leto zapored združil kar nekaj posameznih manjših prireditev. Vse, kar so bile nekoč gasilske in mladinske veselice, čebelarski in vinogradniški praznik, se je tokrat združilo pod eno kapo. Jernejevo je že star šentjernej-ski praznik. Po besedah predsednika Turističnega društva Janeza Selaka je bilo še pred drugo vojno na ta dan v Šentjerneju največje farno žegnanje. Tokrat so prireditvi dahnili še nekaj več. K sodelovanju so pritegnili vse organizacije in društva, ki kaj pome- Na prireditvenem prostoru, dvorišču Iskre, so se na odru zvrstili recitatorji, glasbeniki, domači pevci in ansambel Juhej, kije skrbel, da je bilo veselo še dolgo v noč. Obiskovalci, ki so prišli od blizu in daleč, so lahko spremljali delo kovača in lončarja, si ogledali razstavo kmečkih jedi, ročnih del in še marsikaj je bilo v soboto videti in doživeti na jernejevem. Pokrovitelji prireditve so bili Krajevna skupnost, Župnijski urad, Iskra Hi-pot, Kobra, Jordan iz Drage in Hram - družba za upravljanje. NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto bo v nedeljo, 11. septembra, pripravilo enodnevni izlet na 2014 m visoko Debelo peč. Pot je lahka, tako da izlet priporočajo tudi manj izkušenim planincem. Odhod avtobusa z novomeške avtobusne postaje bo ob 6. uri zjutraj, stroški izleta so 1.400 tolarjev. Izlet bosta vodila Rudi in Rozi Skobe, prijavite pa se lahko na telefon 21 446 ali 49 040. J. P. BENEFIT ZMAGAL MOKRO POLJE - Novomeško nogometno moštvo Benefit je zmagalo na velikem nogometnem turnirju, ki gaje ob 15-letnici obstoja pripravil nogometni klub Mokro Polje na igrišču v Ograjicah pod Polhovico. Drugo mesto med 15 moštvi so osvojili Zidaki iz Mihovice. • TILIA ŽIVINOREJCEM - Na Jernejevem, sobotni prireditvi v Šentjerneju, je novomeška zavarovalnica Tilia omogočila na svojem razstavnem prostoru svetovanje o živinoreji in o higienski proizvodnji mleka. Na vprašanja je odgovarjal mag. Franc Colarič. nijo in so se želeli predstaviti. V povorki so se predstavili domača godba z mažoretkami, pevci, glasbeniki, čebelarji, aktiv kmečkih žena, vinogradniki, gasilci, lovci, upokojenci in borci, celo Mokropolski klub mučenikov, Klub osamljenih, konjeniki sv. Štefana, seveda pa pod krono petelina niso manjkali najaktivnejši člani Kluba za konjeniški šport, kije pred leti slavil že stoletnico delovanja. VEČ KOT350 SODELUJOČIH - Na prazniku jemejevo so Šentjemejčanipokazali, kar zmorejo in znajo, prireditev je obiskalo več kot dva tisoč ljudi. Ti so lahko videli, kako delata tudi edini kovač v šentjemejski dolini Stanko Hosta in njegov sin Matjan. (Foto: J. Pavlin) Kaj škriplje v sekretariatih? Socialdemokrati vidijo jamstvo za razvoj Novega mesta v povezavi demokratičnih sil - Začasno, ki postaja trajno - Hkraten razvoj več središč - SDSS na Novem trgu NOVO MESTO - Ali prebivalci Dolenjske in Bele krajine pričakujejo od svojih lokalnih oblasti, od državnih uradnikov in svojih politikov prav tisto, kar ti mislijo narediti? Slovenska demokracija se vsaj v svoji otroški dobi očitno opira na razlike med željami in resnico, zato ni nujno, da se pričakovanja prvih in načrti drugih ujemajo. od naših poslancev ni uspelo pripeljati niti tolarja za gradnjo novomeške Knjižnice Mirana Jarca. Kolikor vem, nihče od poslancev ni sprožil tega vprašanja.” Od državljanovega občutka, da ni žrtev družbenega razlikovanja ali uradnikove brezbrižnosti, je odvisno marsikaj, zato se vsaka politična abeceda, zlasti strankarska, posveča družbeni enakosti, pravičnosti in odgovornosti. Socialdemokrati iz Dolenjske in Bele krajine v tem pogledu pripisujejo velik pomen povezavi demokratičnih strank. Sporazumevanje, zlasti skupen nastop na volitvah, je “osnovnega pomena za razvoj Novega mesta. Če tega sporazuma ne bo, bodo stvari še naprej zmedene, kot so zdaj,” na izbranem primeru Novega mesta pojasnjuje svoje videnje Miloš Dular, predsednik regijske koordinacije Socialdemokratske stranke Slovenije za Dolenjsko in Belo krajino. Nejasnost zadev, ki jo omenja Dular, se po socialdemokratskem pojmovanju nanaša med drugim na bodočo prometno ureditev mesta in na možnosti za dejavnost malih podjetnikov. “Zaradi neusklajenega delovanja sekretariata za urbanizem in kmetijskega sekretariata zadeve na rešuje z nekakšnimi začasnimi ukrepi in to “začasno” se ponavlja. Ne bi bilo potrebno veliko truda, samo ustrezno sodelovanje med pristojnimi sekretariati na občini,” našteva Dular probleme, ki po njegovem mnenju ostajajo brez jasnih rešitev. Pričakovanja dolenjsko-belokra-njskih socialdemokratov segajo do državnih poslancev. Janez Mežan, predsednik občinskega odbora SDSS Novo mesto, meni, da so poslanci premalo prodorni v zvezi z nekaterimi področji. “Glede kulture mislim, da se ne zavzemajo dovolj. Nikomur ■ Po 15. septembru bo imela socialdemokratska stranka svoj prostor na Novem trgu 6, kjer bodo organizirana ob ponedeljkih od ene do petih popoldne stalna dežurstva članov stranke. Kar zadeva že omenjeno strankarsko povezovanje, Mežan in Dular pravita, da bodo socialdemokrati skušali doseči na lokalni ravni sporazum s sorodnimi strankami za skupen nastop na volitvah. V poštev pri- * Socialdemokrati bodo ta mesec začeli izvajati predvolilni program. V Novem mestu bo 28. septembra javna tribuna z naslovom Slovenija, kam? Poleg tega se bodo zvrstili še dogodki v Metliki in Črnomlju ter v trebanjski občini. V okviru omenjenih dejavnosti bodo ustanovili predvidoma 28. septembra regijski gospodarski forum. tem področju zastajajo. Po drugi strani se dajo v najem prostori, ki so popolnoma ekološko nesprejemljivi, recimo stare vojašnice. Marsikaj se jk. Janez Mežan dejo vse stranke razen Združene liste, Liberalne demokracije Slovenije in Jelinčičeve nacionalne stranke. Socialdemokrati računajo predvsem na jasen dogovor s Slovensko ljudsko stranko in krščanskimi demokrati. L. M. Lovska razstava v Žužemberku Odprta bo od 3. do 11. septembra v stari osnovni šoli - Veliko nalog pri nujni zaščiti divjadi ŽUŽEMBERK - Lovska družina Plešivica pripravlja že tretjo razstavo lovskih trofej, ki bo v prostorih stare šole v Žužemberku in bo odprta od 3. do 11. septembra. Na njej bo predstavljena lovska družina, njeni uspehi, gojitev in gospodarjenje z divjadjo. Razstavljena bo lovska literatura, slike z lovskimi motivi, vrhunske trofeje, priprave za lov na polhe in ribolov, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali tudi videokaseto o lovstvu. Lovski razstavi - zadnja je bila leta 1985 - sta bili zelo dobro obiskani. Lovci tudi tokrat upajo na številen obisk, saj bi se radi predstavili kot naravovarstveniki in naravni selektor. Vsekakor bo razstava zanimiva in poučna za strokovnjake in nestrokovnjake, primerna pa bo tudi za šolarje. Vstopnine ne bo. Otvoritvi razstave 3. septembra bo sledila lovska veselica, na kateri bodo postregli z jelenovo pečenko in lovskim golažem, obiskovalce pa bosta zabavala ansambel Nika Zajca in Boris Kopitar. Lovska družina Plešivica je bila ustanovljena leta 1945 z združitvijo lovskih družin Dvora in Žužemberka. Gospodari na 9.293 hektarjih, od tega je 8.551 hektarjev lovskih površin. V njenih loviščih živi veliko vrst divjadi, od medveda in risa do srnjadi, ki je avtohtona divjad in je za lovišče največjega gos- TROFEJE NA RAZSTAVI - Lovsko razstavo leta 1985 si je ogledalo okoli 3800 obiskovalcev. Lovci upajo, da bo letošnji obisk še večji. podarskega pomena. Lovska družina Plešivica vsako leto vlaga v lovišča 1.000 kg kamene soli in 13.000 kg koruze v 11 krmišč. Imajo tudi njive, kjer pridelujejo krmo za divjad, in mrho-višča na Plešivici in Podgozdu za medveda. Če divjad kmetom povzroča škodo na poljščinah, jo lovci povrnejo, z električnim pastirjem pa so zaščitili nekatere njive v dolžini 29 kilometrov. V zadnjih letih so opazili, da na divjad slabo vplivajo mehanizacija, promet, škropiva in krivolov z zankami in orožjem. Lovci skušajo pred vsem tem divjad zaščititi. P. MRVAR (Novomeška kronflČn PASJI RADIO - “V Novem* PRI tu manjka samo še pasji radio, piemišk bile združene posebnosti novonrfumiij konkurence,” je zadnjič vzklikteleni bolj strupena opazovalka novoffidci j kega pehanja. In res: Novo mesiprecej edino mesto v Sloveniji, kjer delprav g jo tri radijske postaje in dve kinolfat ni' društvi. Obveščenost torej ni naj^se k; PAJK - Novomeški pajk, ki kar ta zaradi “strupenosti” pravijo tudiaši p na vdova, je bolj komodne solnedvi “Napada” predvsem lažje dostop10 na avtomobile, tudi če zaradi sicer! OB pačnega parkiranja ne ovirajo ffRIC meta, pri težjih primerih pa odp^1 ne če že prej ne scaga policaj. Taklemve zadnjič zaparkirani možak na (pije it vnem trgu poklical policista, ta trese; ogledal stanje, videl, da gre za todsta' primer, po svojih kanalih poizvtjevo J za lastnika nesramno parkiranistric; avta in naslov vljudno sporočilhobra parkirancu, češ naj nesramnežabbpr; sam poišče. niče < KONKURENCA - Na Glavrposta trgu je te dni sejem šolskih potrdanji ščin. Na eni od stojnic prodajajo Jiamr zke, pisala, barvice torbice, in vsfavne priznano dobre kvalitete. Te mu Jako i merno je tudi zanimanje kupcevhice so pri bližnji trgovinski konkurejanjcc skovali nelojalni načrt. Ko je najtako i kupcev pri stojnici, ena za drugo ha ek dijo tja tudi trgovke iz konkure« PC trgovine in na glas komentirajoklika gre za samo nekvalitetno, prešvrazst; cano, “pofl” robo, ki daje za polju, g še draga. Ker znajo ljudje tudi siluca gledati, se ta umazana taktika niso se nesla. kazal RED - Občinskim uslužbencenTHzst šefi prepovedali izhode med sljtar l benim časom, tudi med malicofcara smejo v bližnje trgovine.- No, to paStar; velja čisto za vse. Nekateri se lafpdlo prehranjujejo v bližnjih in bolj U— daljenih lokalih, ampak potem,fC. opravijo kakšno težaško delo v vis'^| gradili okoli Kncžije. kum njen prirr ISO p Ena gospa je rekla, da imi bog; novomeški funkcionarji tako l( svoji in drage avtomobile samo zato, j kum bi nas čim hitreje pripeljali v bol kraj Življenje. Pres slan , 'ega SIJliCrR^NJSlK ličili/ LEI se n SMETI 1 - Posledice tega, da tit pjje sti polnijo kontejnerje na žuže!t0p; berškem trgu, so že vidne. Ko so k' |on, munalci prišli po smeti, so sevefVar izpraznili le kontejnerje, kar p* gam bilo ob njih, so pustih nedotaknjen fcs, Doslednost pa laka! žen SMETI 2 - Omenjali smo že no' ureditev prometa na Loki. Kopali dža sezona je sicer že mimo, vendar tucj nekdo je moral sprazniti koše rnir smeti, saj odpadki že obilno “cvetij1 p0£ v ,ravi- ska LEŽEČI POLICAJ? - Na cesti, nj,r mimo šole zavije v Baragovo ulic kur lahko nič hudega sluteči naletite > bol svojstveno cestno oviro: čez cesto Jen že nekaj mesecev vleče globok jare kije označen, vendar kljub temu n prijetno preseneti marsikaterega v I P. I f znika. ura da PLANINSKA PROSLAVA Prc PRI GOSPODIČNI “n0: NOVO MESTO - V nedeljo, žic septembra, ob 11. uri bo pri Goj trg podični na Gorjancih osrednja pt zat reditev ob 80-letnici Planinske^ za\ društva Novo mesto. Ob tej prilb v d nosti bo tudi otvoritev obnovljen' 1.1 ga studenca Gospodična. Slavn* je< stni gost bo predsednik Planinsk ja zveze Slovenije Andrej Brva' kai Brezplačen avtobus bo peljal i po Novega mesta do Gabrja ob se< lej mih in pol devetih, iz Gabrja v N< vo mesto pa ob pol dveh in peti popoldne. Odhodi avtobusov s usklajeni s prihodi in odhodi vk kov iz Ljubljane. Za tiste, ki bod šli na Gorjance peš, pa bo org j nizirano vodenje; krenili bodo c šestih zjutraj iz Žabje vasi, iz G< brja pa ob devetih. Promet po ce ti Gabrje-Krvavi kamen-Gospi diča-Vahta bo ta dan med 8. in 1 uro potekal enosmerno v tej smet NOVA RAVNATELJIC/ ŽUŽEMBERK - S L septert brom bo vodstvo osnovne sole Žužemberku prevzela dosedanl pedagoginja mag. Jelka Mrvarč Osnovno šolo Žužemberk, ki jo b letos obiskovalo 450 učencev, spa dajo tudi podružnice na Ajdovce Dvoru in v Šmihelu ter vzgojno varstvena organizacija, ki jo pesi pomanjkanje prostora. nflČmomaljshi drobir :ml PREZNOJENI SVETNIK - Na io, plemiškem veteranskem rokometnem omSurniiju se je dodobra preznojil tudi klikteleni svetnik dr. Dušan Plut. Oči-ivoffidci pravijo, da je bil z žogo v roki nesiprecej bolj borben kot v politiki, če-delprav ga pred strogim sodnikom tok-inolfat ni varovala poslanska imuniteta, na p se kazni mu je mož v črnem dosodil , kitar takoj. Pa naj še kdo reče, da so tudPaši politiki zaščiteni kot kočevski ; soBtedvedje ali pa da za grešnike nima-Ktofno naglih sodišč! iceri OBLETNICA IN EKS MINIS-ijo pTRICA - Ministrice za delo ponava->dpč*i ne vabijo v uspešna podjetja, rakiemveč tja, kjer že na vso moč Skrita lje in se večina delavcev pošteno ta krese za službo. Kaj pa, če ministrico za (Odstavijo, kot se je zgodilo s Puhar-izvsjevo Jožico? Nič zato, če ni več min-ranlstrica, za slavnostno govornico je ačildobra, so dejali v semiški Iskri in jo ežabb praznovanju “okrogle” 43. obletnice obstoja svoje uspešne fabrike lavrpostavili za mikrofon. Od vseh sc-rotidanjih in bivših ministrov je bila ijoJtamreč najbolj pri roki, saj je bila 1 vsravno pravi čas na dopustu ob Kolpi, nufakodaji niti kilometrine niti dnev-cevhice ni bilo treba plačati, pečenih airejanjcev in odojkov pa je bilo tako in najtako dovolj, pa tudi kakšen kozarček igo ha eks je eks ministrica lahko spila, reni POTICA - Ko je mladi akademski ajo,slikar Robert Lozar pred časom reštrazstavljal svoje umetnine v Črnom-potju, ga je na otvoritvi videlo le kak li sllucat someščanov. Povsem drugače i ni So se ljubitelji moderne malarije izkazali v Metliki, kjer se je na otvoritvi cenrazstave v Ganglovem razstavišču i slpar trlo ljudi. Zlobneži trdijo, da ico^aradi potice, ki jo je Robertova >pastara mati spekla posebej za to latpriložnost. MjO :m j vi, Sprehod po Metliki GOSPOD ANDREJ LENARČIČ, restavrator orgel, hkrati pa tudi poslanec v državnem zboru, je poslal ^ piscu teh vrstic pismo, iz katerega | povzemam: “Pri Treh farah stoje orgle, popravljene in vrnjene v ori-, 'inalno stanje, potem ko so demo-->rane molčale desetletja, in so uni-kum v Sloveniji. So najstarejše ohranjene orgle v Sloveniji, prekrasen Primer svoje dobe in glede na to, da ,so podobni inštrumenti drugje po mC bogatejši Evropi že zdavnaj izgubili ) l( svoje originalne sestavne dele, uni-to, i kum tudi v Evropi. Trdim, da v Beli bol krajini ni dragocenejše stvari, in Preseneča me, da nemškemu veleposlaniku, ki je obiskal Belo krajino, . lega niso pokazali. Verjemite mi: os-npnil bi!” METLIŠKO KULTURNO POLETJE NA GRAJSKEM dvorišču , se počasi izteka, pa je prav, da za-1 ,l*j Pišemo še nekaj podrobnosti. Nas-ze, * lo * * *pajoči so dobili v spomin gudala ali ‘° .lončene base, ki jih izdeluje Vera :vf Vardjan v Velikem Nerajcu pri Dra-Pa' gatušu. Za tri večere 4. Okarina etno 'J0 festivala je spekel aktiv kmečkih (žena pod vodstvom Grete Avguštin n nim kulturnim prireditvam niti se-1! *UI)de svoje pozornosti, st) se pa zato te1 bolj potrudili pri novomeškem Va-a0j šem kanalu are (Trebanjske iveri ) NAIVCI - 27. tabor likovnih samorastnikov v Trebnjem sc bo po vseh peripetijah konec tega tedna le >. uradno začel. Nekaj znamenj pa je, da se je podoben tabor začel nekaj Prcj že na Mirni. Tamkaj seje nekaj naivcev”, ki so morali imeti precej P°d kapo, če že ne maliganov, pa o, zlehnobe, lotilo naprej kažipota za jo trgovino Kramer pri gostilni Kolenc, pl zatem pa so neznani nepridipravi te{ zavili še tablo pri pošti, tako da kaže ■!°j v drugo smer, ne pa proti Lunačkovi ent 1. Lastnik trgovine Franc Kramer se vnt je odločil, da bo ta zgovorna znamen-1 . Ja kulturne ravni mirenskih naivcev va kar pustil na ogled, saj njemu ni več Potrebna nikakršna reklama, tako lepo cvetijo nosli. va; tl 1 Fuireona nikakršna reklama, tako eP° cvetijo posli. SEJEM - Ponedeljkov otvoritveni etJ dan jubilejnega 40. mednarodnega v s ljubljanskega vinskega sejma je povij častila v popoldanskih urah tudi kar od močna delegacija zaposlenih na rgj trebanjski občini. Občinarji v tako J c Uglednem okolju niso dovolili nobe- »Snih nnmislp.lfnv Ha hi ni vuibKCgu ncjiiiu jc j: častila v popoldanskih urah tudi k močna delegacija zaposlenih trebanjski občini. Občinarji v ta ) c 'Jgledncm okolju niso dovolili nobe-O: nih pregrešnih pomislekov, da bi si ce gasili žejo s čim drugim kot z vinom, 'P1 zato so se nekateri vrnili domov v do-11 kaj dvomljivem agregatnem stanju. le( BISTROST - Gledališki igralec Jože Logar se je na letošnjem šent-j tuperškem kmečkem prazniku spet tzkazal kot nadvse spreten usmerje-in>, valec sporeda, je pač pravi profesio-c jtalec. A kakorkoli je že napeljeval „ i ^banjškega poslanca državnega 1 ?b°ra Lojzeta Metelka, naj pove, ka-u si predstavlja jesensko zasedanje P Parlamenta, je ta izkoristil nastop, da 'c ]e ošvrknil (anarho)liberalistično o kmetijsk0 politiko vlade. In Logarje e n.as,op komentiral: “Nič pa o bistri gmvi jeseni v parlamentu!” iz naših občin VMš Poglobili bodo kopališče Gramoz iz Kolpe za cesto do kopališča______________ METLIKA - Metliško kopališče, ki je, dokler ni bilo v njegovi neposredni bližini mednarodnega mejnega prehoda, še videlo vsaj nekaj kopalcev, sedaj žalostno sameva, vzroka za neobiskanost pa sta dva. Za večino morebitnih kopalcev je dostop preko slovenske meje vsaj tako neprijeten, da se zaradi izredno nizke gladine Kolpe pri metliškem kopališču ne spuščajo v tako avanturo. Da bi ohranili nekdaj eno najbolje urejenih in obiskanih kopališč na Kolpi, bodo že v kratkem nekoliko poglobili strugo, gramoz pa uporabili za ureditev dovozne poti do kopališče, s čimer bo možen dostop tudi mimo državne meje, trajna in najboljša rešitev za metliško kopališče pa bi bila gradnja jezu, ki bi nadomestil pred leti odstranjene otočke sredi Kolpe, ki so predstavljali naravno oviro in so vzdrževali primemo gladino Kolpe ob kopališču. SKUPINI ZA SAMOPOMOČ STAREJŠIM TREBNJE - Lani so pri Centru za socialno delo v Trebnjem začeli delati s skupino za samopomoč starejšim. Osamljeni in ostareli ljudje brez pogostega socialnega stika hitro pešajo, zato narašča zanimanje za tako družabno povezovanje. Letos je v skupini za samopomoč na Mirni in v Trebnjem že 20 ostarelih, ki si z druženjem na jesen življenja bogatijo vsakdan. Glede klica v stiski (telefonsko številko objavljamo tudi v DL) pa na centru niso tako zadovoljni z odzivom, kot so pričakovali. Ob začetku novega šolskega leta bodo znova spomnili, kaj vse ponuja ta pomoč, skušali pa bodo dežurstvo pri telefonu zagotoviti še na kakšen dan v tednu. Manj hrupa v metliški športni dvorani Strop že izoliran METLIKA - Telovadnica oziroma športna dvorana metliške osnovne šole je bila zgrajena pred osmimi leti, poleg pouka športne vzgoje in vadbe športnikov pa naj bi bila namenjena tudi kulturnim prireditvam. Vendar jih ni bilo mogoče izvesti, saj dvorana ni bila izolirana, za izolacijo vsa leta ni bilo dovolj sredstev, neznosen hrup pa je oteževal športno vadbo in šolski pouk do take mere, daje pri učiteljih športne vzgoje že prišlo do lažjih poškodb sluha. Letos se je denar končno našel in do začetka šole je bil izoliran strop, kar naj bi stalo okoli 8 milijonov tolarjev, steni pa naj bi izolirali do konca leta. Celotni inženiring je prvzelo ljubljansko podjetje Mercator Op-tima, mizarska dela pa Mizarstvo Vič, čeprav so delo najprej ponudili domačim belokranjskim obrtnikom in podjetjem, vendar celo Leso ni pokazal nikakršnega zanimanja in je posel odklonil. Srebro za črnomaljske hrenovke Na radgonskem sejmu nagrajeni trije mesni izdelki črnomaljske kmetijske zadruge - Usmeritev v kakovost in širjenje trga - Skrbno varovani recepti_ ČRNOMELJ - Ko je 17. novembra lani stekla proizvodnja v novi klavnici od spomladi stalno narašča in seje že in predelavi mesa črnomaljske Mercatorjeve kmetijske zadruge, so se v vod- približala eni toni na dan. Sedaj še stvu dobro zavedali, da lahko v vse močnejši konkurenci, ki vlada na trgu mesnih izdelkov, uspejo le s kakovostnimi in seveda okusnimi izdelki. Usmeritev v kakovost se jim jc obrestovala že v dobre pol leta, dokaz, da so na pravi poti, pa so tri medalje, ki sojih pred kratkim prejeli na 32. mednarodnem kmetijsko - živilskem sejmu v Gornji Radgoni, kjer so imeli svoj razstavni prostor v okviru prostora zadružne zveze Slovenije. vedno delajo v eni izmeni, ob dvoizmenskem delu pa bi lahko dosegli mesečno proizvodnjo do 100 ton mesnih izdelkov. Mesečni prihodek Na tekmovalnem delu sejma so nastopili s šestimi izdelki in trije so prejeli nagrade. Najvišje so segle njihove hrenovke, za katere so dobili srebrno medaljo za kakovost (zlata ni bila podeljena), medtem ko sta bili njihova šunka v ovitku in črnomaljska klobasa nagrajeni z bronasto medaljo. Proizvodnja v klavnici in predelavi PO NOVEM PORODNIŠKE IN STARŠEVSKI DODATEK TREBNJE - Center za socialno delo Trebnje je vsem firmam posredoval informacijo, da je po novem zakonu o družbenih prejemkih, sprejetem že decembra lani, od avgusta letos izplačilo porodniške iz republike. Kdor ni prebral navodil, kako je z uveljavljanjem porodniške, naj se pravočasno pozanima, če ga o tem niso seznanili v podjetju. Uvedena je tudi nova pravica - starševski dodatek. SREČANJE IS KRAŠ EV NA SMUKU - Srečanje delavcev Iskre Semič po sedmih letih na Smuku je znak, da je najhuje za njimi. Če pred tremi leti, ko je bilo najbolj hudo, ni bilo časa za proslavo 40-letnice obstoja podjetja, obnavljajo tradicijo s praznovanjem 43-letnice. Njihovemu vabilu se je odzvala tudi bivša ministrica za delo Jožica Puhar, ki je po uradnem delu proslave posedela z vodstvenimi delavci in sindikalisti. • Čeprav gre večina mesa iz zadružne klavnice neposredno v trgovine oziroma v predelavo, pa ponujajo rejcem tudi tako imenovano us-lužnostno klanje. Pripeljano žival zakoljejo, oderejo, razkosajo, meso in drobovino sortirajo, ohladijo na 0° C in veterinarsko pregledajo, potem pa lahko rejec vse skupaj s kožo in črevi odpelje. Cena uslužnostnega klanja znaša 30 tolarjev za kilogram in že preprost račun pokaže, da se glede na higienske pogoje v klavnici in prihranjeno delo tako klanje bolj izplača kot klanje na črno doma. sedaj znaša okoli 30 milijonov tolar- jev, njihov cilj pa je 500 milijonov let- nega prihodka, ki pa je uresnečljiv le v primeru širjenja trga. Z največjimi težavami se srečujejo pri nabavi kakovostnega mesa, od katerega je najbolj odvisna tudi kakovost njihovih izdelkov. Medtem ko večino govejega mesa kupijo doma -živali odkupijo od belokranjskih rejcev - morajo po svinjino preko Gorjancev. I. VIDMAR Semiška Iskra se boji holdinga Večinski lastniki naj bi bili delavci - Za semiško Iskro se zanimata tudi država in Iskra Holding - Tipične težave pretežnega izvoznika - Priprave za ISO 9002 m mi? lik-. SEMIČ - Kot kaže so najhujši časi za semiškega proizvajalca kondenzatorjev mimo, vendar časa za počitek v semiški Iskri ni. Glede na to, da Semičani izvozijo več kot 90 odstotkov proizvodnje, se morajo na tujih trgih stalno dokazovati s kakovostjo, zato je ena njihovih prvih nalog pridobitev certifikata ISO 9002. Trenutno so priprave na pridobitev pomembnega potrdila o kakovosti njihovih izdelkov tik pred koncem. LOZAR V GANGLOVEM RAZSTAVIŠČU - V petek zvečer so v Ganglovem razstavišču v metliškem gradu odprli razstavo akademskega slikarja Roberta Lozarja (levo). Ob otvoritvi razstave del, ki jih je mladi črnomaljski umetnik ustvaril v zadnjem času in med študijem, se je z njim pogovarjal Martin Skoliber (desno, za njim slika "Daleč daleč”), ki je obiskovalcem znal predstaviti slikarja in njegovo precej abstraktno umetnost. Zanimiva je Lozarjeva izjava, da ni nujno, da človek sliko razume, in da ga moti, če ljudje najprej pogledajo naslov slike in si šele nato ogledajo izdelek. (Foto: 1. Vidmar) Kondenzatoiji tudi za Philipsa Iskra Mokronog pridobiva nove kupce v tujini - Zmanjševanje stroškov, da bi bili kos hudi konkurenci - Do konca leta certifikat kakovosti ISO 9000? - Se naprodaj Semiška Iskra predstavlja enega pomembnejših svetovnih proizvajalcev kondenzatorjev za uporabo v elektroniki, energetiki in računalništvu, izvaža v 34 industrijsko razvitih držav in na tujih trgih uspešno konkurira najbolj znanim svetovnim proizvajalcem. Da je tovarna prevelika za domači trg, so uvideli že v 60. letih, ko je vodstvo tovarne začelo razmišljati o izvozu, za katerega je bilo treba izdelke prilagoditi zahtevnim sve- SELA PRI ŠUMBERKU VABIJO SELA PRI ŠUMBERKU - Župnija Sela pri Šumberku vabi na slovesno odkritje spominske plošče padlim domobrancem, ki bo v nedeljo, 11. septembra, ob 15. uri v župnijski cerkvi. MOKRONOG - V 103-članskem kolektivu tukajšnje Iskre sc navkljub hudi konkurenci in že dokaj zastareli strojni opremi uspešno vključujejo v med-na-rodno delitev dela. Letos nuj bi izvozili za okrog 2 milijona mark elektrolitskih kondenzatorjev. Delali so že za tako zveneči firmi, kot sta Philips in Grundig. Iskraši so dobili dobrega kupca v Nemčiji, sodelujejo s Slovaki, odprla sta sc jim jc tudi Francija in Nizozemska, medtem ko Turčijo še bolj “otipavajo.” “Kakšno leto nas Nemci preizkušajo kot dobavitelja. In ker smo prestali vso to dokaj zahtevno in dolgotrajno proceduro, smo zdaj lahko zadovoljni, kajti Nemci so tudi solidni plačniki. Morali smo pristati tudi na to, da lahko kadarkoli kontrolirajo kakovost naše proizvodnje. Zanimivo je, da so se tuji kupci zanimali tudi, koliko delavcev je članov sindikata. Res je, da žal še zdaleč več ne dosegamo tistih cen kot v zlatih časih, saj so zdajšnje izvozne cene v primerjavi z nekdanjimi v razmerju 1:4. To pa pomeni, da smo morali močno zmanjšati vse stroške, posebej režije. Nimamo več nobenega vratarja. Zdaj imamo avtomatski sistem varovanja proti vlomom in požarom," pripoveduje direktor Iskre Tone Kočevar. Poudarja še, da brez hitre komunikacije s poslovnimi partnerji, pre- težno s faksi, ni prihodnosti za posel. V mokronoški Iskri velja pravilo, da morajo partnerju odgovoriti najpo- Tone Kočevar zneje v 24 urah. Zatorej od svojih zaposlenih v komerciali, računovodstvu oz. plačilnem prometu terjajo znanje tujih jezikov, pretežno nemščine. Vsem, ki komunicirajo s tujci, so omogočili tečaje tujih jezikov. Po Kočevarjevih besedah se v pogaja- • Tudi v Iskri s plačami niso ravno zadovoljni, so pa vsaj redne, vsak mesec. Kljub dobrim rezultatom v zadnjem času jim ostaja bolj za sproti. Direktor Tone Kočevar posebej poudarja, da je do njihove tovarne republiški Sklad za razvoj pošten in razumevajoč, Iskra pa vseeno še ostaja naprodaj. Ji bo ceno dvignil ob boljšem poslovanju tudi certifikat kakovosti ISO 9000, do katerega naj bi v Mokronogu prišli do konca tega leta? njih z Nemci ne sme zgoditi, če seveda hočejo pridobiti posel, da bi se “zmotili” v ponujeni ceni za več kot 10 do 15 odst., medtem ko je pri Italijanih in Turkih usklajevanje do 50 odst. cene še povsem sprejemljivo. P. PERC tovnim standardom. Za uspešen konkurenčni boj je bila potrebna kakovost, spoštovanje poslovnih pravil, stalno tehnično izpopolnjevanje proizvodnje ter primerna cena. Verjetno je bila prav zgodnja usmeritev v izvoz na najzahtevnejše trge pogoj, da je semiška Iskra uspešno prebrodila največjo krizo. V težkih sedmih letih jim je uspelo obdržati zaposlenost ter povečati produktivnost in izvoz, čeprav imajo kot vsi pretežni izvozniki še vedno težave s precenjenim tolarjem in sorazmerno visoko inflacijo. Kot vsa družbena podjetja tudi semiško Iskro čaka lasninsko preoblikovanje. Cilj vodstva in delavcev, ki so že izrazili pripravljenost vložiti lastninske certifikate v svoje podjetje, SREČANJA REJNIKOV IN REJENCEV TREBNJE TREBNJE - Srečanja rejnikov z njihovimi rejenci postajajo vse bolj priljubljena. Prejšnji petek so rejniki in rejenci (teh je v povprečju 25) šli na izlet na Bled in si ogledali še nekatere kraje. Rejnikov imajo v trebanjski občini toliko, da lahko pomagajo reševati stisko zaradi pomanjkanja rejniških družin celo sosednji sevniški občini. Center za socialno delo v Trebnjem pa je letos začel delo tudi z enoroditeljskimi družinami. Ob srečanjih vsakih 14 dni, ki jih vodita Marinka Sila in Tina Plazar bodisi med izleti oz. hojo v hribe, postajajo nekateri že pravi prijatelji. je, da bi večinski lastniki postali zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci, po besedah direktorja semiške Iskre pa se za to belokranjsko podjetje, ki je pred dvema letoma doseglo finančno, razvojno in komercialno samostojnost, zanimata tudi država in Iskra Holding. VABILO NA PROSLAVO V POGANIKU Odbor borcev Gubčeve brigade vabi vse borce in svojce ter druge ljudi, ki se želijo z nami družiti, da obudimo spomin pred 50 leti, ko je naša brigada v sodelovanju z drugimi enotami NOB ter ob podpori zavezniških letal likvidirala nemško postojanko v Poganiku ter poškodovala v tem kraju železniško progo. Proslava bo v Poganiku v nedeljo, 18. septembra, ob 11. uri. Pokrovitelj prireditve je občina Litija. Za odbor skupnosti borcev Gubčeve brigade: LUDVIK GOLOB Vodovod na Vrhu pri Trebelnem ob prazniku Osrednja pridobitev za praznik občine TREBNJE - Na Trebelnem bo v gozdu pri spomeniku Gubčevi brigadi v soboto, 3. septembra, ob 16. uri osrednja slovesnost ob letošnjem trebanjskem občinskem prazniku. Slavnostni govornik bo predsednik Medobčinskega odbora ZB za Dolenjsko Ludvik Golob, v kulturnem sporedu pa bodo nastopili gledališki igralki Iva Zupančič in Jerica Mrzel, Trebanjski oktet in Občinski pihalni orkester. Uro poprej bo na Trebelnem v lovski koči po slavnostni seji občinske skupščine predsednik Ciril Pungartnik podelil občinske plakete Štefki Gregorčič, Pavlu Jevše-varju, Lojzetu Podboju, Alojzu Zupančiču ter priznanje Dinu Belliniju, velikemu prijatelju trebanjske občine iz pobratene italijanske občine Guastalla. V soboto popoldne bo župan Ciril Pungartnik priredil sprejem za udeležence 27. tabora likovnih samorastnikov, ki bodo pričeli z delom v prostorih galerije v nedeljo dopoldne. V soboto popoldne bo nogometna tekma med Dano z Mirne in NK Induplati iz Jarš. V športni dvorani osnovne šole v Trebnjem pa bo rokometni turnir ob 20-letni-ci Akripola. Dopoldne bo v Mokronogu občinsko prvenstvo v tenisu. Najpomembnejša pridobitev ob prazniku bo petkova otvoritev vodovoda Vrh pri Trebelnem - Zabukovje. Danes, 1. septembra pa bo v Knjižnici Pavla Golie zaključek mednarodnega knjižnega kviza “Knjiga v prostem času.” Kot gost bo nastopil Toni Gašperič. P. P. MM IZ NAŠIH OBČIN MB Nasprotujejo gradnji cone in začasne obvoznice Pripravljeni iti do konca RIBNICA - Kaže, da bo vroče letno ozračje v Ribniški dolini še bolj “ogrelo” novoustanovljeni iniciativni odbor; sestavljajo ga občani nekaterih ribniških naselij in ulic, ki zahtevajo, naj krajevna skupnost Ribnica ne izda soglasja k lokaciji ter gradnji komunalne infrastrukture in poslovnih objektov za obrtno cono na Bregu pri Ribnici. Hkrati odločno nasprotuje nameri, da se obstoječa lokalna cesta Gornje Lepovče-Ribnica v kakršnikoli obliki in za kakršnokoli časovno obdobje spremeni v tako imenovano začasno ribniško obvoznico. “Osupnila nas je novica, da išče podjetje Stanbiro od KS Ribnica soglasje za lokacijo in izgradnjo komunalne infrastrukture (cesta, vodovod, elektrika, telefon, kanalizacija) za obrtno cono Breg. Novica je med okoliške prebivalce vnesla nemir in razburjenje. Ljudje zahtevajo, da jim razkrijejo vsa ozadja in posledice v zvezi s tem,” je povedal Mirko Anzeljc, predsednik iniciativnega odbora. Poudaija, da cilj vsega tega ni samo obrtna cona, ampak poizkus, da bi se na la način prikrito zgradila cestna obtožnica za Ribnico od Brega do Gornjih Lepovč in nato po sedanji lokalni cesti Gornje Lepovče-Ribnica, mimo Melesa ter Hrovače zopet na magistralno cesto Ljubljana-Ko-čevje. Takšen poseg je nesprejemljiv, ker močno obremenjuje in ogroža varnost velikega števila prebivalcev že naštetih naselij (600), v katerih živijo večinoma mlade družina z otroki (v naselju Gornje Lepovče je 73 hiš mladih družin). Člani iniciativnega odbora - v tem jih podpirajo prizadeti krajani z vedno novimi podpisi - so na svojem prvem sestanku 17. avgusta med drugim zapisali, da srednjeročni načrt občine Ribnica, ki je predvideval izgradnjo obrtne cone na Bregu, ni več aktualen, ker so se od leta 1991 v Ribnici razmere temeljito spremenile. Z odhodom vojske je ostal na razpolago celoten kompleks nekdanje vojašnice, ki je komunalno zadovoljivo urejen in opremljen/ Sto let mostu, ki ima za ljudi poseben pomen Malce nenavadno slavje LOŠKA DOLINA - 21. avgusta so krajani vasi Vrhnika imeli posebno slavje. Stoletnica mostu sicer ne bi bila nič posebnega, če ta most ne bi imel iz etnološkega vidika pa tudi zgodovinskega poseben pomen za vas in vaščane. Na.uvodni slovesnosti sta spregovorila Igor Bavčar in predsednik KS Jernej Zabukovec, ki ima za celotno KS Loška dolina izredne zasluge. O pomenu praznovanja in pomenu mostu nam je več povedal prof. Tone Avsec, zgodovinar, ki dobršen del prostega časa posveča proučevanju celotne doline in s tem mnogo prispeva k bogatenju muzeja, ki je v mestni hiši in spada pod regionalni muzej v Postojni. Most ločuje ali združuje gornji in spodnji del doline. Narejen je bil namenoma, ker so bile tu nekoč velike poplave. Rečica Obrh, ki je del Ljubljanice, je bila za te kraje zelo nevarna. Z jezovi, razširitvijo struge in s tem mostom so rečico ukrotili. Most pa je imel še drugačen pomen. Tu seje zbirala mladina in prepevala, na mostu so zborovali in odločali starejši vaščani, na enem delu mostu je bilo vaško perišče in napajališče pa tudi vodo za domačo potrebo so zajemali na tem mestu. V bližini je potekala znana Rupnikova linija in v začetku vojne so nameravali most razstreliti. Vaščani jim tega niso dovolili. Tudi arhitektura mostu, ki je delo italijanskih mojstrov, je nekaj posebnega, saj je en sam lok kljuboval raznim ujmam stoletje. Je dovolj širok, da se tudi v današnjem času po njem nemoteno odvija promet. Prepočasen stečaj Rika Ribnica Ribničanje, predvsem pa nekdanji Rikovi delavci, imajo precej pripomb, dvomov in sumničenj v zvezi z neverjetno počasnim stečajnim postopkom tega podjetja RIBNICA - V ribniškem gospodarstvu je trenutno zaposlenih 2.174 delavcev, hkrati pa je brezposelnih kar 1.349 delavcev. Največ nezaposlenih je iz podjetja Riko, ki je v likvidaciji. Likvidacijski postopek pa po mnenju Ribničanov poteka prepočasi. O tem izražajo različna mnenja. Nekateri krivijo za počasnost občinsko skupščino, odgovorni pa pravijo, da na področju gospodarstva (razen malega gospodarstva) občinska skupščina nima pristojnosti. Že pred meseci smo poročali, daje občinska skupščina prosila sodišče za pojasnilo, zakaj poteka likvidacijski postopek tako počasi. Brezposelni delavci bi namreč lahko dobili delo v prostorih Rika, če bi bila likvidacija zaključena in bi kdo v teh prostorih RAZSTAVA PLEMENSKIH GOVEDI Prizadeti pa podpirajo čimprejšnjo izgradnjo obvoznice okrog Ribnice, vendar mora ta potekati dejansko okrog Ribnice, bodisi na severni ali na južni strani. Sredstva za to naložbo mora zagotoviti država in ne občina, ker je obvoznica sestavni del magistralne ceste Ljubljana-Brod na Kolpi. M. GLAVONJIČ SEVNICA - Tukajšnje govedorejsko društvo priredi v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo Sevnica v soboto, 10. septembra, razstavo plemenske govedi pri Lončarju na Marofu. Do 10. ure bo dogon živine. Glavni pokrovitelj razstave je M-Kmečka zadruga Sevnica. Kdaj bo prehod? Ljudem iz KS Loški Potok in Draga bi prišel prav LOŠKI POTOK - Krajani krajevne skupnosti Loški Potok in Drage si že dolgo žele, da bi vzpostavili nemoteno prehajanje hrvaško- slovenske meje po cesti preko Starega in Novega kota v smeri Prezida. Ta cesta je bila vedno najkrajša prometnica v notranjost Hrvaške in proti Reki pa tudi trgovski tokovi so bili zelo živahni. Meja je vse to preprečila in povzročila mnogo zapletov in prekrškov predvsem slučajnim potnikom. Težave povzroča dvolastnikom, šolarji, ki se vozijo v Stari trg, morajo kar dvakrat prestopiti mejo, prav tako delavci iz obeh držav. Prehod pa bi skrajšal poti v ta del Hrvaške prav tako Hrvatom za nekaj deset kilometrov. Znano je, da sta se državi za ta prehod že dogovorili, vendar Hrvaška še ni podpisala sporazuma. Po besedah komandirja kočevske policije g. Ješelnika in predstavnikov KS Draga pa bo to vprašanje v kratkem rešeno. Dovoljenja za prestopanje meje bodo dobili krajani, ki žive v deset km obmejnem pasu. Oboji, naši in Hrvatje pa morajo na meji postaviti ustrezen objekt, kar bo nedvomno podaljšalo pričakovanja. Kočevska občina bi morala položiti vsaj nekaj asfalta, kar pa gotovo letos še ne bo. Kdaj bo zaživel ta prepotrebni mejni prehod, je torej težko reči. A. KOŠMERL Ne bodo si izmišljali novotarij Usmeritev sevniške Kopitarne: pri kopitih in napenjačih zasledujejo zahteve čev-Ijarjev, pri obutvi za prosti čas strežejo modnim muham - Za desetino boljše plače SEVNICA - “Že takrat, ko sem bil predsednik upravnega odbora Kopitarne, sem navkjjub vsem takratnim zagatam verjel, da ima to podjetje naj-mapj povprečne, če že ne kar nadpovprečne možnosti za nadaljnji razvoj. Prihodnosti tovarne ni treba iskati v zelo dragih naložbah v nove programe, ampak kar v sedanjih nosilnih programih kopit, napenjačev in obutve za prosti čas,” poudarja direktor Kopitarne Marjan Kurnik. Pravi, da se je v začetku tega leta po triinpoletnem delu v politiki (bil je predsednik sevniške vlade) z veseljem vrnil v gospodarstvo. Ob tem ga navdaja dober občutek, ker je to delo bolj konkretno, v isti sapi pa dodaja, da delo politkov na občinski ravni še zdaleč ni tako abstraktno, kot marsikdo misli. Kopitarna je dosegla v letošnjem polletju dobre poslovne rezultate s svojim “železnim repertoarjem” in tudi s proizvodnim programom stolov za italijanskega kupca. Slednji predstavlja le 7 odst. celotnega prihodka in skozi vse leto zaposluje 29 delavcev. Pri sedanjem obsegu proizvodnje stolov naj bi tudi ostali, saj je zanimiva, ker ne pozna sezonskih nihanj. Tega pa seveda ne bi mogli reči za poglavitne programe Kopitarne programe, še zlasti ne za obutev za prosti čas. V letošnjih prvih sedmih mesecih ob 251 redno zaposlenih delavcih za nedoločen čas že peti mesec začasno zaposlujejo še 25 delavcev. Nekateri so se zelo potrudili in jim je očitno veliko do ohranitve delovnega mesta, saj so že prvi mesec dosegli 90 odst. norme. Zato manjši del teh delavcev lahko upa celo na redno zaposlitev. Približno polovico v letošnjem polletju ustvarjenega celotnega prihod- ka (401 milijon tolarjev, to je 5 odst. v več od letošnjega plana in 14 odst. v več kot lani v tem času!) so iztržili na tujih trgih. Daleč največ - okrog 65 odst. - v Nemčiji in Avstriji, izvažajo pa še v Anglijo, na Češko, v Italijo, Madžarsko, Slovaško, Jordanijo, ZDA itd. Izvozijo štirikrat več, kot uvozijo. Uvažajo plastiko, poliuretan in polietilen, uvoziti pa morajo tudi pretežni del od letno potrebnih 2.000 m3 topole, največ iz Madžarske. K sreči vsaj prav toliko bukve dobijo še doma. Poznajo se tudi meddržavni sporazumi o prosti trgovini s Češko, Slovaško in Madžarsko, kjer so pridobili nove trge in dobre kupce. To velja tudi za Makedonijo. Slovenski gospodarstveniki in podjetniki se zelo jezijo na močno opešano plačilno disciplino v domačih logih. Na plačilo za prodano obutev in druge izdelke v Kopitarni čakajo doma tudi • “Ni smiselno, da si Kopitarna izmišlja nove programe, sqj se s sedanjimi lahko kosa s svetovno konkurenco v srednjem cenovnem razredu,” poudarja direktor Kopitarne Marjan Kurnik. V najnižjem cenovnem razredu v obutveni industriji že lep čas prevladujejo dežele Daljnega vzhoda, posebej Kitajska z nizko ceno delovne sile in veliki serijami. V Kopitarni so od junija uvedli nov sistem nagrajevanja in za vsa delovna mesta so odslej plače nad kolektivno pogodbo za 1 do 4 odst. Realno so plače višje za desetino. Povprečna julijska plača je znašala 45.000 tolarjev. Za plače naberejo precej cvenka tudi v svoji lepo obnovljeni industrijski prodajalni. Zato so odprli prodajalno še v BTC v Ljubljani, prihodnje leto pa naj bi zaživeli trgovini še v dveh slovenskih krajih. Marjan Kurnik, direktor Kopitarne 90 dni, medtem ko jim v tujini plačajo zvečine prej kot v enem mesecu. In kot pravi direktor Kurnik, jih moti tudi nestvarna tečajna politika Banke Slovenije, saj so zaradi nje izgubili okrog 90.000 mark dobička, ki je sicer ob polletju znašal 12 milijonov tolarjev. organiziral proizvodnjo. Tako je kar precej zasebnih podjetij, prodajaln itd. zaživelo že v bivši vojašnici in domu JLA, podobno pa bi bilo lahko tudi v prostorih Rika. Vendar po trditvi pristojnih občinskih odgovornih oseb pogovor ni mogoč, zaradi “nekomunikativnosti sodišča”. Občinska skupščina je že pred tedni napovedala tiskovno konferenco o tej zadevi, a je še ni sklicala. To pa bi bilo nujno, saj Ribničanje izražajo marsikateri upravičen ali neupravi- čen sum glede dela tistih, ki imajo glavno vlogo pri stečaju oz. likvidaciji Rika. Predvsem menijo, da imajo “likvidatorji” veliko plačo, premoženje Rika je veliko in ga je težko na hitro zapraviti oz. “lastniniti”, zato da s postopki zavlačujejo. Zaradi takih in podobnih govoric bi moralo biti ne le v interesu občinske skupščine, ampak tudi likvidatorjev in sodišča, da javno pojasnijo, zakaj se ta zadeva tako dolgo vleče. b J. PRIMC • Politika je boj za zakonodajalca. (Wiggins) • Strpnost je vrlina človeka, ki nima prepričanja. (Chesterton) V soboto lovska stoletnica V nedeljo še semenj suhe robe in lončarstva RIBNICA - Lepo okrašena Ribnica in mlaji napovedujejo svečanosti ob 100. obletnici začetka organiziranega lovstva v zahodni Dolenjski. Prva, svečana seja Zveze lovskih družin Kočevje je bila minuli četrtek. Na njej so med drugim počastili spomin na nedavno preminulega predsednika lovske organizacije Maksa Šteblaja in na njegovo mesto do bližnjih volitev imenovali Janeza An-doljška. Ze jutri, 2. septembra, ob 20. uri, pa bo v letnem gledališču v ribniškem gradu igra Zlatorogovo kraljestvo. Po tej predstavi, okoli 22. ure, pa bodo lovci poskrbeli za presenečenje na ribniških ulicah. Šlo bo za nekakšno lovsko potovanje skozi čas, v slogu lovske stoletnice. Glavne prireditve se bodo začele v soboto, 3. septembra, ob 10. uri, in sicer s parado. Na glavni proslavi bodo govorili tudi predsednik Lovske zveze Slovenije Franc Avberšek in drugi. Ob tej priložnosti bodo pode- lili priznanja Lovske zveze Slovenije (med dobitniki bo tudi Franc Šetinc) in predstavili lovsko publikacijo. Za 11. uro je predvidena razstava psov, okoli 13. ure pa se bo začel koncert lovskih pevskih zborov in rogis-tov v letnem gledališču v ribniškem gradu. Na njem bodo združeni pevski zbori pod vodstvom Franca Gornika zapeli ribniško lovsko himno, za katero je besedilo napisal Andrej Klemenc, uglasbil pa jo je Jani Golob. Vmes bodo odprli še vrsto razstav: slikarsko (Mikuletič) v Miklovi hiši, razstavo založniške lovske dejavnosti (tudi v Miklovi hiši), lovsko (dom TVD Partizan), čebelarsko, gobarsko (obe v bivšem zdravstvenem domu); razstava živine bo na Marofu, kjer bodo po razstavi kmečke igre. Vmes pa bo po ribniških ulicah sejem obrti, ki se bo naslednji dan, v nedeljo, nadaljeval s tradicionalnim, devetnajstim po vrsti, sejmom suhe robe in lončarstva. J. P. V" -VČ* . T - X. KAMERA ODKRIVA - Tale posnetek je nastal ob vpadnici v Sevnico, med nadvožnjakom in mostom čez Savo. Reklamni pano je na (nikogaršnji?) zemlji ob magistralni železniški progi in cesti postavil sevniški podjetnik. Njegov tast pa naj bi po izjavah sosedov panoja poskrbet za to, da ne bi pomotoma pristal na tabli kakšen drug plakat. In tako je ta gospod, ki je te dni proti večeru pribrenčal z mopedom na inšpekcijo panoja, brez milosti potrgal neprave plakate s panoja in jih metal po travi. Sosedje pravijo, da bi moral tisti, ki svinjarijo počne, to za sabo počistiti, sicer pa naj ustrezno, se pravi odločno, ukrepajo pristojni organi. Bomo videli, kdo se bo prej zmigal! P. PERC Prestal težaško delo na železnici in lager Dachau 88-letni Alojz Stopar nad 60 let pri gasilcih SEVNICA - “Obrtniki so nekoč držali gasilce pokonci. Vsestransko so jih podpirali v njihovem delu, bili so sami v njihovih vrstah in s svojim zgledom dobro vplivali tudi na svoje delavce,” pojasnjuje svojo dolgoletno pripadnost gasilstvu najstarejši član GD Sevnica 88-letni Alojz Stopar. Lojze se je namreč za kovača izučil pri sevniškem obrtniku Baroviču, kjer ga je kronično “okužil” bacil požarne brambe. Za gasilstvo je imel posluh tudi francoski kapitalist, lastnik Ju-gotanina Ray, kjer je Stopar 15 let delal kot vzdrževalec. “Ray je bil dober za delavce. Dobro nas je plačal. Vsem je stisnil roko za božič, nas skromno pogostil in voščil novo leto,” se spominja Lojze. Ko takole kramljamo pri hiši sina Slavka v Florjanski ulici, v bližini njegovega doma, mu misli uhajajo tudi na 15 let službovanja na železnici. Včasih se mu rdeča nit pretrga in kar po- zi lojz Stopar gosto vskoči in dopolni očeta sin Slavko ali vnuk Marko, ki je starega ata v še bolj rosnih letih poslušal z odprtimi usti. Tako si je zapolnil, da je bil dedek leta 1944 v partizanih, da je peš prebrodil Šavo, Nemci so ga ujeli in zaprli v zloglasno nacistično koncentracijsko taborišču Dachau. Lager, kjer so se esesovci izživljali nad taboriščniki in jih pri minus 20 stopinj Celzija nagnali na kopanje z vročo vodo in nazaj nage skozi sneg ter težaško delo na železnici sta pustila največ posledic na sicer utrjenem Alojzovem telesu. Drobne iz Kocev JAHANJE IN FIJAKARJI •' G Mlaki pri Kočevju lahko domačitf jene turisti naroče vožnjo s fijakarjettleže jez vozom s konjski) vprego. Vol Stup imajo pri M-Kmetijskem gospa kot | stvu na Mlaki pri Kočevju, kjer lal ne sl dobite tudi konja za jahanje. Za voril žnjo je treba plačati 2.000 tolarje' sen, osebo, za uro jahanja pa 1.000 to še bi jev. Prav KOLESARJI NA PLOČNIKI, ga& Kolesarjenje ima tudi med preb?ln P' ci Kočevja vedno več privrženi H Žal kolesarji malo mislijo na sv 10c* riuii^auiji metil., imsiiju na s' varnost, saj se dogaja, da vozijo vš “lkl po dva ali trije celo po magistri P°f! cesti. V mestu pa kolesarji vozijo aok po pločnikih, ki naj bi bili namerrek' ni le pešcem. ne z VELIKO PROMETA - V pd zve nih dneh je skozi Kočevje veliko p svoi meta. Na morje in z morja vedno* Slovencev in tudi Dolenjcev ut , u pot prek Kočevja, ki ima več pl J!°Vl nosti: vožnja med gozdovi in pol 1 0 du, manj prometa, nič čakanja Y. mejnem prehodu v Petrini oz. Brl Ltu' na Kolpi itd. Med avtomobili jih i ™e! vedno več registracijo NM in KK z,e BAKER NA CERKEV - Obrt ^ strehe in ostrešja kočevske ceri ( kar lepo napreduje, saj nameščaj® j „. nekatere bakrene dele. >* met NEKAJ f,>os TURISTIČNIH boč OSVETLILI KOSTEL - V | kal tek zvečer so svečano izročili i menu naprave za osvetljeval gradu Kostel in cerkvice ob nje SPREMENITI REKLAMI NAPISE - Na območju Kostelsl ga bodo uskladili turistična obv j< tilu na kozolčkih z dejanskim st£., 3^ jem. Tako na primer ne delujL ej: več gostišči Luka in Šuštar, odp vt je nova okrepčevalnica Graj! 0; hram itd. STROKOVNO O GRADI vu, Turistično društvo Kostel ugotf več Ija, da je potrebno za grad Kosf bht Ija, da je potrebno za grad Koslblji in naselje Trg s cerkvico sv. tir i: kraljev priskrbeti strokovno stvo za izletnike in turiste in uvfupi ti vstopnino za območje gradu. ! tov K1,6 Ribniški zobotrebc PREVIDNO Z ZNAMKAMI-Š. iz Sodražice je pred kratkim p 1 tožil policistom, da mu je že 8. avg) lan ta znanka A. G. iz Ljubljane, ka ncc bila na obisku v Sodražici, vzela o! dri bni avto, v katerem je pustil ključ®' ca Boncarskem klancu pa je zapeljali jeji ceste in avto poškodovala. Ž avto tar se je nato vrnila v Sodražico, zatrt Ra la lastniku, da bo plačala povzroč&ln škodo, kasneje pa se je premislila ur£ škode ni hotela plačati. Zdaj bo vsem razsojalo sodišče. RAZBIL ŠIPO IN UKRADE ČEVLJE - Neznan storilec je prcsp< kratkim razbil izložbeno okno trgiprc vine “Šport 13” v Ribnici in odnes dva para čevljev. Lastnik Safet M< / kič je tako oškodovan za 22.000 11 larjev in se verjetno kesa, ker je fi mi dodal nesrečno številko 13. OTROK POD TRAKTOR-J.L iz Zapotoka je spravljal traktor vcj garažo, pri tem pa je na podestu j prevoz manjših tovorov sedelo p pjj otrok. Ko je voznik peljal vzvratno, ; na] padel s podesta pod kolo njegov dv t-0, letni sin. Oče je sicer hitro ustavil, je kolo kljub temu poškodovalo o pr, roka, da se zdaj zdravi v UBKC na; Ljubljani. jn SPORNA OBRTNA CONA? - ko Ribnici so predvideli obrtno col< i,r< med Žlebičem do železniške post na; je in naprej proti Eurotransu. Zd ] pa seje nekaj zataknilo, ker hoče; trg nekateri domačini ekološko čist piš obrtno cono. Zato je bil za nedelj sik sklican sestanek prebivalcev tej žic območja. včt ____________________________ kai Sevniški paberki ROŠADE - Le redka so podjetjižal katerih lastnik je republiški sklad tna KdLU lil IcINUim JC IUJJUUIINM 5MdU *• . _ razvoj, ki so si opomogla iz krize pč Jai njegovo streho. Zato delavci podj< tij, ki so šla na boben pod taktirk mi skladovih manageijev, za gospode en Ljubljane nc uporabljajo ravno ljul vo. kovalnih imen. Tako sc menjujej ekipe tudi v sevniškem Stillesu, ne c sl/ bi jih imela javnost čast malo poblii °° spoznati. Bodo novi odrešitelji bo a“ komunikativni in odprti, ali pa pril P/1 kot grobarji, kot se boje delavci Sti Skl lesa? /F TELEFONIJA - Novomeški pd ho tarji izborno skrbijo za tiste krajaf v Mirenski dolini, ki imajo prenize krvni pritisk. Navkljub temu da s V jim poštarji sveto obljubljali, da bod tokrat vendarle spoštovali roke t y. dokončanje telefonskega omrežja Tržišču in Krmelju, so spet zastoj Krajanom bi bila dobrodošla prS ^ vočasna informacija tudi ob morebi1 8r nih težavah poštarjev ali drugih izva ne jalccv, saj gre za okrog 200.000 maf ta mrtvega kapitala. Obljub so siti že d1 G vrh grla. m vj f Irske novice I •; GLASNO - Na srečanju upoko-čit jencev na Senovem je eden od ude-en ležencev rekel, da bi moral Dušan 'ot Stupar povedati svoj govor glasneje, toi kot ga je, češ da ga ljudje v dvorani lal ne slišijo. No, Stane Hvale, ki je go-voril za Stuparjem, je bil dovolj gla-je> sen, saj je kar malo kričal. Moral bi tn sicer se s športom ukvarja Pvjr k°t 160 članov. Vse bolj prilju-j "^ena rekreativna dejavnost pos-■ trr i \ “Sola zdravega življenja” v Ne-v'‘ >czinah. Največ zanimanja med uvr upokojenci je za izlete; 29-ih izle-iu.J tov v lanskem letu se je udeležilo __^ 1-642 ljudi. j>C POLOVICA JIH JE M. V KLUBIH n p KRŠKO - V krški občini je po ivg? lanskih podatkih 4.585 upokoje-, ki; n cev, od katerih jih je včlanjenih v a (i društva 2.318, kar je dobra polovi-uč« ca vseh. Na območju občine delu-Ja JcJ0 upokojenska društva v Bres-,1 tanici- Kostanjevici, Krškem, na “?J?akl in Senovem. Pri vseh petih društvih delujejo klubi, ki sojih bo UrecR*‘ z nepovratnimi sredstvi. Dt * Vsak mlad človek prej ali slej ptespozna, da včasih lahko imajo "tPmv tudi starši. (Malraux) Mt Novo v Brežicah 30 t je ft .j i KUČan IN KOLEŠNIK - Slo-:tor VC,'-sk' Predsednik Milan Kučan na štu ; Vu'ko obljublja, kaj vse bo naredil za 0 t>D-xnovo ple,cršnikove domačije na KPišecah. Ker prošnje za otipljivo de- v dv "arn°'Pomoč pri obnovi Pleteršni-iivil *.°T* -F vseeno Prihajajo k Cirilu lo o n °H|Šniku v brež'ški izvršni svet, KC predlagamo spremembo. Kolešnik naj gre 2a slovenskega predsednika in bo obljubljal denar za Pleteršni- 7,1 FČf,^novo P|eteršnikove hiše. n,V - V Brežicah nekatere risi ?0Vlne vračajo kupcem davek, kot deli F; c -° nasvoJe razglasne table. Mar-tet *• i Se Je torei spremenilo v Bre-* f'cah’saJ so nekateri tukajšnji trgovci asih vračali Mehnvertsteuer ali pa —.sar merverštojer. rS IčA - Jugoslovanska ljudska ZJ K™adaJe razdejala svoje vojašnice, 5 JCzaPuščala Slovenijo. Bilo jc ,jetJi žalostno pogledati. Ni pa nujno, daje lad « "a dem vojska, da so prostori razde-cP°hrev«cIVllisti’ k' so odpeljali iz 'odJ' ’1-Zlške Adrie stroje in drugo opredi1' , '\S0 "“redili v tovarniških halah $|vSnic°aPhUSt05enje k°' armada |UJei,,rSFR^EMBA - Prekrili bodo "e® ,,V'?bo hrešiške stavbe, v kateri je rhld , . *■ Potem ko se je ob raznih 1 iTriii n Ze dalj časa šušljalo, da bo P. d',1 spremembe prav na občin-1 Stl 2™ vrhu. je zdaj jasno, za kakšne hr, gre in da bo vse pod stre- i po ostalo trdno na svojih mestih, ajaf nizr _ • daj VEČER USTVARJANJA kc 1 - Mešani pevski zbor 2Žjai RožmZ Brežic- ki ga vodi Simona 'st0* 20 n Hn’k>0 imel danes zvečer ob tnenu rired‘tev bo v vsakem vre- MM a naših občim ttill ZAČETEK PLESNE ŠOLE KRŠKO - Društvo za plesno dejavnost Krško bo 5. septembra s treningi odprlo novo plesno sezono. Letos vpisujejo v sekcije za show dance, športni ples, akrobatski rock’n’roll, manekenstvo in klasični balet. Organizirajo tudi plesni vrtec, ki ga lahko obiščejo otroci od 4. do 7. leta, ter začetne in nadaljevalne tečaje. TUDI DIRKA ZBIRALCEV CERTIFIKATOV CERKLJE OB KRKI - Poleg vseh drugih dirk potekajo v Sloveniji iz ledna v teden tudi dirke zbiralcev certifikatov. Taka dirka bo tudi na letališču v Cerkljah. V času, ko bodo na tem letališču dirkali avtomobili, bo ob tekmovalni stezi v dveh prikolicah Nika dajala informacije o zbiranju certifikatov. Glede na slovenske izkušnje zadnjega obdobja, bi lahko to pomenilo, da bodo imetnike certifikatov informirali, da lahko v tistih dveh prikolicah oddajo Niki certifikate. Rugby vikend na Bizeljskem Na mednarodnem turnirju 8 ekip iz različnih držav BIZELJSKO - Konec tega tedna bo na Bizeljskem potekal v znamenju rugbyja, saj se bodo na tukajšnjem rugbyjskem turnirju pomerila moštva iz Nove Zelandije, Ukrajine, Češke, Italije, Madžarske, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Jutri ob 20. uri bodo tekmovanje svečano odprli z veselico, na kateri bo obiskovalce zabaval Pop design z gostom Vladom Kreslinom. V soboto od 10. do 18. ure bo 1. svetovni Corona rugby vikend - Bizeljan-ska sedmica. V nedeljo ob 12. uri bo turnir novincev, na katerem se bodo pomerila moštva, v katerih lahko igrajo tudi obiskovalci. V odmorih tekem na 1. svetovnem Corona rug-by vikendu bodo pomerili moči veterani ekip Ljubljane in Zagreba. Športno prireditev organizirajo Rugby zveza Slovenije, Rugby klub Ljubljana in Turistično društvo Bizeljsko. • Cene skačejo kot bolhe, visoko in potiho. (Jurič) Ljudje s tisočerimi izkušnjami Srečanje upokojencev krške občine - Zahtevajo tisto, kar so zaslužili z delom - Že prezasedeni domovi starejših - “Dom starejših naj ne bo hiralnica!” SENOVO - Gradili smo družbo srečnih ljudi, zavzemali smo se za družbeno sedaj prenapolnjeni in niso v stanju enakopravnost in mimo sožitje med sosedi, je dejal predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Stane Hvala, ko je govoril na družabnem srečanju upokojencev krške občine na Senovem 27. avgusta. Rekel je tudi, da je družbeni položaj odvisen ne le od minulega dela zdajšnjih upokojencev, pač pa tudi od sedanjega družbenega dogajanja. Med drugim je izrazil zahtevo, da mora odločanje v družbi potekati z upoštevanjem minulega dela državljanov, ki so danes člani upokojenskih društev, saj upokojenci ne zahtevajo nič več kot toliko, kot so zaslužili s poštenim delom. Upokojensko srečanje na Senovem je pripravil koordinacijski odbor • Na srečanju, ki so ga omogočili med drugimi Nuklearna elektrarna Krško ter območna enota zavarovalnice Triglav, Papiroti in Savapro-jekt iz Krškega, so podelili vsem društvom v občini spominska darila, med drugim knjigo o zgodovini se-novškega rudnika. Prav tako so obdarovali najstarejša člana upokojenskih društev, in sicer 86-letno Marijo Jurkovič iz Brestanice in 93-letnega Karla Lenčiča z Dolnje Prekope. društev upokojencev krške občine, ki je pri tem našel trdno oporo v DU Senovo in njegovem predsedniku Toniju Pleterskem. Predsednik koordinacijskega odbora je Dušan Stupar, ki je na senovškem srečanju rekel med drugim: “Naj predvsem povem, da je to naše prvo srečanje vseh društev občine plod lanskoletnega protesta proti intervencijskemu zakonu v Ljubljani, ko smo iz vseh petih društev nastopali organizirano in enotno.” Kot je povedal Stupar, so v Posavju med prvimi združevali sredstva. Zgradili so tri domove kot depandanse Doma počitka na Impoljci s po 85 posteljami. “Vsi trije domovi so že NA POTI DOMOV STA GA NAPADLA NEZNANCA BUČKA - 21. avgusta nekaj po L uri se je 67-letni I. V. z Bučke vračal peš z veselice domov. Med potjo sta ga napadla neznanca in mu vzela denarnico in pobegnila, oškodovala sta ga za 80 tisočakov. POŽAR ZARADI SAMOVŽIGA MALENCE -19. avgusta ob 13.10 je prišlo do požara na gospodarskem poslopju 43-letnega J. A. z Malenc v krški občini. Pri ogledu so policisti ugotovili, da je požar nastal v zaprtem prostoru, kjer je bilo spravljene okrog 72 m3 slame in sicer v spodnjem delu poslopja, kjer je bila shranjena stara krma in žagovi-na ter slama. Ugotovili so, da je do požara prišlo zaradi samovžiga. Požar so lokalizirali krški in kostanjeviški gasilci. Zgorelo je okrog 2 m3 slame. Skupaj je nastalo za okrog 300.000 tolarjev škode. SREČANJE UPOKOJENCEV - “Pregovor pravi:, V slogi je moč!’ Zato se združujmo, ker le združeni bomo močna sila za dosego in obvarovanje pravic upokojencev." S tem pozivom se je obrnil na zbrane upokojence na sobotnem srečanju na Senovem Dušan Stupar, predsednik koordinacijskega odbora društev upokojencev občine Krško. Stupar na fotografiji v ozadju za mikrofonom. (Foto: L. M.) Ogenj in voda v istem trenutku Neuije v zadnjem obdobju je močno zaposlilo gasilce in druge reševalce v Posavju -Pomembno je pravočasno obvestilo o požaru - Kaj bi rešil skupni sestanek BREŽICE, KRŠKO - Posavski gasilci so imeli v zadnjem času veliko več dela kot običajno. Razlog jc v tem, daje na tem območju v zadnjem obdobju kar neknjkrat divjalo neurje, ki je ljudi in njihovo premoženje ogrožalo z ognjem in s poplavami. Tako so morali kar nekajkrat posredovati krški poklicni gasilci in člani krajevnih prostovoljnih gasilskih društev, ki sojih klicali skupaj z drugimi reševalci bodisi h gašenju požara bodisi zato, da bi izčrpali vodo ali pomagali drugače. Zaradi naliva je voda vdrla v kleti nekaterih stanovanj in podjetij, poleg tega se je nabrala skoraj na vseh podvozih pod magistralno cesto Jesenice-Obrežje. Ob tem ni potrebno posebej poudarjati, da so gasilci nekajkrat delali pozno v noč in do zgodnjih jutranjih ur. Neurje je ogrožalo poleg stanovanjskih hiš in drugih stavb zlasti ceste. Poleg omenjenih nevšečnosti v podvozih je intervencijska skupina morala odstraniti material, ki ga je hudourna voda nanesla na magistralno cesto pri Krškem iz kamnoloma Gunte. Nič manj zasedeni niso bili v Brežicah. Kot pravi Ivan Leskovec, poveljnik posavskega gasilskega območja, so gasilci iz brežiške občine posredovali v zadnjih neurjih v kar nekaj požarih, ki jih je zanetila strela. Naključje je hotelo, da je ravno v tem času zagorel tudi fičko, tako da so gasilci krotili ognjene zublje tudi na tem stroju. Podrobnosti o dogajanju v zadnjem, za Posavje dokaj nesrečnem obdobju, ko narava ljudem ni privoščila mirnega spanca, je več, kot jih prenese kratko poročilo. Zato prisluhnimo, kaj o teh rečeh še pravi Ivan Leskovec: “Čeprav gre v takih primerih nekako za naravne nesreče, lahko rečemo, da bi ljudje lahko marsikaj rešili, ko bi bili pazljivejši. Brezskrbno potegniti rolete in oditi spat, ko zunaj grmi, ni najboljša odločitev. Včasih ne drži, da žpri meni ne more goreti’. Veliko nepotrebne škode je tudi zaradi prepozno prijavljenega požara. Ena kaplja na začetku požara več zaleže, kot veliko vode na koncu.” Gasilcem ni treba dopovedovati, da so sodobna stanovanja zgrajena sprejeti znatnega števila čakajočih, zato je bilo potrebno zgraditi nov dom, ki je že v gradnji in ki bo imel dvakrat večjo zmogljivost kot sedanji,” je dejal Stupar. Predsednik koordinacijskega odbora je tudi povedal, da so zgradili precej stanovanj za upokojence. Dr. Rudolf Ladika je v govoru, v katerem ni manjkalo šaljivih, opozoril na nekatere pogoste zadrege upo-kojenčevega vsakdana. Pri tem je navzočim sporočil, da upokojenci nikakor niso za staro šaro, ampak prav nasprotno, da so nepogrešljivi državljani. “Vi nimate aktualnega znanja, a imate enciklopedijske izkušnje,” je dejal. Rekel je tudi, naj dom starejših ne bo hiralnica in odlagališče, ampak dom in zavetišče. M. LUZAR ŠE EN KILOMETER POSODOBLJENE CESTE - Delavci Cestnega podjetja Novo mesto so rekonstruirali še en kilometer regionalne ceste med Križajem in Kostanjevico. Medtem ko na omenjenem odseku opravljajo še zadnja zaključna dela, pa so se s svojimi kooperanti preselili na novo gradbišče med Križajem in Cerkljami ter se tam lotili obnove močno poškodovanega cestišča in enega izmed dveh nevarnih ovinkov na tej četi. (Foto: M. Vesel) Ivan Leskovec neprimerno, kar zadeva požarno varnost. Vse bo jasno brez velikih študij, če skuša človek podstaviti vedro pod pipo na lijaku sodobne kuhinje ali kopalnice. Posoda ne gre tja, vendar se tudi v modernih bivališčih lahko pokaže na nepravem mestu taka predpotopna zadeva, kot je ogenj. Da so zadeve nepopolne, so se brežiški gasilci prepričali v zadnjem neurju tudi v primeru, ko so odstranjevali drevje z lokalnih in glavnih cest. Gasilci po nekakšnem sprejetem dogovoru ne spadajo v “prve bojne vrste”, ko je potrebno vlačiti stran tako padlo drevje. Toda v zadnjem neurju so policisti poklicali na pomoč prav gasilce, ker se cestarjev, ki imajo žage, ni dalo doklicati. Da bi vse potekalo brez takih težav, se Leskovec navdušuje za sklic sestanka. “To bi bil skupen sestanek cestarjev, telefonistov, policije, gasilcev, gozdarjev in še koga. Dogovorili bi se o skupni akciji v takih primerih, kot je bilo zadnje neurje,” pravi. Neurja zadnjih dni, o katerih je govor, so bila nekako posebej zahtevna. Gasilci in drugi reševalci, ki so delali istočasno, so imeli tako rekoč v istem hipu opraviti z ognjem in s poplavami. Tehnika in naprave so za vsako posredovanje povsem druge. “Seveda gremo na delo z vso razpoložljivo mehanizacijo. Bolje dve cisterni preveč kot ena premalo,” pravi Ivan Leskovec. L. M. v Čatež ima več telefonov Skoraj 23 km novega telefonskega omrežja v KS Čatež ob Savi - Pošta znižala ceno priključka ČATEŽ OB SAVI - Krajevna skupnost Čatež ob Savi je bogatejša za okrog 200 novih telefonskih priključkov v naseljih Čatež, Dvorce, Prilipe, Čerina, Dobenska Mladina, Dobeno, Žejno, Soben-ja vas in Globočice. Telefonsko omrežje, ki so ga na tem območju začeli graditi maja letos, je veljalo okrog 29 milijonov tolarjev. O gradnji tukajšnjega telefonskega omrežja so se začeli dogovarjati pred leti. Potem so v juniju leta 1993 podpisali sporazum, po katerem naj bi bodoči naročniki telefona prispevali za gradnjo omrežja denar v vrednosti 2.300 mark. Toda stvari so se obrnile na bolje. Kot navaja PTT podjetje Slovenije PE PTT Novo mesto, je po prvotnem dogovoru pošta ceno priključka znižala na okrog 1.350 mark. Zaradi te spremembe je PE PTT Novo mesto podpisala dodatek k pogodbi, na podlagi katerega se bodočim naročnikom vrne preplačilo. Telefonsko omrežje v čateški krajevni skupnosti je deloma v zemlji deloma na drogovih; zemeljskih kablov je 15 km in zunanjih 7,5 km. L. M. •L Šž*i______ __________ ______________________________________ VKLJUČILI SO TELEFONE - Pri gradnji telefona v čateški krajevni skupnosti so s pridobivanjem ustreznih soglasij in z drugim pomagali številni krajani. Brez njihove pomoči bi gradnja trajala dalj časa. Tako navaja PTT podjetje Slovenije, PE PTT Novo mesto. Podobno so zatrdili na prireditvi v So-benji vasi, kjer so 14. avgusta vključili nove telefone. Tam so večkrat omenili tudi prizadevanja Vlada Deržiča, predsednika skupščine KS Čatež ob Savi. Na slovesnosti v Sobenji vasi sta bila navzoča med drugimi Stanko Perpar, državni sekretar za telekomunikacije v ministrstvu za promet in zveze in pomočnik generalnega direktorja PTT podjetja Slovenije PE PTT Novo mesto Adolf Zupan. Na sliki: Sekretar Stanko Perpar (vtapnedjmmi "* ‘ fonom) tik pred otvoritvijo telefonskega omrežja. (Fon: M. Luzanj) *Va&ije*U 6, vjtiict centifc&etta, t Doleniski Investicijski Sklad . Y1r/'//s/lrc/čv/ ///' z/r/zj/v/ r/r/. . Ir/V' Gora njim ime, oni gori pesem V Pišecah deluje oktet Orlica - Nastop v Rokovi cerkvi, ko je Pavol Tesar pripravil razstavo - Do spomladi nameravajo naštudirati nov program ku\VvK^ V soboto 14. novi rock v Križankah PIŠECE - Če slavni Maks Pleteršnik še ni slišal za oktet Orlica, bodo pesem Orlice slišali udeleženci septembrskih slovesnosti, ki jih hodo pripravili v Pišecah v čast Maksu Pleteršniku. Za to je več razlogov, trije so tile: oktet deluje, ubrano poje in povabili so ga k sodelovanju, ko sestavljajo umetniški program za popestritev “Pletcršnikovih” slovesnosti. mtmm. Predstavitev mladih rock bendov iz Slovenije LJUBLJANA - V soboto, 13. septembra, se bo v Plečnikovih Križankah odvijala po vrsti že štirinajsta prireditev Novi rock, na katerem bodo tokrat nastopile štiri slovenske demo skupine, za tuje goste pa nam bo letos prispevalo cvet svoje neodvisne rock scene mesto Nevv York; prihajajo namreč Cop Shoot Cop osebno, kot predskupina pa jim bodo Barkmarket - že drugič letos na naših odrih - prav tako iz Nevv Yorka. Posebni gostje na tokratni prireditvi pa bodo celjski Strelnikoff. Glavna naloga festivala Novi rock je vsekakor predstavitev mladih rock bendov iz Slovenije, katere kot vsako leto izbere komisija Radia študent. Tokrat so se odločili, da 13. septembra na poletno gledališče Križank pošljejo štiri slovenske skupine: ljubljanski kvartet z ženskim vokalom Baby can Dance, iz Deskel pri Novi Gorici prihaja trio Link der Wasser, Ana pupedan je iz Pivke, Zasavje, točneje Hrastnik, pa bodo zastopali Agent’s Limited. Od naštetih skupin so nekatere že imele odrske uspehe večjih razsežnosti. Pred kratkim seje na puljskem Art & Musič festivalu ob Strelnikoffu, kije bil zvezda tega dogodka, pojavil tudi Baby can dance, ki je bil deležen zelo dobrih ocen. Sicer pa se nam dan pred Novim rockom v Križankah obeta še en zanimiv dogodek. Pripravlja se namreč predstavitev dela produkcije ene največjih založb z drugačno glasbo Mute (Depeche Mode, Erasure, Lai-bach...). Nastopili bodo Inspiral Car-pets, Miranda Sex Garden ter tehno zvezda iz NY Moby. Torej se nam v Križankah ta teden obljublja zelo vroč vikend. JANEZ GORENC ORLICA M.) Oktet Orlica med koncertom v Rokovi cerkvi v Brežicah. (Foto: L. POLETNA PLESNA DELAVNICA '94 - Zveza kulturnih organizacij Novo mesto in Terpsi-hora Dance Company Novo mesto sta letos že tretjič po vrsti organizirali republiško poletno plesno delavnico. Več kot 50plesalcev iz vseh koncev Slovenije si je 6 dni zapored pridno nabiralo plesno znanje v sodobni plesni tehniki Leste/ja Hortona in v jazz plesu pod vodstvom Freda Lasserra iz Pariza ter Marte Štembergar iz Novega mesta. Zal je zaradi slabega vremena predstavitev za širšo javnost odpadla. Pripravljeni leseni oder je sameval na muzejskih vrtovih, udeleženci PPD'94 so sveže pridobljeno znanjeprikazali kar v mali dvorani OS Ce, ! Center 25. avgusta ob 17.30. Neja Kos, strokovna sodelavka za ples pri ZKO Slovenije, je bila nad produkcijo navdušena. Skupaj s Fredom Lasserrom sta menila, da bi bilo treba plesno delavnico v Novem mestu v prihodnje podaljšati in pritegniti k sodelovanju še kakega profesorja več. Marta Štembergar (na sliki), ki je na tej plesni delavnici organizatorka in pedagoginja, se je med letom izobraževala naAlvin Ailey American Dance Centru v Nevv Yorku, kamor se bo vrnila septembra in kjer bo, tako upa, prihodnje leto tudi diplomirala. (Foto: N. Stubler) Generalko za omenjeno veliko vseslovensko predstavo evropskih razsežnosti izvaja Orlica v več delih. Tako bi lahko rekli, saj oktet nastopa pogosto. Pel je tudi v Brežicah, ko je v tem mestu dal svoja dela na ogled v galeriji Meke Pavol Tesar, slovaški slikar. V ta namen so si organizatorji razstave in spremljevalne kulturne prireditve “izposodili” Rokovo cerkev. Pod oboki svetišča je pesem Orlice segla še više kot takrat, ko se oktet oglasi pod milim nebom kje na pogrebu in priložnostni zabavi ali v kockasti gostilniški sobi. Ime si je omenjeni oktet izbral po Orlici, gorovju med Sotlo in Bohorjem, ob vznožju katerega so pevci doma. Tako kot so bregovi in dolinice pod Orlico njihovi, tako oni nekako pripadajo z dušo in telesom temu svetu in mu pojejo, da sega gor čez Špiček. Radi pojejo in ljudje jih radi povabijo pet. Tako se zdi, saj uradni napovedovalec pogosto pokliče na oder pevce tega sestava. “Nastopamo na pevskih revijah, svečanostih, priložnostnih prireditvah in povsod tam, kamor nas povabijo,” pravijo pevci. Orlica ima na sporedu priredbe slovenskih ljudskih pesmi in umetne pesmi slovenskih in tujih avtorjev. Pevci izpod Orlice, katerih umetniški vodja je Franc Kene, imajo med drugimi cilji tudi tega: ko se bo Orlica prebudila v novo pomlad, mora Orlica vstati z novim umetniškim VRHUNSKI KONCERT PRED PEŠČICO OBČINSTVA - Petkov koncet Slokarjevega kvarteta pozavn na grajskem dvorišču sevniškega gradu v okviri Grajskega poletja 94 in sobotni na dvorišču novomeškega kapitlja sta si bila marsičem podobna. V obeh nastopih je kvartet dokazal svojo vrhunsko profesionalnost, obisk poslušalcev pa je bil sramotno slab. Mariborčan Branimir Slokar, U ki je dobil vrsto mednarodnih nagrad in je sedaj profesor na Visoki šoli za glasbtPc/J v Freiburgu, je zbral okoli sebe same izvrstne glasbenike in pedagoge. EdgaFanl Manyak, Marc Reft in pravi komedijant shovvman Armin Bachmann (na poriTa.ti netku v zaključnem delu koncerta igra na velikanski rog), ki je diplomiral v Bev'' j? nu pri Slokarju najprej na tenorski, potem pa še na basovski pozavni, zdaj pa jtf / profesor na Visoki šoli za glasbo v Trossingenu, so si zaslužili precej boljši obisk^f^-1 Odlična tehnika igranja, občuteno muziciranje, izjemno bogat repertoar, ki ga /t®" kvartet sposoben sproti prilagajati akustiki prostora, navdušuje številne poslušalce na koncertih po vsem svetu. (Foto: P. Perc) programom. M. LUZAR KONCERT TAMBURAŠEV METLIKA - To soboto ob 21. uri bodo imeli na grajskem dvorišču celovečerni koncert tamburaši Metliške folklorne skupine Ivan Navratil. Predstavili se bodo z novim prog- ZAKUUCEK KNJIŽNEGA KVIZA ČRNOMELJ - 7. septembra ob 16. 30 bo v parku pred knjižnico zaključna prireditev z žrebanjem za mlade udeležence mednarodnega knjižnega kviza Knjiga v prostem času. V primeru slabega vremena bo prireditev v knjižnici. Al.L CAPONE ŠTRAJH TRIO - Metliške poletne prireditve “Pridi zvečer ni J1.'1 grad" se počasi iztekajo, predzadnji grajski večer pa je popestril godalni trio Al ^ Capone štrajh trio, ki je v svoj bogat repertoar vključil tudi znane rockovske me- j lodije, kot so Satisfaction, My Way, Yesterday in Smoke On the Waler. Prav zarad 1 prepozna vnosti melodij gre glasba godalnega tria dobro tudi v resne glasbe neva- , j e no uho, pogosti duhoviti in šaljivo igrivi deli improvizacije na temo pa so ^ | poslušalce v metliškem gradu nekajkrat spravile v smeh. Po koncertu so se or- ne ganizatorji zahvalili obrtnikom in podjetjem, ki so jim priskočili na pomoč z de- m, narjem in nagradami za žrebanje vstopnic, radijskim postajam, Dolenjskemu listu Ni in Televiziji Novo mesto, ki so o večerih vestno poročali, ter se spomnili na vst ste tiste, ki so za prireditev največ delali, duhoviti Toni Gašperič pa je imenoval tudi dii najbolj zveste obiskovalce metliškega kulturnega poletja. (Foto: I. Vidmar) Ičal Novemu šolskemu letu na rob Šolsko leto, ki ga začenjamo danes, 1. septembra - tako veleva šolski koledar za osnovno in srednje šolstvo - se je začelo in bo potekalo skladno s cilji in nalogami učnih načrtov, navodil, ki sojih šolski zavodi, prejeli in letnih delovnih načrtov pedagoških delavcev in posameznih vrtcev, šol in dijaških domov. V Sloveniji se veliko govori in piše, kaj vse bo treba na področju šolstva spremeniti, drugače zastaviti in izboljšati. Te stvari so v pripravah in razpravah in zato jih moramo obravnavati ločeno od ciljev, navodil in informacij, ki bodo veljale za vzgoj-no-izobraževalno delo v šol. letu 1994/95. Novosti in izboljšave pa se bodo uveljavljale znotraj veljavnega sistema in različnih programov in to so tudi bistveni razlogi za pripravljajoče se spremembe v sistemskem, organizacijskem in vsebinskem pogledu ter za učinkovitejše pedagoško delo. Počitniški in dopustniški tedni so mimo in potrebni so bili mladini, pedagoškim delavcem in staršem. Mnogo mladih je vsaj del počitnic porabilo za koristna srečanja na različnih raziskovalnih taborih, nemalo se jih je odločilo tudi za priložnostne zaposlitve; kmečki mladini pa dela itak nikoli ne zmanjka. Manj prijetno pa šo še pAčutill tisti, ki so morali med počitniško vročino dopolnjevati zamujeno. Toda zanje je najpomembnejše, da so konec avgusta uspeli. Tudi tokrat neuspeli naj ponudbo za ponavljanje sprejmejo. Če človek želi doseči zastavljeni cilj, ni nikoli prepozno. lika ovira za doseganje uspehov. V takih primerih je najbolje, če se ugotovijo vzroki in nato pristojni in odgovorni nastale težave odpravijo, omilijo. Zato naj bodo zasnove za delo, sodelovanje in medsebojno sporazumevanje na začetku šolskega leta opredeljene in dogovorjene tako, da se bodo rezultati pedagoškega dela med letom nenehno potrjevali. Ob koncu pouka je pač težko na hitro popravljati vse tisto, kar ni bilo oprav-Ije ijeno in utrjeno ob pravem Času. Sprotno preverjanje je zanesljiva pot do utemeljenih in dogovorjenih rokov za ocenjevanje znanja. Učenci naj doživijo čimveč uspehov. To je najboljša spodbuda za učenje in delo. Včasih je potrebna drobna, zaslužena pohvala in že se sprožijo procesi motivacije in pripravljenost za tvornejše sodelovanje. Nedvomno je pravočasna pomoč največ vredna in je tudi najbolj uspešna. Učenci pridejo v šolo po svojo potrditev. Tudi tisti, ki se težje učijo, in tisti, ki zmorejo več, kot jim zagotavlja uradni učni načrt. Kakršnokoli vnaprejšnje nezaupanje v uspehe je pedagoško in psihološko nesprejemljivo početje. Učenec se po organiziranih pedagoških poteh izobražuje in oblikuje svojo podobo, svoje živ- ljenjske in moralne vrednote in eti-cn Pozornost do vseh Tudi v tem šolskem letu, taka so naravna pravila, prihajajo v šolske zavode novinci, in to v vrtce, malo šolo, v prve razrede osnovnih in v prve letnike srednjih šol. Prav vsi potrebujejo topel sprejem in veliko spodbud za prijetno počutje, razumevanje in ustvarjalno sodelovanje v procesih različnih aktivnosti in izobraževanja. Neuspehov in nesporazumov nihče ne mara, ne učenci, ne pedagoški delavci in ne starši. In če se pojavijo, kar je seveda predvidljivo, naj se rešujejo sproti m učinkovito. Učne in vedenjske težave ter različne duševne stiske so lahko ve- čne norme. Zdrav način življenja je osnovni pogoj za uspešno učenje m nemoten psihofizični razvoj. Učenec naj bo tega deležen doma, v dijaškem domu in v šoli. Predpisani šolski red naj bo normalno vodilo za vse, kajti nemogoče je organizirano in ustvarjalno delati in sodelovati, če se posameznikom zahoče nered, ki ne omogoča rednega in poglobljenega dela. Šola je tudi kulturna ustanova in vzgojna naravnanost naj jo obilo kFepi, z učenjem, medsebojnim sodelovanjem in odgovornostjo, da bo znotraj in zunaj estetsko urejena in privlačna za življenje in delo. Krepi naj se odgovornost družine za premagovanje razvojnih težav otrok, za ohranitev njihovega zdravja in njihovo vsestransko vzgojo in potrjevanje. V zvezi s tem je škoda vsake izgubljene priložnosti. V zadnjih letih se je izredno obogatila ponudba za strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje pedagoških delavcev. To se že pozna pri kvali- tetnejšem delu v šoli, v oddelkih, v učnih in vzgojnih skupinah. Za tekoče šolsko leto je spet pripravljenih zelo veliko izobraževalnih ponudb. Veliko tega dela je opravljenega v popoldanskem času, ob sobotah in v dnevih, ko imajo učenci počitnice. Organizatorji in izvajalci teh programov pa se bodo morali potruditi, da bo v prihodnje manj študijskih srečanj v času, ko je pouk. Večina pedagoških delavcev se za pridobivanje potrebnih znanj za boljše delo tudi samoizobražuje. Nemalo učiteljev in vzgojiteljev pa ob rednem delu študira na fakultetah, kjer bodo dosegli višjo ali visoko izobrazbo. Pedagoški delavci, intenzivno vključeni v izobraževanje in izpopolnjevanje, zaslužijo iskreno pohvalo. Brez svežega znanja je težko uresničevati zahteve sodobnega pedagoškega dela. Območje enote Zavoda RS za šolstvo in šport Novo mesto obsega brežiško, krško, sevniško, črnomaljsko, metliško, novomeško in trebanjsko občino. V tem prostoru deluje 7 predšolskih zavodov, 36 enot predšolske vzgoje pri osnovnih šolah, 50 popolnih osnovnih šol, 23 podružničnih šol, 5 glasbenih šol in dve enoti glasbenih šol, 4 osnovne šole s prilagojenim programom in dve enoti pri rednih osnovnih šolah, 10 srednjih šol s 35 programi, 5 dijaških domov in 4 ljudske univerze. V teh zavodih dela nad 2.000 pedagoških delavcev. Delovni načrt zavoda za šolstvo določa, da ima sleherni šolski zavod in vsak pedagoški delavec predvidenega pedagoškega svetovalca za kontaktno osebo. Taka povezava naj bi odpravila vrzeli dosedanjega prešibkega sodelovanja s pedagoškimi delavci praktiki. Načrtovane študijske skupine pa bodo strokovno še bolj povezale pedagoške svetovalce s pedagoškimi delavci na posameznem vsebinskem področju, in to organizacijsko in programsko poenoteno za celoten slovenski šolski prostor. V osmih razredih osnovne šole že nekaj let poteka skupinsko preverjanje znanja iz slovenskega jezika in matematike. Kljub nekaterim kritičnim pripombam se tako postopno oblikujejo standardi znanj iz navedenih predmetov v osnovni šoli. Pre- novljena osnovna šola pa bo, kot kaže, na višji stopnji še razširila obseg zunanjega preverjanja znanja. V srednjih šolah je za vse programe predviden zaključni izpit, ki preverja znanje brez posegov zunanjega preverjanja na podlagi katalogov znanj za zaključne izpite. Prav bi bilo, da bi bili z načrtovanimi nalogami pravočasno in dovolj teme- ljito seznanjeni poleg učencev in dijakov tudi starši. Čas, namenjen star- nji, gimnazije in splošne strokovne ra, šole pa bodo pripravljale dijake za tij maturitetni izpit in za študij na uni- hi i bo Uvedena bo matura V tem šolskem letu pa bo uvedena matura z zunanjim preverjanjem znanja, in sicer za dijake gimnazije in drugih 4-letnih srednjih sol, če so se zanjo odločili na začetku šol. leta 1993/94. Organizirane priprave na maturo namreč potekajo intenzivno v 3. in 4. letniku. Katalogi znanja za maturo so znani že leto dni. Poskusno maturo je maja in junija letos opravljalo 683 dijakov na 26 srednjih šolah. Dala je vrsto pozitivnih pritrditev in hkrati opozoril, kako redno šem za uvodne poglobljene informacije, naj ne bo skopo odmerjen. Zato, da bi se bolje razumeli in tudi tvorno sodelovali vse do konca pouka. Na začetku šolskega leta naj učenci ne podaljšujejo jročitnic. Sprotno opravljanje šolskih dolžnosti je jamstvo za uspeh. Do sedaj se druge poti do za-eiet žeienega znanja še niso potrdile. V tem šolskem letu bo začela delovati že zastavljena šolska inšpekcijska služba, organizirana v okviru ministrstva za šolstvo in šport. Tako bo zavod za šolstvo opravljal svetovalne in razvojne naloge in bo s svojim izobraževalnim centrom tudi glavni koordinator in pospeševalec strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja maturo še bolje organizirati in izpel-bo jati. Matura bo prav gotovo v tem šolskem letu najbolj obsežna, odgovorna in široko zastavljena naloga. V njene priprave in izvedbo bodo najbolj tvorno vključeni učitelji in dijaki, zunanji sodelavci in maturitetni organi na državni ravni in šolah. Dijaki naj med pripravami na maturo doživljajo čimveč spodbud in potrditev. Velika prednost je že to, da se pedagoških delavcev. Da bodo nalog dijaki v teh pripravah navajajo na ■ > del..................... samostojno delo in da se učijo, kako se je treba učiti. To bo velika pridobitev za uspešnejše delo na univerzi. Kdor bo v pripravah opravil s cilji predvidene naloge, temu se ni bali za uspeh na maturitetnem preverjanju. Že od nekdaj je bila matura za mlade ljudi velik izziv in napor pa tudi upanje in končno in predvsem veliko zadoščenje ob zasluženi zmagi. V šolskih zavodih je vzgojno-iz-obraževalno delo načrtovano za vse delovne dneve pouka in različnih vsebinskih aktivnosti. Zato sta načrtovanje in organizacija dela dve močni zahtevi za ustanovo in posameznega pedagoškega delavca. Načrtno in usklajeno delo s porazdeljenimi obveznostmi, jasno začrtanimi cilji, preskrbljenimi učbeniki in priročniki, usposobljenimi kabineti itd. so osnovni pogoj, da lahko učitelji kot strokovnjaki s pedagoško in psihološko izobrazbo, didaktično-meto-dično usposobljeni, s sodelovanjem učencev uspešno izvajajo vzgojno-izobraževalno delo in sproti preverjajo dosežene rezultate. Navodila, poslana šolam že med počitnicami, so šolnikom v veliko oporo in pomoč. nge pravočasno in dobro opravljene, je zavod k delu pritegnil tudi zunanje strokovnjake iz šol in drugih institucij. Kaže, da se bodo priprave za konceptualne, organizacijske in vsebinske spremembe s pedagoškimi prenovami vred za področje predšolske vzgoje, osnovne in srednje šole to jesen zaključile. O predlaganih spremembah bo odločal državni zbor. Temu pa bodo sledile konkretne priprave in izvedbe. Nekatere stvari bodo šle v praktično potrjevanje hitreje, druge pa tedaj, ko bo ugotov- ljeno, da s d zagotovljeni kadrovski, /ir................. finančni in prostorski pogoji. Osnovna šola se bo preoblikovala v devetletko Osnovna šola se bo preoblikovala v devetletko, in sicer tako, da bo mala šola, s preudarnimi spremembami njene sedanje organizacijske in vsebinske podobe, postala prvi razred bodoče osnovne šole. Programsko bo zastavljena tako, da bodo ustrezno upoštevane razvojne stopnje in zmožnosti učencev, drugi tuji jezik bo obvezen od sedmega razreda dalje, vsebinsko bo razbremenjena in hkrati aktualizirana. V zadnjih letih bodo na voljo izbirni predmeti in zlasti ob zaključevanju osnovne šole bo več zunanjega preverjanja znanja. Srednje šole se bodo razdelile v verzi. Seveda bodo možni tako horizontalni kot vertikalni prehodi. S tem av bo srednja šola bolj približana spo- jj, sobnostim in interesom dijakov in potrebam družbe. Že v sedanjem sis-temu se nakazane spremembe v ma- j0 njši ali večji meri že uresničujejo. Z ; rc namenskim denarjem, določenim iz | jj, naslova šolskega tolarja, se bo pro-1 gramsko začrtano izboljševalo stanje ; [~ na področju računalništva, učbeniš- i kih fondov, šolske prehrane in inves- U ticij. Zelo pomembno je tudi to, da b bo z njim možno marsikaj pozitivnega napraviti v prid tujim jezikom, zlasti to, da bomo po smotrnih in preudarnih poteh prišli do manjkajočih in potrebnih učiteljev za tuje jezike. Nekaj aktualnih vprašanj, povezanih z vrednotenjem dela, je dobilo pritrdilne odgovore v kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja, kije bila sklenjena med pristojnimi sindikati in Ministrstvom za šolstvo in šport. Kdor več dela, naj bo za to deležen tudi večje pozornosti. Pride čas, ko se posamezniki po petintridesetih in več letih dela z mladino v šolskih zavodih poslovijo in se posvetijo drugim obveznostim in počitku. Iskrena zahvala jim gre za njihovo delovno potrditev v šoli, za vse, kar so kot znanje in vzgojo poklonili v zavest mladim generacijam. Pedagoškim delavcem pripravnikom pa zaželimo uspešen začetek dela in vztrajanje na zahtevni in hkrati izzivni poklicni poti. Šola je izobraževalna in kulturna ustanova. Kot taka naj se nenehno udejanja v prid uspehom in dobremu počutju učencev in pedagoških delavcev. Naj bodo vse poti ob vsakem času tudi varne. Znanje je vrednota, neprecenljivo je zdravje, :dno človeško življenje. največ je vred Za sprotno uresničevanje zastavljenih ciljev se bodo - naj ne bo nobe- j. nih neopravičljivih in neutemeljenih izjem - trudili ravnatelji in njihovi S pomočniki, vzgojitelji, učitelji in pro- ‘ fesorji, svetovalni in strokovni delav- ci, učenci in dijaki ter zunanji sodelavci in mentorji in ne nazadnje starši. • j dve glavni programski skupini. Pok-, ki bodo trajale 2 c lične šole, ki bodo trajale 2 do 5 let, bodo usposabljale učence, dijake za delo v proizvodnji in za obrtne poklice, z možnostjo nadaljnjega šolanja v vertikali na višji in visoki stop- Za posloritcv vrste del v šolskih zavodih pa poskrbijo administrativni in računovodski delavci, hišniki, prevozniki in čistilke. Ob tem ne gre prezreti prizadevanj strokovnih in upravnih služb. Naj trud prav vseh obrodi zaželene sadove, uspehe! JOŽE ŠKUFCA m st HS h-T fv' F-v la | NA TREBEŽU NAŠLI nastavljeni BOMBI fREBEŽ PRI BREŽICAH -V četrtek 25. avgusta so policisti specialne enote ministrstva za »ntranjc zadeve odstranili dve sproščeni bombi, ki sta bili nastavljeni pred stanovanjsko hišo na Trebeiu pri Brežicah. Ker je poizvedovanje za storilcem, kije nastavil bombo, v teku, nam policisti zaradi interesa preiskave zaenkrat o dogodku niso hoteli povedati kaj več. Z novim zakonom visoke kazni Zaposlovalce na črno in nedosledne delodajalce glede zaposlovanja ali varstva pri delu čakajo za kršitve visoke denarne kazni, pečatenje in še kaj - O inšpekciji dela dežurni j poročajo io- ar, UKRADEL DENAR -16. avgusta je neznan storilec prišel na teraso stano-jfl/Vanjske hiše in skozi odprta balkonska 0J.vrata vstopil v stanovanje ter lastniku S. iz Novega mesta ukradel 7 tisočakov. ,jt OB ŽEPNI RAČUNALNIK - 21. ^avgusta popoldne je neznanec iz od-, .plenjenega osebnega avtomobila, ki ga Je imel R. P. iz Črnomlja parkiranega pred samopostrežbno trgovino v Črnomlju, ukradel žepni računalnik, prometno in vozniško dovoljenje in s tem lastnika oškodoval za 6 tisočakov. UKRADEL REGISTRSKI TABLICI - V noči na 24. avgust je neznanec na Jelševcu z osebnega avtomobila, ki ga |e imel A. z. parkiranega na dvorišču, odvil registrski tablici in lastnika oškodoval za 3.500 tolarjev. ODPEIJAL MOTORNO KOLO -V noči na 24. avgust je nepridiprav z dvorišča stanovanjske hiše na Jelševcu odpeljal motorno kolo in lastnika oškodoval za 15 tisočakov. POSEKAL VEČ DREVES - V času od L do 24. avgusta je neznan storilec v gozdu nad Jugorjem posekal in odpeljal 12 bukovih dreves in s tem Sklad kmetijskih in gozdnih zemljišč iz Ljubljane oškodoval za več kot 32 tisočakov. OB PRVO POMOČ IN IGRAČO -jC' aygusta je nekdo iz osebnega avto-fa-iobila, ki ga je imela M. K. z Rake nC Pakiranega pred gostinskim lokalom v Al 'osalnicah, ukradel komplet s prvo pote- mT°’ rezervne žarnice, sončna očala 'jdtln '8račo. Lastnico je oškodoval za ok-va. ro8 5 tisočakov. «>nv t°vornjak po avtora- or. D1° _ v času od 24. do 26. avgusta je •/<" '„T?ancc na tovornjaku, ki ga je J. J. iz ~fj Mokronoga parkiral na Roški ulici v “ Novem mestu, razbil vetrobransko v« steklo m iz tovornjaka ukradel avtora-idl dio. Lastnika je oškodoval za 30 tisočakov. VLOMIL V GOSTILNO - 26. av-■ 8us,a je neznan storilec v Škocjanu vlo-le m'. W'!no,last D- B., in ukradel več ja [?"'čnih cigaret, britvic in 12 frotir elas-ij-pi ooq (tj1'C0 Jc oškodoval za okrog NOVO MESTO - Več ko je brezposelnih delavcev, večje črnega zaposlovanja, kajti med množico ljudi brez dela se vedno najdejo ljudje, ki so pripravljeni delati tudi pod takšnimi pogoji, nekateri pa so v to tudi prisiljeni zaradi golega preživetja. Zadnja leta je tudi pri nas precej nepravilnosti na področju zaposlovanja in čeprav smo zakon, ki bi to preprečeval, imeli, so se mnogi delodajalci nanj požvižgali. Inšpektorji za delo namreč niso imeli dovolj pooblastil za učinkovito ukrepanje, pa tudi kazni za kršitve so bile smešno nizke. S 15. julijem je začel veljati nov zakon o inšekciji za delo, ki daje njihovim inšpektorjem večja pooblastila, za kršitelje pa določa zelo visoke kazni. KRAJA jima NI USPELA - 26. avgusta sta neznanca v Ulici Danila -i-m in ,HuČTa v Novem mestu vlomila v ose-s beni avto S. K. iz Novega mesta in ji a- , radla avtoradio. Pri dejanjuju je za-2 - '°b'občan, ki jima je avtoradio strgal iz 'zjlšč ’ *50*,c*’*a slordca Pa policisti še 3- - jo š- Za red na področju delovnih razmerij in varstva pri delu bosta po novem za dve dolenjski in belokranjski občini skrbela dva inšpektorja, saj so pred kratkim na to delovno mesto zaposlili še diplomirano pravnico. Z novim zakonom je tudi organiziranost inšpekcije za delo drugačna, saj ni več ena od inšpekcij medobčinske uprave inšpekcijskih služb, ampak sodi k Republiškemu inšpektoratu za delo, kljub temu pa bosta inšpektorja še naprej imela delovni mesti v dosedanjih prostorih. Tako nov zakon, ki je zelo podoben zakonom, kakršne imajo zahodnoevropske države, kot tudi nova organiziranost, naj bi inšpektorjem omogočila učinkovitejše delo in več reda na tem področju. Pristojnosti inšpektorja so se povečale, saj v primeru, da pri ogledu ugotovi nepravilnosti, lahko z odločbo delodajalcu pre- Spet vlomi v vikende Neznanec iskal hrano in pijačo ŽUNOVEC PRI SELU, STARI LJUBEN - V času od 21. do 26. avgusta je nekdo v Žunovcu pri Selu vlomil v vikend M. J. iz Podloga in mu ukradel nekaj pijače, z vlomom pa mu je povzročil zav5 tisočakov škode. V tem času je v Žunovcu neznanec vlomil še v vikend P. J. iz Mokronoga in tudi pri njem ukradel le nekaj pijače in hrane. Lastnika je s tem oškodoval za okrog 6 tisočakov. V času od 24. do 26. avgusta je neznan storilec “obiskal” tudi vikende v Starem Ljubnu, kjer je prav tako iskal hrano in pijačo. Lastnika B. Š. iz Novega mesta je oškodoval za okrog 8 tisočakov. V tem času je neznanec poskušal vlomiti tudi v vikend J. G. iz Birčne vasi, vendar mu to ni uspelo, je pa kljub temu povzročil za 10.000 tolarjev škode. Nepridipravu se prav tako ni posrečil vlom v vikend V. Š. iz Velikega Pod-Ijubna, je pa s tem povzročil za 5 tisočakov škode. SEKAL PRI VEČ USTNIKIH KANIŽARICA - 50-letni A. H. iz Kanižarice je osumljen, da naj bi v času od 1. do 22. avgusta v gozdu nad Dobličko goro posekal bukovo drevo in s tem J. S. iz Griča oškodoval za 20 tisočakov, v tem času pa naj bi posekal tudi bukova in gabrova drevesa v gozdu Cerovec pri Bistrici. Lastnika J. M. iz Dobličke Gore je s tem oškodoval za 50.0(X) tolarjev. V tem predelu gozda naj bi posekal še dve bukovi drevesi in M. V. iz Doblič oškodoval za 30 tisočakov. PO 12 LETIH NAŠLI PUŠKO ARDRO - 25. avgusta je P. S. iz Ardrega pod Velikim Trnom obvestil krške policiste, da je pri pospravljanju podstrešja našel malokalibrsko puško, ki je bila verjetno last njegovega pokojnega očeta, umrlega pred dvanajstimi leti. Ker za orožje ni imel ustreznih papirjev, so mu puško vzeli. Dolenjski Investicijski Sklad . //r/•/*/ >///s/ //// v ,/////■)/// r/zz/2. /v/ r/, r/. . //’<"/• ..{T^LIJAna ZAPELJALA NA vi« , . O - 28. avgusta se je na ma-Zalot: " CESl' Obrežje - Ljubljana izven te i°, 28°dila prometna nesreča, v ka-ena 11* dvc osek|i huje poškodovali in iki-h*1' -^-letni Italijan G. L. je vozil bliarc' ?vlom°bil od Obrežja proti Lju-vzrok ZVen Zalok pa je iz neznanega puvr.? ^Pdjal na neutrjeno travnato cesto ‘n0;nat0 8a je zaneslo v levo čez j nasi„ škarje zapeljal še čez 2 m visok površ 'n metrih trčil v travnato škocldv”; Pri ,em sc N voznik hudo P°' noško ii Prav tako Pa je dobil hude dne njegov sopotnik, 31-lctni L. pove opravljanje delovnega procesa oz. uporabe sredstev za delo, dokler le-ta ne odpravi nepravilnosti. To lahko stori v primeru, če z delavcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oz. pogodbe o delu v skladu s predpisi in • Tisto, kar zna kršiteljem najbolj priti doživega, pa so visoke denarne kazni. Delodajalca, ki inšpektorju ne bo dovolil nemotenega inšpekcijskega pregleda, ali ki bo odpečatil sredstva za delo oz. bo poškodoval pečat, čaka najmanj 1 milijon tolarjev kazni, poleg tega pa bo denarno kazen plačala tudi odgovorna oseba delodajalca, in sicer najmanj 80 tisočakov. Če pomaga delodajalcu tudi delavec preprečevati delo inšpektorju, je lahko tudi on kaznovan z najmanj 70 tisočaki. Visoke denarne kazni pa pretijo tudi podjetjem (distributerjem vode, elektrike...), če v treh dneh od vročitve ne izvršijo sklepa inšpektorja in sicer najmanj 750.000 tolarjev. Najmanj 80 tisočakov pa bo morala za prekršek plačati tudi odgovorna oseba takšnega podjetja. ____________________________ kolektivno pogodbo, če delavca ni prijavil oz. zanj ne plačuje prispevkov ter če inšpektor ugotovi neposredno nevarnost za življenje in zdravje delavcev. Prav tako lahko inšpektor z odločbo delodajalcu prepove opravljanje delovnega procesa oz. uporabo sredstev za delo do odprave nepravilnosti, če ugotovi, da delodajalec ni zagotovil brezhibnosti sredstev za delo in ustreznega delovnega okolja ter delovnega procesa, če zaradi sredstev za delo, delovnega postopka, delovnega okolja ali nezavarovanega območja grozi ne- PO DOLENJSKI DEŽELI • Že tako so naše ceste nevarne in polne pasti pa se najde nepridiprav, ki razbije še tisto revno ogledalo, ki opozarja voznike na nasproti prihajajoči avtomobil. Takšen škodoželj-než se je sredi avgusta znašel v Črnomlju in na cesti proti Semiču razbil prometno ogledalo. Tiste, ki skrbijo za varstvo in vzdrževanje cest, je s tem oškodoval za 35 tisočakov. • Drugačno robo pa je “iskal" in jo tudi “našel" neznanec, ki je prejšnji teden od četrtka na petek vlomil v Dolenjkino skladišče v Novem mestu in ukradel 5 zabojev piva ter 80 kilogramov sladkorja, vse skupaj vredno 18 tisočakov. • Če se je prej imenovani tatič pripravljal že na ozimnico, se ne ve, prav gotovo pa je na to mislil neznanec, ki je v nedeljo na Viniški cesti v Črnomlju ukradel 20 kilogramov breskev. Z njimi se bo sladkal v zimskih mesecih, ko bo sezona teh sadežev že zdavnaj mimo. Lastnika pa je s tem oškodoval za 3 tisočake. G. iz Italije, lažje pa drugi sopotnik, 28-letni F. F., prav tako iz Italije. Vsi trije se zdravijo v brežiški bolnišnici. TRČIL V KAMNIT PODPORNI ZID - 28. avgusta ob 9.40 seje 68- letni Robert D. s Potoka peljal z osebnim avtomobilom od Novega mesta proti Straži. Na Potoku je zapeljal na peščeno bankino, nato pa silovito trčil v kamnit podporni zid. V nezgodi seje lažje poškodoval, njegova 60-letna sopotnica Martina D. s Potoka pa huje. Odpeljali soju v bolnišnico. Na avtomobilu je za okrog 150.000 tolarjev škode. ZAPELJAL PROTI POLICISTU SEVNICA - Sevniški prometni policisti so 21. avgusta zjutraj ob 4. uri ustavljali avtomobil 21-letnega K. A. z Orehovega v sevniški občini, vendar je fant kljub temu z nezmanjšano hitrostjo zapeljal proti policistu, tako da je moral odskočiti, sicer bi se zaletel vanj. Potem je odpeljal. Čez 15 minut je ponovno pripeljal do policijske patrulje in tudi tokrat na znak policista ni ustavil. Ko je policijska patrulja kontrolirala promet na Orehovem, se je K. A. pripeljal iz Sevnice in ustavil, vendar ni hotel pokazati nobenih dokumentov, temveč ju je žalil in proti enemu zamahnil z roko. Končni epilog bo na sodišču, saj bodo policisti zoper K. A. napisali kazensko ovadbo zaradi preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. varnost za poškodbo delavcev in če delodajalec ali delavec inšpektorju onemogočita inšpekcijski pregled. Odločba je lahko ustna, delodajalec pa lahko od inšpektorja zahteva odložitev izvršbe, če bi zaradi tega nastala težko popravljiva škoda, vendar mora za to predložiti ustrezna dokazila. Inšpektor ima poleg takojšnega izreka odločbe pravico, da takšnemu delodajalcu tudi zapečati sredstva za delo, delovne prostore ter delovišča, prav tako pa ima tudi pravico s sklepom določiti, da podjetja, ki so pristojna za distribucijo električne energije, vode, plina ter za telekomunikacijske zveze, takšnemu delodajalcu ustavijo njihovo dobavo. V primeru, da inšpektor pri delodajalcu več kot dvakrat v šestih mesecih ugotovi prej naštete kršitve (ni nujno, da so iste), mora pristojnemu organu predlagati, da mu odvzame dovoljenje za opravljanje dejavnosti. Če inšpektor ugotovi, da je delodajalec kršil zakon, drug predpis, kolektivno pogodbo ali splošni akt, ima pravico in dolžnost, da predlaga uvedbo postopka zaradi prekrška, izreče mandatno kazen oz. prijavi kaznivo dejanje. J. DORNIŽ VINJENI MLADENIČ NI DAL MIRU SEVNICA - Sevniški policisti so 24. avgusta nekaj po 17. uri pridržali do iztreznitve 18-letnega H. J. iz Sevnice. Vinjeni mladenič je ob 15.45 prišel v Mišmi klub na Prvomajski ulici v Sevnici in zahteval pijačo, vendar mu jo natakar ni hotel dati. Ker ni bil postrežen, je stopil do enega od gostov in začel piti iz njegovega kozarca. Možakarja je to razjezilo in ga je udaril. Posredovali so policisti. Od tam se jc H. J. napotil v Mercatorjevo trgovino, kjer so poklicali policiste, ker se je nedostojno vedel. Prišli so ponj ga odpeljali na sevniško policijsko postajo. Na meji je vedno živahno Spet našli pištole in naboje ter zaplenili sumljive avtomobile - Romun seje skrival v stranišču OBREŽJE, DOBOVA - Tudi minuli teden so imeli policisti na državni meji v Posavju dovolj dela. 23. avgusta dopoldan so na mejnem prehodu Dobova v ladi zagrebške registracije, ki jo je vozil 36-letni R. M. iz Zagreba, v predalu armature našli pištolo znamke Zastava, kal. 7,65 mm, in osem pripadajočih nabojev, ki so bili v nabojniku. Pištolo in naboje so policisti zasegli, kršitelja pa odpeljali k sodniku za prekrške. - 26. avgusta so našli pištolo znamke CZ M-70, kal. 7,65 mm, in nabojnik s šestimi naboji pri 58-letnem hrvaškem državljanu iz Pilomače, ki se je na mejni prehod Obrežje pripeljal z osebnim avtomobilom. Tako kot v prvem primeru so tudi njemu policisti pištolo zasegli in ga odpeljali k sodniku za prekrške. - Naslednji dan so na Obrežju našli v avtomobilu 33-letnega hrvaškega državljana 25 ostrih nabojev, kal. 9 mm, ki so jih zasegli in ga “poslali” k sodniku za prekrške. Poleg orožja odkrivajo na meji tudi precej sumljivih avtomobilov. 25. avgusta so na mejnem prehodu Obrežje zasegli golfa zagrebške registracije 46-letnemu hrvaškemu državljanu M. Ž., ker na vozilu ni bilo ploščice s številkami karoserije. - Tudi 29. avgusta so zasegli golfa, in sicer 28-letnemu M. A. iz Samobora. Pri pregledu vozila so policisti ugotovili, da so številke šasije pretolčene, sporna pa je bila tudi letnica izdelave avtomobila. Vsak teden predvsem na zeleni meji odkrijejo tudi precej tujcev, ki hočejo brez papirjev priti v Slovenjo in morda od tu še kam naprej. Sem pa tja se kakšen ilegalec skriva tudi na vlaku. Tako so 26. avgusta zvečer policisti v Dobovi pregledali vlak, kije pripeljal iz Zagreba. V neosvetljenem stranišču vagona so za vrati odkrili skritega romunskega državljana, potem pa so ugotovili, daje bil 22-letni R. G. iz Bukarešte na naši meji zavrnjen že petkrat in da se s tem očitno noče sprijazniti. Seveda bo spet moral k sodniku za prekrške. STRELA UDARILA V VIKEND DRENOVEC - 23. avgusta je 41-letni M. B. iz Dolnjih Pušč obvestil brežiške policiste, da mu je 22. avgusta zvečer, ko je bilo neurje, strela udarila v njegov vikend v Drenovcu. Pri ogledu je bilo ugotovljeno, da je strela udarila v ostrešje in razbila za 4 m2 strešnikov, poškodovala pa je tudi električno napeljavo, bakrene žlebove ter omet v kleti. K sreči ni jiovzro-čila požara, naredila pa je za 300.000 tolarjev škode. • Noben ljubezenski ogenj ni tako vroč, da ga zakon ne bi ohladil. (Nemški pregovor) Kočevska stranpota MLADOLETNIK GA JE POŠKODOVAL - V zadnjih mesecih kočevski mladoletniki pogosto kalijo nočni mir. S. Ž. iz Turjaškega naselja v Kočevju je 22. avgusta po 21. uri opozarjal mladoletnike, naj ne bodo preglasni. Neki mladoletnik se je začel z njim prepirati in gaje končno porinil, daje padel in si izpahnil kolk ter poškodoval nogo. VLOM V AVTO - Kar podnevi, med 1L in 14. uro, je bilo 27. avgusta vlomljeno v avto T. B. iz Kočevja, ki ga je imel parkiranega med Smuko in Hinjami. Iz avta je tat odnesel vozniško dovoljenje in potrdilo o državljanstvu T. B. ter osebno izkaznico njegove žene. K LOVCEM PO VINO - Te dni so dobili kočevski policisti prijavo, da je bilo vlomljeno v lovsko kočo gojitvenega lovišča Medved na Smuki in iz nje odnesenih 36 steklenic buteljčnega vina. OTROCI NA CESTI -Sl. septembrom se je začel pouk v kočevskih šolah, razen v šoli ob Reški cesti, kjer se bo začel zaradi obnavljanja strehe 5. septembra. Vse do 13. septembra bodo policisti izvajali poostren nadzor nad prometum, pomagali pa jim bodo člani ZŠAM. POSEKAL VEČ DREVES GORNJI SUHOR - V času od NEKDANJA CESTA HEROJEV DOČAKALA OBNOVO - Na sedanji Seidlovi je bila cesta od zavarovalnice Tilia do Dolenjkine samopostrežbe že več let potrebna temeljite obnove. O njej se je seveda veliko govorilo, vendar vse do letos ni bilo razen grobe preplastitve lani nič narejeno. Predvsem iz osnovne šole in gimnazije so pogosto opozarjali na podirajočo se škarpo, ki je iz dneva v dan bolj ogrožala pešce. Sredi avgusta je novomeško gradbeno podjetje Pionir kot izvajalec začelo z deli. Začasno je zaprlo le polovico ceste, ko pa bo Republiška uprava za ceste pridobila še gradbeno dovoljenje, bo popolna zapora ceste predvidoma do maja prihodnjega leta. Kot nam je povedal Avgust Murn iz Pionirjevega marketinga je celotna investicija vredna 155 milijonov tolarjev, od tega je za letošnje leto predvidenih 51 milijonov tolarjev. Letos naj bi Pionirjevi delavci zgradili nove oporne zidove in dostop do gimnazije. (Foto: J. Domiž) oba iz Gornjega Suhorja, oškodoval vsakega za 60 tisočakov. STRELA UDARILA V HRAST-ZAGORELO POSLOPJE ZGORNJI OBREŽ - 24. avgusta nekru po 15. uri jc prišlo do požara na gospodarskem poslopju 45-let-nega D. I. z Zgornjega Obreža, ker je strela udarila v hrast ob gospodarskem poslopju. Kljub temu da so sosedje poskušali požar pogasiti, se je ogenj razširil na celotno poslopje, kjer je poleg poslopja zgorelo še 15 nakladalk sena. Požar so dokončno pogasili gasilci. Nastalo je za okrog 1,400.000 tolarjev škode. Kraljeve ledvice podarili, ne pa prodali neznancu Zlobna natolcevanja BLANCA - “Kakšni so to ljudje, ali nimajo prav nič srčne kulture, da nažirajo mojo ženo v službi in sojo kmalu po sinovem pogrebu začeli nesramno spraševati, češ koliko ste pa dobili, ko ste dali sinove ledvice in srce?” se razburja 48-letni invalidski upokojenec Rudi Kralj z Blance 89. Z ženo Olgo, ki dela v sevniški Lisci, sta 9. avgusta letos pokopala 23-letnega sina Bojana. Ponesrečil se je 2. avgusta z mopedom na Blanci, slab kilometer od doma, ko je vanj trčil fičko. Bojana so s hudimi poškodbami glave nezavestnega odpeljali v celjsko bolnišnico. Iz globoke kome se ni več zbudil in ko zdravniki ugotovili, da mu ni več pomoči, so poklicali starše. “V Celje sva šla z ženo, hčerko in zetom. Dr. Kotnikova nam je povedala, kako je z Bojanom, da ima popolnoma uničene možganske centre in žal nima možnosti za preživetje. Vprašala naju je, ali ne bi po Bojanovi smrti darovala njegovih ledvic za kakšnega pacienta. Brez pomisleka sva pristala v dobri veri, da skušava pomagati vsaj kakšnemu drugemu človeku, če že svojemu sinu ne moreva. Bojana so 5. avgusta odpeljali na Univerzitetni klinični center v Ljubljano. V petek, 6. avgusta, sem vsako uro telefoniral, kako je s sinom. Naposled so mi povedali, da bodo že oni poklicali, če bo kaj posebnega. In zvečer okrog 19.30 so nas obves- Bojan Kralj: njegove ledvice so starši podarili sočloveku tili, daje Bojan umrl. Z ženo nisva ne v Celju niti v Ljubljani nič podpisala o darovanju, a ko nama je sin umrl, sva le znova ponovila, zakaj ne bi komu pomagala z njegovimi ledvicami. Na kraj pameti nama ni prišlo, da bi trgovala z otrokovimi organi. Če bi bilo kaj takega res, bi naju lahko bilo sram. Kolikor vem, to pri nas niti ni dovoljeno, niti ne vemo, komu so Bojanove ledvice rešile življenje. Vaščani, župnik, odvetnik in drugi so pohvalili najino odločitev, da darujeva sinove ledvice. Le v Lisci ženivne dajo mira, niti med malico ne. Žena ima zelo visok pritisk. Lahko bi bila doma v bolniški, a je šla po Bojanovi smrti raje delat, da ni lažje prebolela tragično izgubo otroka. In zdaj mora prenašati vse to. Jaz sem pa že 17 let doma. Sem težek sladkorni bolnik, saj si moram vsakih 12 ur dajati injekcije insuli-na. Ker je bil sin nezaposlen, imamo pa zelo slabe dohodke, nam je sevniški center za socialno delo na ženino moledovanje obljubil enkratno pomoč v višini okrog 16.000 tolarjev. S tem bomo lahko deloma krili vsaj pogrebne stroške,” pripoveduje Rudi. p pERc Zoltan in Faraon v Mestnem logu Novomeški jahač Zoltan Kiss in Osolnikov koi\j Faraon sta junaka konjeniške prireditve v Metliki - Med mladimi konji in jahači najboljša Marina Pezdirc z Laro KOLPA USPESNA TUDI DRUGIČ PODZEMELJ - Nogometaši Kolpe so zmagali tudi v drugem krogu tekmovanja 1. lige MNZ Ljubljana. Tudi tokrat so igrali doma. Po prvem polčasu so gostje, nogometaši moštva Termit Moravče, vodili z 1:0, v drugem polčasu pa so se domačini razigrali in na koncu zasluženo zmagali s 3:0. Zadetke za Kolpo sta dosegla Josip Rehorič (48’) in Mario Podrebarski (49' in 65'), zaslužen za zmago pa je tudi domači vratar Jože Jaklič, ki je kar dvakrat obranil 11-metrovko. Nogometaši Bele krajine so igrali v Ljubljani z Ilirijo 1:1. METLIKA - Trener novomeških in tudi belokranjskih jahačev Zoltan Kiss je bil v nedeljo proglašen za najboljšega tekmovalca na veliki konjeniški prireditvi v metliškem Mestnem logu, kjer seje zbralo blizu 50 konj in jahačev iz vse Slovenije. V disciplini Al so se pomerili mladi konji in jahači na metrskih ovirah, nalogo pa je uspešno opravilo šest tekmovalcev. Najboljši čas je dosegla domača tekmovalka Marina Pezdirc s kobilo Laro. Za konjeniški klub Bela krnjina je tokrat izjemoma nastopil tudi Zoltan Kiss, kije zajahal Pezdirčevo kobilo Drogido in dosegel 5. čas, medtem ko je bil Novomcščan Jure Grubačevič s Hajošem šesti. finale - tekmo, imenovano mini max, V kategoriji A2 na 110 cm visokih ovirah je zmagal Tomaž Tabernik iz Komende z Napoleonom, Zoltan Kiss, ki je tokrat nastopal že za Novo mesto, pa je bil z Lordom drugi. Kiss je resnično zablestel šele v kategoriji L, ko je nastopil s tremi konji; z Osolnikovim Faraonom je zmagal, z Lordom pa je bil drugi ter se obenem kvalificiral v veliki kjer sta s Faraonom dosegla enak izid kot Celjan Andrej Kučer z Leokardijo. Turnir v preskakovanju ovir sta popestrili še dve tekmi. Na galopski dirki je zmagal Dušan Globočnik z Jollyjem, mladi Klemen Šušteršič s Smolenje vasi, sicer član novomeškega društva, je bil drugi, Franci Zevnik s Kralfijem pa ZMAGA RIBNIČANOV SEMIČ - Na 2. veteranskem rokometnem turnirju za memorial Tonija Šprajcana so zmagali Ribničani, drugi so bili Črnomaljci, tretje mesto sta si razdelili moštvi iz Kočevja in Krmelja, četrto pa ekipi Krke in Semiča. Po turnirju sta se med sabo pomerili še moštvi mlajših in starejših veteranov Semiča, več moči in znanja pa je pokazala starejša ekipa. Jlfc; ODBOJKA NA PESKU ***! f II*«'* Jfcm i NOVO MESTO - Novomeška agencija za šport bo jutri s pričetkom ob 15.30 na kopališču na Otočcu v okviru delavskih športnih iger pripravila tekmovanje v odbojki na pesku. Tekmujejo trojke, število menjav ni omejeno, prijavijo pa sc lahko le v novomeški občini zaposleni delavci, in sicer najkasneje do jutri do 11. ure na telefon 322 267. ZMAGALI SO TUDI BELOKRANJCI - Čeprav je bil za najboljšega jahača velikega turnirja v preskakovanju ovir v Mestnem logu v Metliki proglašen Zoltan Kiss, so bili zmagovalci tudi člani Konjeniškega kluba Bela krajina, ki so vzorno pripravili tekmovanje in obenem poskrbeli za prijetno in sproščeno razpoloženje nastopajočih. Če bodo v bližini letališča v Prilozju res dobili prostor za postavitev stalnega parkurja, bodo v prihodnje uspešnejši tudi na tekmovalni ravni, kjer Čmomaljka Marina Pezdirc prva znanilka prihoda mladega vala belokranjskih jahačev. (Foto: /. Vidmar) Ne boj, mesarsko klanje pod koši Novo mesto ’92 popolnoma enakovredno krškemu “dream teamu” - O zmagovalcu 3. kroga slovenskega pokala je odločala predvsem sreča - Samo imena niso dovolj NOVO MESTO - Pokalna tekma med Novim mestom ’92, članom BI lige, in a2-ligašem Interierjem iz Krškega je bilo v vseh pogledih pravi dolenjsko - posavski derbi. Čeprav bosta moštvi jeseni nastopili v dveh različnih ligah, sta bili tokrat na novomeškem parketu popolnoma enakovredni. Glede na prikazano igro imata oba kluba v prihodnji sezoni lepe možnosti za uvrstitev v višji rang tekmovanja, kar je tudi njun cilj. roški (15), Ademi (14) in Samar (9) za Interier, za Novo mesto ’92 pa Bajc (19), Vučkovič (17), Petrov (13), Novi-na (8) in Župevcc, ki je tudi odlično skakal, (7). ' I. V. Krški Interier, ki je letos kupil kar precej znanih košarkarskih imen (Šan-telj, Kraljevič, Ademi, Samar, Zatu-roski) in v ekipi, ki je nastala iz nekdanjega Podbočja, razen Avsenaka in Rozmana, ki pa ju na igrišču ni bilo videti, sploh nima domačega igralca, je moral priznati, da so jim Novomeščani s popolnoma domačo in neplačano ekipo popolnoma enakovredni. Začetno nervozo domačih košarkarjev so Krčani sicer izkoristili in po enajstih minutah vodili z 22:15, kar pa je bilo njihovo najvišje vodstvo na srečanju, saj so Novomeščani že dobro minuto kasneje vodili s 24:22. Izenačena igra je trajala vse do konca polčasa, ki bi ga Krčani lahko celo dobili, če ne bi mladinski reprezentant Simon Petrov zadnjo minuto dvakrat zaporedoma zadel met, vreden 3 točke, izid ob polovici srečanja 45:44 za Novo mesto ’92 pa je bil za marsikoga presenečenje. Tudi v drugem delu je bila igra zelo izenačena. Novomeščani so bili v najboljšem položaju 10 minut pred koncem, ko so vodili s 61:56, potem pa se je razigral njihov nekdanji član Zaturoski, ki je s črte prostih metov kot za stavo polnil koš bivših soigralcev. Tri minute pred koncem srečanja so Krčani povedli s 4 točkami prednosti in potem zdržali do konca, čeprav so imeli možnost za zmago tudi Novomeščani, ko je Vučkovič zgrešil v protinapadu. Končni izid 76:75 za Interier kaže, da bodo morali Krčani, če bodo hoteli dobro vnovčiti drage nakupe, svoje moštvo veliko bolje uigrati, Novomeščani, ki so nekdaj sloveče moštvo ponovno zbrali pred dvema letoma, pa so na pravi poti, saj se nekdanji asi počasi že umikajo mladim talentom ali pa doživljajo novo mladost, kot naprimer center Miro Župevec. Največ točk na srečanju so dosegli Kraljevič (27), Zatu- V VITI ZMAGALA ŠPILER IN KASTELIC AVGUSTA POVSE Zadnja dirka v Cerkljah? Mednarodna dirka turističnih vozil - Kljub zapletom in finančnim težavam dirka bo CERKLJE - Kljub številnim zapletom je AMD Promotor iz Brežic dobilo soglasje Ministrstva za obrambo za izvedbo avtomobilske dirke 3. in 4. septembra na letališču Cerklje. Že v soboto bodo treningi in tri dirke iz pomladnega dela: turistični avtomobili, Pokal Daihatsu in Pokal Clio, v nedeljo pa bodo na sporedu še dve dirki turističnega razreda za državno prvenstvo Slovenije in še po ena dirka Pokala Daihatsu in Clio ter mednarodna dirka prvenstva srednjeevropske cone. Organizatorji tako pričakujejo tudi tekmovalce iz Italije, Hrvaške, Avstrije, Češke, Madžarske in Slovaške. Še pred dvemi tedni je kazalo, da bo dirka odpadla zaradi finančnih težav, ker je odstopil lanskoletni glavni sponzor Ford Paič iz Krške vasi, kar je porušilo finančna predvidevanja tekme. Na njegovo mesto pa sta stopila kar dva nova sponzorja. Glavni sponzor bo borzno posredniška hiša Nika, tehnični pokrovitelj pa bo ITG - Avto hiša Brežice, ki bo predstavila program Renaulta, Rasanta in Iveca. Na letališču Cerklje bo to morda zadnja dirkalna prireditev v tej ob- liki, saj se pričakuje oživitev letališča, takrat pa bržkone ne bo več prostora za dirke. Ob ustreznem razumevanju in dogovoru pa bi lahko vseeno nastala možnost za sožitje letaliških in dirkalnih interesov. * V soboto bo od 12. ure do 14.30 uradni trening, ob 15.15 štart 1. dirke Daihatsu pokala, ob 16. uri bodo štartala turistična vozila (N, A, 1)2), ob 16.45 pa avtomobili za pokal Clio. Svečana otvoritev dirke bo v nedelje ob 12. uri, sledil bo štart dirke turističnih vozil, ob 13. uri bo štart 2. dirke Daihatsu pokala, 45 minut kasneje pa štart glavne dirke turističnih vozil. Ob 14 JO bo štart 2. tekme pokala Clio, ob 15.15 štart dirke turističnih vozil za consko prvenstvo, ob 16. uri pa še štart formul, skupina E. Svojo vrnitev na dirkalno stezo je ravno ob mednarodni tekmi Nika In-ter Prix v Cerkljah napovedal tudi Matjaž Tomlje, ki se bo na progi srečal s starim tekmecem Dagmarjem Šusterjem, nastopil pa bo tudi lanski zmagovalec Stojan Pirjevec. TURNIR V DRUŽINSKI VASI DRUŽINSKA VAS - Penzion Domen bo v soboto, 3. septembra, ob 15. uri pripravil turnir v malem nogometu za pokal Dolenjske turistične zveze. Zmagovalec bo poleg pokala dobil kar 100.000 tolarjev. Prijavite se lahko v recepciji Penziona Domen. Pred turnirjem bo na igrišču demonstracijska tekma v hokeju na travi, na kateri se bosta pomerili ekipi Murske sobote in Ljubljane. ZMAGI NA JAVORNIKU KOČEVJE - Na gorskem teku na Javornik so nastopili tudi kočevski tekači. Medtem ko sta Ozanič in Kocijančič v svojih starostnih skupinah zmagala, je bil Martič v skupini do 30. leta deseti in Šenčur v skupini nad 30. letom osmi. 24 UR NOGOMETA MED KRANJCI IN ŠTAJERCI LOG - Kulturno-športno društvo Log vabi v petek, 2. septembra, ob 20. uri na svoje igrišče na ogled maratonske tekme v malem nogometu med Kranjci in Štajerci. Čeprav se v teh kra- jih na obeh bregovih Save ljudje kar .St; pogosto zbadajo s Kranjci oz. Štajerci in dostikrat omenjajo celo, naj bi uvedli vsaj mostnino, če že ne carino za oboje zadrte Slovence, ostaja vse bolj na ravni dovtipov in šal kot pa zmerljivk. In tako naj bi bilo tudi 24 ur nogometa med Kranjci in Štajerci predvsem športna in družabna prireditev, na kateri ne bo manjkalo niti pijače ne jedače, predvsem pa ne dobre volje. Pokrovitelj prireditve je Mizarstvo Krošelj. tretji. Na kasaški dirki kmečkih konj je zmagal Darko Hudorovac s kobilama Breno in Fukso, drugi je bil Franc Kremcsec z Ričko in Zorko - oba sta domačina - tretji pa je bil gost iz Novega mesta Tone Nemanjič z Liso in Mojco. I. V. Sevniška občina odločilno podprla odhod raketarjev SEVNICA - Svetovno prvenstvo v raketnem modelarstvu, ki bo od 3. do 10. septembra v Le-sznu na Poljskem, je tako rekoč pred durmi. Trojici državnih reprezentantov iz sevniškega Ast-ronavtično-raketnega kluba Vega: Matjažu Požunu, Dejanu Kolmanu in aktualnemu svetovnemu prvaku z zadnjega SP na Floridi v ZDA Dragu Percu pa do tega ponedeljka še ni uspelo pokriti vseh stroškov za to tekmovanje. Skupni predračun za nastop trojice Sevničanov znaša 4.900 DEM, Drago Perc pa je založil 1.200 DEM za startnino oz. prijavnino na SP na Poljskem. ARK Vega je letos dobila od sevnišike občine zgolj 36.000 tolarjev. V torek pa so nam na občinskem sekretariatu za družbene dejavnosti, ki ga vodi Jože Maurer, povedali, da bodo na-ŠRK Vega celotno leto- kazali AF šnjo dotacijo (300.000 tolarjev), da bi lahko nemoteno odpotovali na SAP. ARK Vega je tako z občino pridobil glavnega pokrovitelja. V zadnjem času so udeležbo sevniških raketarjev na SP podprli še: Ključavničarstvo Vavtar, Kovinostrugarstvo Požun, Mimsi club Sevnica, MKT Radej, Avtošola P&P Sevnica, LB-Posavska banka Krško, Jutranjka, Športna zveza Sevnica, ZMAS Sevnica, Rem-ko Ljubljana, Mizarstvo Krošelj Boštanj in Jeras Pavel - proizvodnja kablov salk, Arto. P. P. Ne! To ni naša dirka Čeprav so lani in letos na Gorjancih po več kot dveh desetletjih ponovno zahrumeli motorji dirkalnih avtomobilov, je časov dolenjske oziroma novomeške avtomobilistične romantike očitno nepreklicno konec. Že nekoliko osiveli fantje, ki so ob koncu šestdesetih let zagnano in z ljubeznijo do z bencinom prepojenega športa pripravili prve gorske dirke pri nas, so v soboto in nedeljo lahko le z žalostjo v očeh spremljali vožnje današnjih dirkačev. Nebogljeno so stali ob progi čisto brez dela. Ne, tega brezdelja si niso zaslužili. Težko je reči, kaj je večja sramota za Dolenjce, ali to, da dirke nismo sposobni sami organizirati, ali to, da pustimo, da nas na naših Gorjancih naduti Ljubljančani okrog prinašajo. Avtomobilske dirke pač niso več to, kar so bile. Če je včasih denar za dirke Levičnik dal zlahka, danes njegov francoski naslednik ni niti približno tako radodaren, nasprotno, zelo skop je. Dirke so pripravili tisti, ki znajo nabirati denar in z organizacijo tekmovanja tudi zelo dobro zaslužijo. Avtomobilski cirkus je zanje le donosen posel, ki je dejansko opravljen že pred prvim zamahom štarterja. In kaj imamo od velike dirke Dolenjci? Nekaj obrtnikov in podjetnikov si je s sponzor- stvom izpraznilo žepe, podgorski kmetje imajo pregaženei in razrite travnike in njive, za avtomobilskim cirkusom je na Gorjancih ostalo nešteto praznih pivskih konzerv, vrečk in polomljenih grmičkov, hrumenje motorjev pa je močno vznemirilo divjad. Marsikaj od tega bi človek še prenesel, če bi bila dirka naša in bi do- biček ali pa tudi izgubo prinesla nam ali pa če bi se tuji organizatorji spoš-tljiveje obnašali do domačega človeka, ki je prišel na Gorjance pogledat mojstre volana. Očitno za tiste glavne sploh ni bilo pomembno, če bo kdo prišel ob progo ali ne. Če bi bilo drugače, ne bi pripravili novinarske konference le v Ljubljani in bi o dirki obvestili tudi domače novinarje, ki so podatke za napoved prireditve zadnji trenutek pobirali kar s plakatov. Če bi bilo drugače, bi lažje prenesli škodo. Ko pa pomislimo, kako sedaj ljubljanski gospodje veselo preštevajo denar in se smejejo nam, neumnim Dolenjcem, nas tu nekje na levi strani prsi zaboli. Se bomo pustili opetnajstiti tudi ob letu ob-sorej ali pa bomo za leto dni starejši, tudi vsaj toliko pametnejši in bomo znali reči: “Ne, to ni naša dirka. ’’? IGOR VIDMAR \ na ka; slo go hit pa tot USj ta go vit: vzl bil PETDESET UR NOGOMETA TURISTIČNI SPUST PO KOLPI av US] rol njt na se DOLENJA VAS - V nedeljo so v Dolenji vasi pri Ribnici zaključili 50-urni nogometni maraton, ki ga je pripravilo tamkajšnje športno društvo Lončar. S tem je bil dosežen nov slovenski rekord. Pomerilo seje 100 igralcev Rešetarja in Lončarja, zmagala pa je ekipa Rešetarja z rezultatom 310 : 263. Ob tej priložnosti je ribniški župan France Mihelič igrišče uradno odprl, domači župnik pa gaje blagoslovil. KOBETA NA ADRIATIKU STARI TRG OB KOLPI - Na šahovskem turnirju Adriatik’94 v Omišlju na otoku Krku so nastopili tudi šahisti ŠD Stari trg, najbolje pa sta se odrezala Uroš Kobe, ki je bil med člani peti, in Tadej Kobe, ki je bil četrti med mladinci. FARA - Minulo soboto, 20. avgusta bi je bil spet tradicionalni turistično- ka rekreativni kajak, kanu in raft spust po -p Kolpi od Fare do Žlebov. Udeležilo sc ga je 33 posadk, največ iz domače ob- na čine, sicer pa tudi iz Ljubljane, Ptuja in hit drugod. Vzdušje je bilo prijetno ne le no zaradi lepega vremena, ampak tudi ^ zaradi postankov pri okrepčevalnicah , . ob Kolpi. Sicer pa udeleženci ni užejalo . le sonce, ampak tudi prenašanje čolnov Ja> prek jezov in na nekaterih bolj plitvih_sei mestih. Ker je šlo za rekreativno pri-~) reditev, o pokalih in medaljah ni od4g ločal čas, ampak žreb, ki je prvo mesto ., dodelil posadki Ivica Zdravič in Igor ™ Novak, drugo Ivanu Lundru in Jožetu mt Ofaku, tretje pa Stanetu Pogorelcu in- sve dr. Marinku Vidoševiču. Vsi dobitniki „ glavnih nagrad so iz občine Kočevje, sicer pa so nagrade, ki sojih prispevali101 pokrovitelji, dobili tudi ostali udeleženci spusta. Hoteli so dve, dobili pa le eno Napovedi o drugi letošnji zmagi kočevski nogometaši niso izpolnili - Spasojevič izk- mi hv de mi W, od in TREBNJE - Na nočnem teniškem turnirju dvojic, ki so ga v športnem centru Vita pripravili konec julija, sta med 21 pari zmagala Špiler in Kastelic, ki sta v finalu premagala Hočevarja in Zupančiča s 7:1. lju-čen zaradi veselja - Na lestvici se dobro držijo - Poškodovana Komočar in Vujičič n| KOČEVJE - Nogometaši kočevskega Gaja so pred tekmo z velenjskim Rudarjem napovedovali gladko zmago, potem pa z igro razočarali domače navijače in se že v četrtem krogu tekmovalca v prvi slovenski nogometni ligi oddaljili od zastavljenega cilja - popolnega izkupička točk na domačem igrišču v jesenskem delu sezone. njem krogu pa se bo v Ljubljani srečal z Olimpijo in po vsej verjetnosti svojega izkupička točk ne bo povečal. M. G. SEVNICA - Zmagovalec avgustovskega turnirja Šahovskega kluba Sevnica je mojstrski kandidat Martin Povše, ki je s tem prevzel vodstvo tudi v skupnem seštevku, kjer ima le točko več od Mesojedca in tri točke več od tretje-uvrščenega Kuzmiča. V nedeljo so Velenjčani predstavili izredno dobro moštvo, ki se odlikuje z disciplinirano igro po celem igrišču. Gostje so bili najnevarnejši v konici napada, kjer je njihov najboljši igralec Komar povzročal velike težave domači obrambi, in zaradi prekrškov nad njim je moral Jakša v 37. minuti zapustiti igrišče z rdečim kartonom v žepu. Kljub vsemu je prvi zadetek doseglo moštvo Gaja. V18. minuti srečanja je Jolič lepo podal Struni, ki je s strelom z glavo presenetil gostujočega vratarja. Gostje so izenačili v 32. minuti, ko je po hudi KOMAC SE JE VRNIL KOČEVJE - Gregor Komac, na-miznotenisač Gornjcradgonskega Ar-conta in državni reprezentant, se je vrnil v Kočevje, kjer je začel svojo športno pot. V prihodnji sezoni bo igral za domači Melamin, ki je lani komaj obstal v prvi ligi. napaki domače obrambe mrežo zadel Spasojevič. Isti igralec se je dobro znašel tudi takrat, ko se nista najbolje razumela Murn in domači vratar Skodlar, ukradel jima je namreč žogo in jo poslal v mrežo. Po tem zadetku pa je Spasojevič, ki je veselje nad zadetkom izrazil s tekom izven igrišča, dobil še drugi rumeni karton in moral z igrišča oditi kar do konca tekme. Končni izid srečanja je po Joličevem kazenskem strelu določil Gavran, ki je z glavo žogi toliko spremenil smer, da je presenetil vratarja Caniča. Po tem zadetku se je igra obeh moštev toliko umirila, da pravih priložnosti za zadetek ni bilo več. Kljub temu da so Kočevci pričakovali zmago, so lahko z osvojeno točko zadovoljni, saj so v moštvu manjkali Smajič, Ravter in Muhvič, zaradi poškodbe pa sta igro že v prvem polčasu zapustila Komočar in Vujičič. Gaj je po štirih tekmah s štirimi točkami na odličnem devetem mestu, v prihod- jer set r°| nič trd ko' ZAČETNI TEČAJ KARATEJA ter IN SAMOOBRAMBE kol SEVNICA - Tukajšnji karate klub in ( bo v septembru ob torkih in četrtkih Za i med 19.30 in 20. uro v dvorani sev- ten niškega TVD Partizan vpisoval v • začetni in nadaljevalni tečaj karateja . in samoobrambe. Klub organizira ob vadbi karateja in samoobrambe več- mi krat na teden še vadbo sodobne ob- haj like sproščanja stretching, polaganje ;e J za višje šolske pasove v karateju, judu1 ' in drugih borilnih veščinah, družabne Pai večere, video predstave, piknike, iz- bla lete v naravo, izlete s kolesi itd. KK rov Sevnica prireja tudi tečaje za vadi- telje, trenerje in sodnike karateja, ■ nudi možnost n’w'"':n lm' tdi možnost razvoja športne kari-ere, demonstracijskih nastopov s pri- nJe kazi borilnih veščin karate, judo, aiki- špe do idr. Tavčarje svetovni prvak STRAŽA - Janko Tavčar, član rafting kluba Gimpex iz Straže, te dni nastopa v italijanski dolini Aosta, kjer je na reki Dora Valtea svetovno prvenstvo v raftingu. Kot član druge slovenske ekipe je v drugi od šestih tekmovalnih disciplin, tako imenovanem rapid ra-ceu - hitrostni preizkušnji na 2 km dolgi progi - postal svetovni prvak. V prvi vožnji je dosegla najboljši čas italijanska ekipa iz Piemonta, Tavčarjeva ekipa pa je bila tretja. V drugi so naši fantje prekosili sami sebe, rezultat iz prve vožnje popravili za 13 sekund in zmagali v konkurenci 28 čolnov iz vse Evrope. Več o uspehu Stražana bomo poročali, ko se bo vrnil s prvenstva, ki se bo končalo 4. septembra. in karate, judo, aiki- špe ali go' da Tu vei diji pa W; no za; oli čai tel atr pri bi: Pr< spi I ed USPEH NOVOMEŠKIH ZMAJARJEV - Konec tedna so se po devetih dneh iz Za Tolmina, kjer je potekalo državno prvenstvo v jadralnem letenju, vrnili novomeški to. zmajarji, ki so tam dosegli lep uspeh. Kljub slabim vremenskim razmeram in p0 močni konkurenci so dokazali, da sodijo v vrh jadralnega športa. Ekipa v sestavi Jože Simončič, Matjan Primc, France Hosta in Boris Jerle je v preletih z zmajem „ v predelih Tolmina, Kobarida, Kma, Bovca in Polovnika dosegla srebrno medaljo. ° V posamični konkurenci pa je prav tako srebro osvojil pilot jadralnega zmaja Jože Zn‘ Simončič. (Foto: Marijan Hočevar) V poslu in na dirkah ni nič zastonj Na nedeljski gorski avtomobilistični dirki na Goijance je Matjaž Tomlje ponovno dokazal, daje eden najboljših, če ne kar najboljši slovenski avtomobilski dirkač. V svoji kategoriji je prepričljivo zmagal, saj je bil najhitrejši v obeh vožnjah. V absolutni razvrstitvi pa so bili pred njim le vozniki formul in prototipov. Sicer pa še vedno odmeva največji uspeh slovenskega avtomobilističnega športa - 3. mesto Matjaža Tomljeta v svoji kategoriji in 10. v skupni razvrstitvi junija na sloviti dirki 24 ur Le Mansa. To je uvrstitev, ki vzbuja spoštovanje v svetovnem avtomobilističnem svetu. Vendar Tomlje ni znan samo kot izvrsten avtomobilistični dirkač, marveč tudi kot uspešen in prodoren poslovnež, ki ima “v rokah” blagovno znamko Walter Wolf. In ti i njegovi dejavnosti, dirkanje in posel, sta tudi naj tesneje povezani in prepleteni. Pravzaprav se je Tomlje s poslom začel ukvarjati zato, da sla 1 abko dirkal. “Od mladega sem si želel dir-"po . P^ve Matjaž, sicer doma iz Dolenjskih 0 se * °P*1C- ' ^a to pa je od nekdaj potreben de- ob- nar. Starši so bili proti, sam kot študent ar-a in hitekture tudi nisem imel nič in edina mož-udi k'.sem j° videl, je bila, da najdem koga, cah kl,m‘ b't0 omogočil. Ker pa v svetu tudi ni jato tak‘b ljudi, ki bi fantinu zmetali kupe denar-nov Ja» da se bo lahko z avtomobili podil naokrog, tvili sem po žnesreči’ zašel v posel.” Pravzaprav od» V vebk* želji za dirkanjem prišel do slovite-:sto Valterja Wolfa. Možak, po rodu iz Ma-gof nn°ra, je po vojni kot mladenič zapustil do-eiu movino in kot poslovnež izredno uspel v 'ikiSV£tU' ^ud' sam strasten avtomobilist je imel vje, Prec* *el' eno najboljših dirkaških moštev v /ali ^muli 1. ;le- Meni je Walter Wolf res ogromno pomagal m sem mu za to globoko in iskreno va ezen in mu bom zmeraj. Vendar ne z v *Cot nekater' mislijo in kot sem jaz 1 ™S!'’ da bod° milijoni tekli v potokih. Od a terja nisem dobil niti tolarja, sem se pa —_ p ujega v poslovnem smislu ogromno naučil C- J*1 sP°znal veliko pomembnih ljudi, kar tudi jf 8r°mno pomeni. To je danes kapital. Od —. nJega sem dobil v svetu uveljavljeno in cen-ial lCno. lagovno znamko Walter Wolf, vendar ga sem jo za uporabo v nekdanji Vzhodni Ev-G r°P' odkupil. V poslu in na dirkah ne dobiš j11 zastonj! Jaz sem za vse, kar sem ustvaril, r o delal, začel sem tako, da sem, kot se reče, k°vcke nosil.” Najprej je Tomlje blagovno znamko Wal-,cr Wolf “pripel” na zasebno kozmetično olekcijo, pred 8 leti pa se je povezal s Krko ub m od takrat ima Krkina Kozmetika licenco uh za celo kozmetično linijo Walter Wolf. Po-j v tem je sledil domžalski Toko z usnjeno kole-;ja 'Valter Wolf, nato tobačna tovarna v ob winju s cigaretami tega imena. Pred peti-b- tf1- •’ SO začele iz novomeškega Laboda pri-1je • Jatl sraicc z znamko Walter Wolf in danes du Je Prav Labod v Sloveniji Tomljetov največji Pe Partner’ ki pripravlja kolekcijo z njegovo iz- agovno znamko, najmočnejši sploh pa f. [°Vmj,^a1t°bačna tovarna. Na tržišču je tudi ja, • Va a ,cr VVolt, prihaja šampanjec s tem H” n; ,en°m,’tu so fo kravate, sakoji, hlače, us-n- jeni izdelki in srajce, avtomobilska platišča, P° ni volani, ure, peresa in še kaj bi se našlo Pa je v pripravi. “Vsi izdelki, ki nosijo bla-g vno znamko VValter Wolf, se morajo seve-T P°na»ati z internacionalnim imidžem. v v 1 Sam se> kolikor mi čas dopušča, pos-diii . • afo.u ,eb izdelkov, saj sem po štu-Da v«r 'n se mai° spoznam na to. Sicer Walter \va^St‘ na trgu usklaiuie P^jetje nosi ^ ^rading.” Seveda je podjetje, ki ... I ako uspešno blagovno znamko, tudi olim en.sPonz°r. “Sponzoriramo slovenski čark^** 'com‘le’ Pianico. tekmovanje smu-. , 23 “dato lisico, bili smo glavni sponzor , . °yanJaza miss Slovenije, ki smoji izročili Drir r-Ven avto: pojavljamo se kot sponzor L: J 'fov °b 850-letnici Ljubljane in še kaj Dres naS'°' Skratka, smo tam, kjer je po naši s °P Prava prireditev in pravi odmev. Kot cdanZ°r Pričakujemo oziroma, bolje pov-iz za n ,2ah,evamo maksimalen izplen. Gre ki to p!-’ne za socialno dejavnost ali dobro-in n,',|r!lem velja stari rek: Ce si dober, si oslu vi P ..°ben." m atije veliko pričakuje od novega pro-0 znamk • ^ans- “To bo za našo blagovno te 0 izredno pomembno. Gre za nekak- šno nadaljevanje Wolfovega programa Formula 1, ki ga sedaj jaz oživljam kot program Le Mans. To je program za naslednjih 10 let, ki bo usmerjen na zahtevne tuje trge. Tam pa se ne moreš pojaviti brez 20 milijonov mark. Za to je treba ustanoviti konzorcij slovenskih firm, kajti le tako bomo s slovenskim znanjem osvajali tuje trge.” O teh milijonih mark Tomlje gotovo ne govori kar tako, “na pamet”, saj ima kar precej opraviti s takim denaijem. V Sloveniji in na Hrvaškem znaša namreč letni promet blagovne znamke Wal-ter Wolf okoli 30 milijonov mark. Samo prihodnje leto bodo v program Le Mans vložili okoli milijon in pol mark. Glavna promocija tega novega ambicioznega programa s to blagovno znamko pa naj bi bila Tomljetovo sodelovanje na dirki 24 ur Le Mansa prihodnje leto. “Odločitev je že skoraj dokončna: s prototipom naj bi prihodnje leto moja ekipa vozila na zmago. To bo Porschejev prototip slovitega moštva Conrad, ki ga bomo konec septembra predstavili v Portorožu,” smelo obljublja dirkač in poslovnež, ki mu je v zahtevnem poslovnem svetu, kjer so prave odločitve tako pomembne kot v dirki, vzor Krkin generalni direktor Miloš Kovačič. “On je ne samo strokovnjak v svojem poslu, ampak uglajen, razgledan in visoko kulturen svetovljan, ljubitelj športa in umetnosti.” V Conradovo poltovarniško moštvo je Tomlje kot eden od treh voznikov za letošnjo dirko v Le Mansu prišel po zvezah. Matjaž je namreč zastopnik znamenite italijanske tovarne najuglednejših športnih avtomobilov Lamborghini. Tam je spoznal Conrada, vendar mu nobene zveze ne bi pomagale, če na testiranju ne bi bil dovolj hiter. Tako je Matjaž junija v Le Mansu prevozil svojo tretjino, ostali dve pa znana voznika Euser in Huys-man. “Gre za eno od treh največjih tovrstnih dirk na svetu poleg Indianapolisa in Monte Carla. Nastopili smo v razredu GT, in to z avtom Porsche RSR, ki ima 3.800 kubikov in 450 konjskih moči; naša povprečna hitrost je bila 160 km/h, po ravnem pa smo dosegli 290 km/h.” Vendar to ni največja hitrost, s katero se je Matjaž vozil. S svojim športnim lam-borghinijem diablo je dosegel hitrost 327 km/ h. Sicer pa je bil Matjaž trikrat jugoslovanski prvak v cestnohitrostnih in gorskih dirkah, v glavnem je vozil z avtom BMW M3 in z njim dosegel 25 zmag. “Doma sem dosegel vse, kar sem lahko, in nimam za ta tekmovanja več pravega motiva. Da bom vozil na Gorjancih, sem se odločil zato, ker rad nastopam pred domačo publiko, ki me je vedno gromko bodrila in spodbujala. Sedaj nimam več svojega dirkalnega avtomobila, ampak sem ga za dirko na Gorjance najel; tokrat je bila to lancia delta integrale, s katero je sloviti Didier Au-riol pred dvema letoma osvojil svetovno prvenstvo v rallyju. Tudi če bom nastopil še s trebelnega na operacijo v london Boj za življenje male Jolande Rojstvo otroka je za večino staršev neponovljiv dogodek. Veselje, ki ga prinaša novorojeni otrok v družino, se ne da izmeriti. Tudi Klemenčičeva Ana in Tone s Trebelnega sta sc zelo razveselila rojstva druge hčere, za katero je izbrala ime najstarejša hči Leja. Dali soji ime Jolanda. Vendar že kmalu po rojstvu so mamici v porodnišnici povedali, da ima hude težave s srčkom ter naj se s tem kar sprijazni. Vendar Klemenčičeva Jolande nista mogla kar tako prepustiti usodi, začela sta se boriti za njeno življenje. Danes pravita, da se je splačalo. Jolanda je morala kmalu po rojstvu ostati v bolnišnici, v inkubatoiju, mama Ana pa je odšla domov žalostna in brez štručke v naročju. Po dveh mesecih so Jolando dobili iz bolnišnice domov. “Čeprav je bila vsa mokra, kadar sem jo hranila, in je njen srček takrat glasno razbijal, sem še vedno upala, da le ni tako hudo,” pravi mamica Ana. Tisti, ki so obiskali mlado Klemenčičevo družino, so dejali, kako je Jolanda drobcena. Ana je to zavračala, danes pravi, da je verjetno tako reagirala podzavesto, ker si je želela zdravo dekletce. “Po dveh mesecih življenja doma smo mislili, da bo vse v najboljšem redu, za božič pa je Jolanda močno zbolela in je morala v bolnišnico,” pravi Ana. Takrat so Klemenčičevi dokončno spoznali, da je Jolandin srček močno bolan in da potrebuje pomoč. Najprej so zvedeli, da so neki deklici iz Maribora, ki je imela takšne težave, pomagali z operacijo v Londonu, kasneje pa še za na kakšni domači dirki, bom najel primeren avto in moštvo, sicer pa sem se odločil za nastope na dirkah svetovnega pomena, kot je Le Mans. Le uspeh na takih dirkah poplača vloženi trud in sredstva. Seveda so tudi v Krki, ki je moj glavni sponzor, zainteresirani, da nastopam na tako pomembnih in odmevnih dirkah.”Da bi lahko dirkal, seje Tomlje pred 10 leti podal v posel. In v obeh dejavnostih je očitno uspešen, še več, povezal ju je in prepletel. “Če delaš tisto, kar te veseli, če to delaš z veseljem in si pri tem še uspešen, si srečen,” sklene najboljši dirkač med poslovneži in najboljši poslovnež med dirkači. ANDREJ BARTELJ •N Ž o: o Q *-» X o Um dekletce iz Kranja, ki so ji tudi pomagali z operacijo v Londonu. Ana je poklicala mater operirane deklice iz Kranja in ta ji je dejala, da je verjetno tudi za Jolando, tako kot za njeno deklico, edina rešitev operacija, ki jo opravijo v Londonu. Potem je Ana poklicala bratranca Roka, ki je na študiju v Londonu, mu poslala fotokopije izvidov in ga prosila, da se {»zanima za operacijo. Z inkubatorjem v London Ves ta čas je bila Jolanda še vedno v bolnišnici, kjer so jo le ohranjali pri življenju. Že v zelo kratkem času pa je Rok poklical iz Anglije in sporočil, da je operacija možna ter naj deklico do 17. januarja pripeljejo v London. Začeli so zbirati denar, vendar ob predlaganem roku za operacijo niso mogli priti, ker je deklica dobila hudo pljučnico. V tem času so dobili iz Londona predračun, da bo operacija skupaj z bivanjem otroka stala 25.000 nemških mark. Pomoč so takoj ponudili tako Anini nekdanji kot sedanji sodelavci iz mokronoške Iskre in Italian shoe-sa ter mnogi drugi. “Prav gotovo bi nama še mnogi pomagali zbrati denar, vendar je na koncu na podlagi potrdil, da operacija pri nas ni možna, njene stroške kril Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije,” pravi Ana. V začetku fcbruaija sta se z možem in z Jolando v inkubatoiju v spremljavi zdravnika odpeljala v London. 11. februarja je bila Jolanda operirana. Poseg je opravil dr. Jaroslav Stark. “Že od vsega začetka sem mu zaupala, saj je izžareval velik optimizem, čeprav nama je pred operacijo govoril o 70 odstotkih možnosti,” razlaga Ana in dodaja, da je vesela, da sta se z možem takrat tako odločila, kajti njihova Jolanda je danes zdrav, živahen in zvedav otrok. Srečala sem veliko dobrih ljudi Klemenčičeva pravi, da je v tem času, ko so se borili za Jolando, ki je komajda začela živeti, spoznala veliko dobrih ljudi. Za deklico iz Kranja, ki ji je takšna operacija “podarila življenje”, je povedal njihov župnik. Potem seje začela Ana intenzivneje zanimati za tovrstno operacijo, ki sojo kranjski deklici naredili v Londonu. Po tistem, ko je za božič morala v bolnišnico, z resnejšimi pogo- vori ni več oklevala. “Videla sem, daje Jolanda komaj še živa.” V london sojo peljali v inkubatoiju in v spremstvu zdravnika, čez mesec pa se je Ana vrnila domov z njo v naročju, brez inkubatorja. Tako na letališču, potem v Londonu v Slovenskem domu, kjer sta z možem bivala, kot tudi v bolnišnici so ji mnogi ljudje, kijih je videla prvič v življenju, pomagali in še danes je hvaležna za njihovo pomoč. Bolan srček, pljučnica in še operacija so Jolando močno zdelali, pri dobrih šestih mesecih je tehtala le 3 kilograme in pol, vendar je po operaciji dobila velik tek. Pred kratkim je praznovala svoj prvi rojstni dan in takšnega praznovanja že dolgo ni bilo pri Klemenčičevih. Jolanda v razvoju še ni dohitela svojih vrstnikov, vendar je zelo živahna in bo lahko še vse nadoknadila. Vse bolj živahnega dekletca je še kako vesela njena sestrica Leja, ki je za njeno zdravje držala pesti že od vsega začetka. Veselja in zadovoljstva ob pogledu na Jolando pri Klemenčičevih torej ne manjka. Mama Ana nam je njihovo življenjsko zgodbo z veseljem zaupala za naš časopis: “Rada povem, kako je bilo življenje moje deklice že na nitki in da je danes zdrava, že zato, da bo za to morda zvedel še kdo, ki prav tako trepeta za svojega otroka, kot sva midva pred več kot pol leta,” pravi Ana. JOŽICA DORNIŽ govori selektor državne reprezentance Verjame v novo pomlad sevniškega rokometa Sevniškim rokometašem pred začetom lanskega tekmovanja v 2. ligi niso pripisovali večjih možnosti za uspeh, kaj šele da bi se vpletli celo v boj za sam vrh prvenstvene razpredelnice. Toda nekoliko okrepljeno moštvo je pod vodstvom selektotja slovenske državne rokometne reprezentance Toneta Tislja igralo zelo zavzeto, tako da ni presenetilo le številnih privržencev, ampak tudi trenerja Tislja, s katerim smo se pogovarjali pred pričetkom letošnje lige. Se obeta sevniškemu rokometu nova pomlad, podobna tisti v sedemdestih letih, ko je, žal že pokojni Ribničan Jože Šilc - Šiljo v scvniške loge zanesel entuziazem in motiviranost za rokomet, kakršnega to posavsko mesto še ni doživelo? Ta intervju je po svoje tudi zanimiv, ker je zadnji pred sporočilom v Delu, objavljenim 22. avgusta, daje strokovni svet RZS sicer podprl Tislja, člani sekretariata in predsedstva RZS pa so “zaradi slabih odnosov z vodstvom celjskega kluba Pivovarna Laško in zaradi spornega vodstva nekaterih tekem na EP na Portugalskem taistega Tislja razrešili”. Tisljeva odločitev, da pride pomagat v Sevnico, je bila za marsikoga presenetljiva. Sevnica je bila rokometno razmeroma že dobro razvita, saj je v Silčevih časih nastopala celo v takratni 2. zvezni jugoslovanski ligi. Poleg mladinskega državnega reprezentanta Edija Trbovca, ki je kasneje ob Dušanu Novšaku igral pri Celjanih in v tujini, so v Sevnici vzgojili tudi tragično preminulega Stojana Šumeja, enega najboljših igralcev ljubljanskega Slovana, in še vrsto kakovostnih igralcev. “Lanska sezona je bila za RK Sevnica zelo uspešna glede na to, kako so se priprave začele in da smo praktično začeli 27. avgusta, da nas je na prvih tekmah spremljalo samo 15 navijačev, ob koncu finala play offa pa je bila dvorana v Radečah nabito polna. S to sezono smo lahko zadovoljni, jasno pa je, da je konkurenčna ekipa Dobove več vložila v moštvo in je tudi več delala. Za nameček so nas pestile poškodbe igralcev, tik pred p!ay offom se je poškodoval še krožni napadalec Jug, predvsem pa seje poznalo, da smo začeli s pripravami kasneje. Ta uspeh v lanski sezoni je privedel do tega, da so zdaj v klubu nove razmere, novi ljudje, da je novi pokrovitelj kluba Lisca Sevnica in da se je izvršni odbor kluba močno okrepil. Sedaj smo se okrepili tudi v strokovnem pogledu. V klub se je vrnil priznani dolgoletni delavec Janez Simončič, gradi se dvorana, prišlo je tudi do nekaterih sprememb v sami ekipi. Trenutno je največji problem, da imamo pri vojakih tri igralce, Jo so Jug, Rantah in Rak. Ekipo je zapustil Željko Vešligaj, ki je odšel v Akripol Trebnje, pridobili pa smo tri Sevničane: Senico in Sečkega, po 7 letih pa se je vrnil tudi Dušan Novšak. Naš glavni cilj je, da nadaljujemo s stabilizacijo kluba in da poskušamo narediti nekaj podobnega kot lansko sezono. Po vseh okrepitvah in vloženem denarju pa naj bi bil letos največji favorit Interier iz Krškega. Naš poglavitni namen je, da še dvignemo raven dela v Sevnici in poskusimo narediti vse za čim boljši rezultat,” pravi Tisej. • Bi si še kdo iz tega okolja zaslužil majico z državnim grbom v kakšni izmed rokometnih selekcij? “Dva kandidata za mladinsko reprezentanco sta že na širokem spisku. Žal sta zdaj oba pri vojakih. Mislim, da bo z vrnitvijo Janeza Simončiča postalo delo z mladimi še bolšje, in prepričan sem, čeprav seveda to ne gre čez noč, da bi Sevnica lahko dala tudi reprezentanta za A selekcijo. Nisem računal, da bom v Sevnici ostal toliko časa. Misil sem, da bom “rešitelj” le za 3 mesece. Zadeva se je zdaj nekoliko spremenila. Novemu vodstvu sem povedal, pod kakšnimi pogoji lahko delam. Nimam časa, da bi treniral vsak dan, zato mi bo pri delu še naprej pomagal Bojan Demovšek s svojimi izkušnjami pa tudi Dušan Novšak. novo čase %mmmi Pod revizorjevi m drobnogledom Tone Tiselj Že lani sem sem bil zelo navdušen, ker je bilo na koncu tako zanimanje za rokomet, in lahko rečem, da je bila to v moji rokometni karieri ena lepših stvari. Srčno upam, da bo Sevnica znova postala to, kar je nekoč že bila. Seveda to ne gre čez noč, bo pa treba kmalu razmišljati tudi o profesionalnem trenerju ali pa o tem, da bo trener znova domač strokovnjak iz tega okolja.” • Priprave ste pričeli pred kratkim. Kaj snujete še do pričetka prvenstva in kaj pričakujete od letošnje lige? “Letošnjo sezono smo se začeli pripravljati neprimerno prej kot lani. Začeli smo že 1. avgusta. Zelo koristne so bile 4-dnevne priprave na Lisci, kjer se je pripravljalo že več zelo dobrih športnih ekip. Po turnirju v Dobovi bomo tudi v številnih tekmah, predvsem z ligaši iz okolice, preizkusili tudi mlade igralce, ki so zelo trdo delali. Do srede septembra naj bi bil tradicionalni Lovrekov memorial že v novi dvorani pri sevniški osnovni šoli. Zanesljivo pa bomo šli za 4 ali 5 dni znova na priprave, vendar takrat v polni zasedbi, da bomo uigrali nekatere taktične zadeve v obrambi in napadu. Mislim, da bomo, vsaj kar zadeva telesno pripravljenost, šli v ligo neprimerno bolje pripravljeni kot lani.” Spremembe v gospodarstvu, ki smo jim priča v Sloveniji v zadnjih nekaj letih, zahtevajo vrsto novih poklicev in veliko novega znanja. Gre na primer za znanje o delnicah in borzi in za poklic borzni posrednik. S takimi znanji in poklici sta povezana tudi revidiranje računovodskih izkazov in poklic revizoija. • Na koncu še kratka ocena, ali je letošnja ekipa res slabša kot menijo nekateri? Je to tisti “material”, iz katerega lahko naredite šampionsko ekipo? “Mi bomo imeli težave na začetku, v drugem delu, ko pa bodo prišli naši vojaki, mislim, da bomo taka ekipa, ki lahko premaga vsako moštvo v 2. ligi. Z Dušanom Novšakom smo dobili tudi izkušenega igralca, ki bo znal biti v odločilnih trenutkih podaljšana roka treneija na terenu. Naša prava slika in boljše igre bodo prišle do izraza v drugem delu in v samem play offu, podobno kot lani. In če bodo odnosi v ekipi zdravi, kot so bili lani, mislim, da bo ta ekipa močnejša kot lani.” PAVEL PERC Luknjica pri luknjici, a vodo ar rzi Kaj je to? Gotovo poznate ljudsko uganko iz naslova. Slamnata streha je pravilen odgovor. Da, slama, ta na videz krhki in lahko premočljivi stranski proizvod na naših kmetijah je svoj čas služil za pokrivanje kmečkih bivališč in gospodarskih poslopij. “1'udi po trideset in več let zdrži slamnata streha, če je narejena iz dobrih škopnikov.” Tako pravi Štangarjev Polde in lahko mu veijamemo. Nič koliko slamnatih streh je že pokril in prekril v svojem petinosemdesctlet-nem življenju, zadnjo še lani, čeprav je zdaj že težko dobiti pravo slamo za pokrivanje streh. Mora biti stare sorte, dolga in močna, tako pšenico pa zdaj le s težavo najdeš pri naših kmetih. Posla se je Polde naučil že pred davnimi leti od Franceta Grma, potem pa je po šihtu tudi sam krojil te mehke in lične kapuce slovenskih domačij, ki so sc tako ubrano zlile z dolenjsko pbkrajiiio. Polde in njegova pol leta mlajša žena Marija se spominjata, kako je bila pred vojno na Velikem Vidmu, kjer domujeta: le Košetova hiša pokrita z opeko, vse ostalo je bilo pod slamo. Košetova zato, ker je bila to zares velika in trdna kmetija. No, slame nikakor ne gre podcenjevati, saj je imela več prednosti. Predvsem so jo lahko pridelovali skoraj pri vsaki hiši, torej je bila lahko dostopna in cenena, ljudi, ki so se spoznali na krovstvo, je bilo dovolj, pa tudi način kmečkega življenja je bil tak, daje slamnati strehi prej koristil kot škodil. Dim, ki se je pogosto valil po kmečkih kuhinjah, je bil namreč odličen konzervator. Zato je bila streha zanesljiva in trdoživa in je prišla celo v pregovor. Slamnata streha pa ima precej skupnega z Marijo in Poldetom Štangarjem z Velikega Vidma. Takoj bomo razumeli, kaj .Rekli smo že, da je posamezna slamica drobna in krhka, a ko se jih nabere za en snop, je skoraj nezlomljiva. Tudi Marija in Polde že dolgo vežeta skupni snop, toda namesto slamic dajeta skupaj leta. Šestdeset let skupnega življenja se jima je nabralo in s tako lepim snopom se lahko pohvali le malokdo. Res, da so bile pogoste nevihte, da jima življenje ni vedno prizanašalo, a skupna streha je zdržala. V visoki starosti sta še razmeroma čila in zdrava, vedno sta pripravljena na pogovor, zdaj, ko jima na starost časa ne primanjkuje, pa se včasih tudi prepirata. Vsaj rada se tako pošalita in s tem preganjata dolgčas. Toda še pred kratkim sta imela drugega dela dovolj. Se lani sta redila svinje, kijih zdaj nimata več pri hiši zgolj zato, ker svinjskega mesa ne smeta več jesti, za prodajo pa se jima svinj t udi ne splača rediti. Poročila sta se v Šentlovrencu junija leta 1934. Polde je bil rojen prav v hiši, v kateri zdaj skupaj živita že sest desetletij. Bilje eden izmed šestih otrok, ki so se pred prvo vojno rodili Mariji in Francetu Štangar. France je videl, da bo na mali kmetiji premalo kruha za vse, pa je pobral culo in odšel na delo v Ameriko. Tam je pridno delal in pošiljal denar družini, imel pa je tudi to srečo, da je bil v Ameriki, medtem ko je v Evropi divjala vojna. Vrnil seje, ko se je vojna vihra pomirila, dokupil še eno kmatijo in bi lahko še dolgo brezskrbno živel. A bil je vajen delati in smrt ga je doletela sredi dela: kap ga je, ko je v gozdu grabil listje. Malo drugačno zgodbo iz svoje mladosti ve povedati Marija. Rodila se je Ovnikovim v Dolgi Njivi. Starša sta bila Anton in Rozalija. A ko je imela Marija že štiri bratce in sestrice in je bil še šesti otrok na poti, so očeta poklicali v vojsko. Prvi dan v prvi bitki na ruski fronti ga je zadel šrapnel in bil je ubit. Mati v Sloveniji že prve licence, in sicer skupno 78 pooblaščenim revizorjem. Ta dovoljenja za delo so pridobili tudi štirje strokovnjaki iz Dolenjske, in sicer Milena Dular, Bojan Grilc, Sandi Kranjc in Gregor Pucelj. Revizorji opravljajo revidiranje v okviru revizijskih gospodarskih družb. V vsaki revizijski družbi mora biti zaposlen najmanj en pooblaščeni revizor z dovoljenjem za delo; revizijska družba dobi dovoljenje za delo z ^ vpisom v register pri Inštitutu. Konec ju-nija je bilo pri Inštitutu redno vpisanih 8 re- DIl vizijskih družb, od katerih sme ena oprav- NJ, Nekatera slovenska podjetja, zlasti tista z obveznostmi do tujih partnerjev in tista s tujim kapitalom, so potrebo po revidiranju računovodskih izkazov čutila že pred leti, ko je revizijo opravljala skupina revizorjev v okviru SDK, in sicer sama ali ob pomoči strokovnjakov iz tujine. S sprejetjem zakona o gospodarskih družbah in zakona o reviziji pa je postalo obvezno revidiranje letnih računovodskih izkazov velikih in srednjih delniških družb, velikih družb z omejeno odgovornostjo, povezanih družb in družb, katerih vrednostni papirji kotirajo na borzi. Revidiranja ne opravlja več SDK, temveč samostojne revizorske družbe. Revizija je strokovno zahteven proces, ki se šele uveljavlja, zato je malo strokovnjakov, ki so sposobni strokovno ustrezno opravljati revizijo in imajo za to licenco. Revizor dobi licenco za opravljanje storitve v Inštitutu za revizijo, predtem pa mora dokazati ustrezno znanje, ki ga pridobi ne le na fakulteti, pač pa tudi s praktičnim delom, z izobraževanjem v okviru revizijske družbe ter izobraževanjem, ki ga organizira Inštitut. Pika na i vsemu nizanju informacij o revidiranju je teoretični in praktični preizkus, ki ga mora kandidat za revizorja ali pooblaščenega revizorja opraviti v sklopu usposabljanja v Inštitutu za revizijo. Na podlagi strokovne usposobljenosti so podelili Sandi Kranjc „ _ i! '"V je bila ob žalostni vesti tako prizadeta, da se tri leta ni opomogla. Šest mesecev po očetovi smrti se je rodil najmlajši Ovnikov otrok. Kar jih je bilo kolikor toliko odraslih, so morali krepko poprijeti za delo, saj je bila Ovnikova kmetija kar trdna. Še dobro, da sta bila tukaj dedek in babica, sicer bi se težko izšlo. Marija se spominja kako je potem, ko se je mati že nekoliko opomogla, prišel k hiši možakar in pravil, kako je bil na ruski fronti skupaj z Antonom, pozneje pa v ujetništvu z njim. Da je Tone živ, je rekel, le denarja nima za pot, sicer bi že prišel domov. On bi mu ga ponesel. Rozalija je že v upanju vztrepetala, potem pa jo je le obšla previdnost: “ A tako, pa ima še vse zobe?” ga je vprašala. “Da, še vse, niti eden mu ne manjka,” je dejal možakar. “Če je pa tako, pa kar pojdite, Tone je imel le dva, ko je šel na fronto,” je sprevidela goljufa Rozalija. Da, tudi taki so bili, ki so hoteli poceni kovati dobiček iz nesreče drugih. O starih časih teče beseda pa o otrokih. Šest se jih je rodilo Mariji in Poldetu - zdaj so živi še štirje - imata pa že tudi deset vnukov in štiri pravnuke. Čas beži in leta se obračajo, da jih komaj opaziš. Kaj jih je res že toliko? In spet smo pri vojni, tokrat drugi. Tukaj na Vidmu ni bila tako strašna kot ponekod drugod. Enega partizana so ubili črnorokci in eno hišo so zažgali Italijani, pogoreli pa sta potem dve. To je bilo skoraj vse, če odmislimo ves strah in negotovost, ki sta vladala med ljudmi. Polde je imel precej skrbi, daje ostal skupaj ssvojimi. Bilje progovni delavec. Zdaj so ga tirali eni, zdaj drugi: zdaj je moral progo rušiti, zdaj popravljati. Po italijanski kapitulaciji je moral v železničarsko brigado in ko so jo po nemški ofenzivi razhajkali, se je po skrivnih poteh prikradel domov. Tu se je spretno izogibal eni in drugi vojski in dočakal mir. Potem je spet dobil delo na progi in delal do upokojitve. Za krovca slamnatih streh pa upokojitev ni veljala. Pokrival jih je, kamor in dokler so ga klicali. Zdaj je tudi s tem konec. Prihajajo drugi časi in drugi materiali. Kdo ve, če bodo boljši. Marija in Polde Štangar ter slamnata streha na domačem vodnjaku v Vidmu pri Šentlovrencu TONE JAKŠE Ijati le zadružno revizijo. Z območja Dolenjske je v omenjeni register vpisana samo ena družba, in sicer DinamiC, d.o.o., ki ima '4, poslovne prostore v Novem mestu, na Kan-dijski cesti 64. i Revidiranje je glede na zakonska do- I ločila preizkušanje in ocenjevanje računo- " vodsklh izkazov in za le-te uporabljenih podatkov in metod. Revizor preveri, ali računovodski izkazi “prikazujejo stanje sred- ■ štev in obveznosti do njihovih virov ter de- j janski poslovni izid. “Da neodvisni stro- * kovnjaki potrdijo, da računovodski izkazi pošteno prikazujejo stanje sredstev in virov ter rezultat poslovanja, morajo biti zainteresirani v podjetju samem, zlasti pa so zainteresirani njegovi lastniki, poslovni partnerji in morebitni investitorji,” pravi Sandi Kranjc, direktor družbe DinamiC, d.o.o . Reviziji se torej nekatera podjetja ne bodo več mogla ogniti, in ker se približuje li konec poslovnega leta 1994, revizorji me- s] nijo, da ni več kaj odlašati. Računovodski b izkazi, ki jih bodo vzeli pod povečevalnik z revizorji, bodo nared šele po zaključku po- s slovnega leta, januarja ali februarja leta b 1995, vendar se “njihovo preverjanje” začne že prej. Strokovnjaki revizorji bodo pregle- s dali metode in postopke, ki jih je uporabilo g posamezno podjetje in ki posredno ali ne- r posredno vplivajo na izkaz o poslovanju. [ Prav tako gredo pod revizorski drobnogled 2 različne knjigovodske vknjižbe in vse dru- 1 go, kar ni brez vpliva na poslovanje in imidž s podjetja. Na osnovi takih revizorskih pre- 1 gledovanj bo posamezno podjetje v času do izdelave računovodskega izkaza popravilo j vse morebitno ugotovljene nepravilnosti in si s tem zagotovilo stvaren računovodski izkaz, ki, naj to hočemo ali ne, lahko deluje j tudi kot nekakšna osebna izkaznica posa-mezne firme. “Pomembno je, da si družbe, ki želijo , imeti revidirane računovodske izkaze, čim- , prej izberejo revizorsko družbo, ki bo op- j ravila revidiranje. Vse to je potrebno zaradi zaporedja del pri revidiranju in odprave morebitnih nepravilnosti, a tudi zaradi določil zakona o gospodarskih družbah. Zakon določa, da morajo biti v družbah, za katere je obvezno revidiranje, revizije kon- / čane najpozneje do konca junija. Določilo / je tako, ker je še malo strokovnjakov, ki znajo in smejo opravljati revidiranje, in zato, da se čas revidiranja čimbolj prilago- k. di željam in potrebam posamezne družbe. Pogodbe o revidiranju se med revizijsko družbo in naročnikom sklepajo za posamezno leto, vendar je za uspešno sodelovanje med njima zaželeno dolgoročno sodelovanje. Kajti le na podlagi takega sodelovanja je možno vzpostaviti zado- M voljivo strokovno raven opravljenih revi- L? zijskih storitev,” svetuje Sandi Kranjc. || MARTIN LUZAR d b mM ■m m M 5 ZT. č t S ~ St S v Y tč TH-f = i č? S1; d = ? o f K e V (in ' f f lr'f ?Y r =? E č 7 • I W "f v t n P. H NAGRADI V VINICO IN NOVO MESTO Žreb je med reševalci 32. nagradne križanke izbral JOŽETA KARINA iz Vinice in POLDLJA SOMRAKA iz Novega mesta.Karinu je prapadla denarna, Somraku pa knjižna nagrada. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasnje do 12. septembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom “Križanka 33”. Lahko pa križanko v pisemski ovojnici brez znamke oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva Dolenjskega lista. REŠITEV 32. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 32. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SPAČENOST, TONE ČUFAR, AMOR, KELA, DIR, ILNIK, MIŠA, BIZET, MOLK, DIRA, NJ, VIT, APOLON, ZASILNA ZAVORA, IRIDU, OBESEK, DEREZE, NASTJA. prgišče misli Samo spomini imajo najbrž to posebno lastnost, da lahko preždijo kot plodne semenčice v človeku leta in leta, potem pa se nenadoma vzdramijo in kar takoj nabreknejo v zrel plod, ki mu moramo dovoliti lastno, samostojno življenje. M. ROŽANC Moč naroda ni v njegovi nataliteti, zvitosti in krutosti, temveč v razpletenem duhu, v izrazilu literature, glasbe, likovnosti Narod mora postati tako strupen od svojstvenosti svojega izraza, to je kulture, da pogine vsaka zverina, kigapoužije. P. ZIDAR Abstraktna slika je čisto v redu - za tapeto ali linolej. Ampak umetnost je proces, ki vzbuja usmiljenje in grozo. To, kar počenjajo sodobni umetniki, pa je psevdointelektualna mastur-baci'fl- R HEINLEIN NAGRADNA KRIŽI m OKRASNI KAMEN Z VDOLBENO pooobo OKR ZA TARA sipissi KAMNINA. PREDORNINA (PRIMERLJIVA S StENfTOM) . ■ ... USTROJ, SESTAV VEČ APARATOV ANGL MOŠKO ME (ATLET CLARK) PALESTINSKA BOGINJA PLOONOST1 IN VOJNE ABRAHAMOV IN SARIN SIN DOM PERNAT. ŽIVAL ZNAČAJ > UČENEC S SLABIMI OCENAMI KI POTREBUJE ZA ŽIVLJENJE KISIK lSt OOUEHtfKl DOLBU8M DEL VPREŽNE OPR»E VELIK GORSKI VRH KOMCA VRSTA OBLAČILA VRSTA APNENCA. IKRAVEC DOLG M GLOBOK MORSKI ZALIV TEK ČEZ DRN N STRN EVROPSKA SKUPNOST ZA SVOBODNO TRGOVKO POZDRAV ITALIJANSKA TISKOVNA AGENCIJA Z vooo ODDANO KOPNO ŽELEZOV OKSID KEM. SIMBOL ZA ERBU DEL OBRAZA ST. RIM. BOG SMRTI ME SLOVEK ŠAHOVSKEGA VELEMOJSTRA VIDMARJA RIŠKI VELETOK BRANE OBLAK JUŽNOAME- RIŠKA KUKAVICA CiOLPOOAKSKA DEJAVNOST V MANJŠEM OBSEGU GARJE KRADLJIVEC NATRIJEV KARBONAT GLAVNO MESTO GANE Posebnosti iz obkolpske zgodovine [)- e. :o [)- D- 5» [> '\- R Osilnica je bila raj za tihotapce Osilniška dolina, ki je šele v novejšem času postala bolj znana, je v preteklosti imela precej samosvoj razvoj na Kočevskem. Bila je nekako ves čas na obrobju, pa vendar tako naša - slovenska in večkrat odrezana od zaledja. V osrednjem veku so dolino najprej imeli oglejski patriarhi, ki so jo dali v fevd Auer-spergom-Tuijačanom. Te so nasledili Orten-buržani in nje grofje Celjski, da bi nazadnje zavladali Habsburžani, ki so kočevsko posest dali v najem različnim fevdalnim rodbinam. V tem času je nastala Osilnica, eno naj-starejših naselij na Kočevskem. Nekateri govore o nastanku sredi 13. stoletja; prvi ohranjeni viri so iz začetka 14. st., ko so začeli Ortenburžani kolonizirati Kočevsko. In tu je ze druga zanimivost. Osilniške doline ni bilo treba kolonizirati, ker so tu že živeli slovenski kmetje, ki so sami kolonizirali okolico, tudi onstran Čabranke do izvira Kolpe (svet (ned Kolpo in Čabranko - Cerovo) in kasneje delno Dragarsko dolino. Samo Kostel in Poljane sta izpričano starejša. V prvi polovici 14. stoletja je že imela cerkev in 1363 je dobila stalnega duhovnika. Ronec 15. st. (1498) je bilo v osilniškem županstvu li naselij: Osilnica-Sela, Belica, Bez-g°vica, Čačič, Padovo, Ribjck, Ložec, Grin-c>vec, Bosljiva Loka in naselje onstran '~<*brankf‘ Am nroh Zamost, Podstene ter naselji NVeitembach in Am Perg. Obe županstvi, osilniško in ge-rovsko, sta bili pod kočevskoreškim uradom v kočevskem gospostvu. Oddaljenost od Fridrihštajna jih je rešila tlake, občutili so jo zelo malo, dajali pa so seveda denarne dajatve. V času turških vpadov so bili večkrat napadeni, zato so zgradili tabor v Osilnici že v 15. st. in v 16. st. še v Belici. Po ukazu cesarja Ferdinanda so naselili nekaj Uskokov tudi v Osilniško dolino, vendar so se kmalu odselili, češ da ni dovolj paše za njihove konje. Pa tudi prebivalci jih niso z navdušenjem sprejeli, čutili so se celo ogrožene. In med kmečkim prebivalstvom, ki je veliko trpelo, je takrat nastala legenda o ljudskem junaku Petru Klepcu. Obmejna lega, meja nemško-avstrijske in ogrske države, je privabila tihotapce in Osi- lnica je že zgodaj dobila mitnico (15. st.). Zanimiv je dogodek iz prve polovice 19. st., ko so se Osilničani sklicevali na svoje starodavne privilegije, da jim ni treba plačevati mitniških davščin, in so pregnali stražnike. Ko jih je oblast klicala na sodišče, so hodili na zaslišanje v skupinah po 30. Sodnik je bil nemočen, tako da je oblast poslala v Osilnico dve kompaniji vojakov. Kmetijska družba na Kranjskem je, da bi pospešila razvoj sadjarstva, razpisala nagrade za najzaslužnejše pri pospeševanju sadjarstva. Med prvimi nagrajenci (1831) je bil tudi osiiniški župnik Lenart Janeš. Iz tega obdobja je znana tudi osilniška narodna noša. Osilničana - fant in dekle, doma iz Padova - sta se odpravila peš čez goro v Ljubljano, da sta pozirala slikarju Golden-steinu 1838. Cerkev v Osilnici se ponaša z oltarnimi slikami Jurija Šubica. Žal sta sliki sv. Kozma in Damijana ter poklon treh kraljev kopiji, ker sta originalni po čudni kupčiji prišli v Narodno galerijo že pred drugo vojno. Osilniško prebivalstvo je ostalo slovensko, čeprav so Osilnico v banovinski Jugoslaviji priključili Savski banovini. Nova upravna ureditev ni zavrla živahne kulturne dejavnosti. Med drugo svetovno vojno je bilo od 19 naselij kar 11 požganih, toda vsa so bila po vojni obnovljena, ko so se ljudje vrnili iz internacije. In vsa naselja so danes naseljena, čeprav je ostala v dolini le četrtina nekdanjega prebivalstva. Zaprto območje Kočevske Reke jo je ponovno odrezalo od zaledja, spravilo v osamo in bila so celo razmišljanja o potopitvi doline. Temu so se Osilničani uprli in 1971 je nastopila “osilniška pomlad”. Dosegli so, da se prizna posameznim področjem v Sloveniji status nerazvitosti in s tem tudi pomoč družbe (države). V kočevski občini so bili prisiljeni razvijati tudi podeželje in Osilnica je dobila prve industrijske obrate (Tekstilana, LIV), asfaltirali so cesto v dolini ter začeli posodabljati ostale. Temu zagonu je sledilo ostalo in zasluge za to imajo domačini - Osilničani. V Osilnici je bilo ustanovljeno prvo športno društvo na podeželju Kolpa (1959/60), ki je 1965 dobilo občinsko priznanje za razvoj športa na kočevskem podeželju. To je le del bogate zgodovine obmejnega področja, ki ponovno poskuša pritegniti pozornost slovenske javnosti, da bi dolina dobila tisto pravo okno v svet, ki bo prineslo tudi novo življenje - ljudi v dolino. To je cesta Osilnica-Čačič-Borovec-Kočevska Reka! Prav vsi argumenti govore temu v prid. JOŽE OŽURA zdravnik razlaga : ,-v. mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda Črevesne okužbe Zastrupitve s hrano Pod besedami “zastrupitev s hrano” še vedno pojmujemo nekatere prebavne motnje, ki jih povzročajo različni strupi. Prebavne znake - slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu, drisko -povzročajo strupi, ki jih tvorijo bakterije in tudi strupi, kemične spojine (na primer težke kovine, nekatere gobe, strupene snovi določenih rib). Strupi, ki jih tvorijo bakterije, so že v živilu ali pa jih bakterije tvorijo v črevesu, potem ko jih je človek zaužil z okuženo hrano. Stafilokokna zastrupitev s hrano Stafilokokna zastrupitev s hrano nastane po zaužitju strupa, ki ga tvori Staphylococcus aureus. Bolezen se začne burno, s slabostjo, bruhanjem in drisko. Traja 24 do 48 ur. Najpogosteje se javlja kot epidemija. Razširjenost bolezni Rezervoar za stafilokoke je človek. Do 40% zdravih odraslih oseb nosi stafilokoke v nosni sluznici (so bacilonosci). Hrano okuži človek, ki jo pripravlja in ima hkrati stafilokokno (večinoma kožno) okužbo. V živilih se stafilokoki razmnožujejo zelo hitro (10 do 45 stopinj). Okužena so lahko najrazličnejša živila: slanina, razne solate, majoneze, perutnina, kreme, mlečni proizvodi, V sladoledi in slaščice. Okužena živila imajo normalen videz, vonj in okus. Več obolenj je poleti. Inkubacija je kratka, traja 2 do 6 ur. Bolezen začne hitro s slabostjo, bruhanjem in drisko. Iztrebki so tekoči, brez primesi sluzi ali krvi. Bolnik bruha vsakih 15 do 30 minut. Bolezen spremljajo bolečine v trebuhu, slinjenje in glavobol. Bolniki večinoma nimajo vročine. Bolezen traja nekaj ur, najdalj 24 do 48 ur. Pri zelo mladih in starih osebah se lahko razvije huda dehidracija. Bolezen spoznamo po značilni bolezenski sliki in istočasnem pojavu bolezni pri več osebah, ki so uživale isto hrano. Diagnozo potrdimo z dokazom stafilokoknega strupa ali stafilokokov v hrani. Zdravimo le znake bolezni. Dehidracijo zdravimo z rehidracij-sko raztopino. Pri hudi dehidraciji ali bruhanju je potrebno nadomeščanje tekočine naravnost v žilo. Preprečevanje Preprečiti moramo okužbo živil s stafilokoki in posledično razmnoževanje bakterij. Osebe s stafilokoknimi okužbami ne smejo pripravljati živil. Vse osebe, ki so zaposlene pri pripravljanju hrane, si morajo temeljito umivati roke. Živila moramo hraniti pri temperaturi pod 4 st.C. Zastrupitev s hrano s Clostridium perfringens. Strup, ki ga izloča Clostridium perfringens, povzroča kratkotrajno nenadno drisko. Bacil raste najbolje pri temperaturi 43 do 47 st.C. To pa so temperature, ki so v večjih kosih mesa, kadar se po kuhanju počasi hladijo. Spore preživijo kuhanje in ko temperatura pade, se iz spor razvijejo bakterije, ki tvorijo strupe. (Se nadaljuje) praktični K praktični KRIŽ praktični ^ praktični Ž > /\ Primerno oblečeni ' ffFfoi na kolo Ko poletna vročina pojenjuje, sc ljudje vse pogosteje odločamo za vožnjo s kolesom. Toda kaj obleči, da bi bila vožnja čim prijetnejša? Kolesarske hlačke, bodisi da so kratke ali dolge, iz mešanice volne in sintetike ali zgolj svilene elastične, morajo biti na sedalu podložene z jelenovo ali kakšno drugo ustrezno kožo. Pod kolesarski dres oblecite tanko bombažno majico, ki vpija znoj. Pred soncem in vet rom zavaruj te glavo s čepico s ščitnikom, ki hkrati zadržuje znoj, da ne polzi na oči. Ne pozabite na rokavice, s katerimi je lažje držati krmilo, hkrati pa blažijo sunke in varujejo roke pri morebitnih padcih. Priporočljiva so tudi sončna očala, ki varujejo oči pred vsiljivim mrčesom. Nogavice naj bodo tanke bombažne. Čevlji pa prav posebni za kolesarjenje iz mehkega usnja z zračnimi luknjicami in trdimi usnjenimi podplati. Navadni športni copati niso primerni, ker radi zdrsnejo z gonilke in imajo premehke podplate. Reševalec na motociklu Avtomobilisti se bomo morali tudi pri nas navaditi na novo pojavo na naših cestah, na reševalca na motociklu. Znano je, da ob prometnih nesrečah na prometnejših cestah kaj hitro pride do zastojev, skozi katere se reševalna vozila le s težavo prebijajo. Ker pa je treba ponesrečencem nuditi čim hitrejšo prvo pomoč in predvsem, ker je treba hitro in strokovno na kraj u samem ugotoviti, kakšna pomoč in koliko je je pri konkretni nesreči potrebno, so se v svetu že marsikje uveljavili reševalci na motociklih, ki so za to usposobljeni. Motociklisti se namreč do ponesrečencev v prometnem vrvežu prebijejo veliko hitreje kot pa reševalni avtomobili. Reševalca na motociklu so za sedaj pri nas uvedli le na ljubljanski reševalni postaji in je že večkrat uspešno posredoval na terenu. Torej, ko se pojavi za vami, ne bodite presenečeni, ampak mu naredite prostor - tako kot ostalim reševalnim vozilom, seveda! 4M V Nadležne nematode R Zadnja leta je vse več pritožb vrtnarjev nad ogorčicami, to so komaj milimeter ali manj dolge glistice, ki se naselijo na koreninah ali v njih in jih izsesavajo. Strokovno jim pravimo nematode, stroka pa zaenkrat še ima “zdravilo” zanje. Ogorčice se najuspešneje množijo v vlažnem in toplem okolju in so vezane na določeno rastlino. Prav to je lahko zanje pogubno, saj se jih s pravilnim kolobarjenjem zaenkrat še kar lahko znebimo. Kolobarjenje, to je sistematično vrstenje kulturnih rastlin, postaja nasploh vse bolj nujen agrotehnični ukrep, zlasti če želimo zmanjšati porabo mineralnih gnojil in pesticidov. No, če se zgolj s kolobarjenjem ni posrečilo omejiti ogorčic na še znosno mero, je še vedno v rezervi pripravek basamid granulat; pravilno razkuževanje zemlje z njim pa mora biti opravljeno nekaj tednov pred setvijo ali sajenjem. In še zunanji znaki, da podtalno delujejo ogorčice: rastline zastanejo v rasti, rumenijo, njihove korenine pa so bolj goste kot ponavadi. Pečene paprike Potrebujemo: paprike, kisovo mešanico iz olja, česna in soli. Mesnate paprike spečemo na vroči štedilnikovi plošči ali v pečici. Med peko jih pazljivo obračamo, da se enakomerno spečejo in da se ne zažgo. Če želimo, jih olupimo, ko se malo ohlade. Vinskemu kisu prilijemo nekoliko olja, dodamo sol in strt česen. Paprike pomakamo v kisovo mešanico in jih vložimo v manjše kozarce. Zgoraj naj ostane za dva prsta praznega prostora. Na paprike zlijemo prevret kis z oljem in česnom, nato kozarce zavežemo s celofanom. Tako pripravljene paprike se dobro in dolgo drže in so zelo okusne. Kurjenje v kotlih na trda goriva Kurjenje v individualnih kuriščih in kotlih za centralno ogrevanje stanovanjskih hiš povzroča večje onesnaževanje zraka kot večja kurišča ali industrija. Predvsem povečuje delež prahu, žveplovega dvokisa, ogljikovega dvoki-sa in dušikovih oksidov. Zalo je zelo pomembno, kako podkurimo v kotlu. Uporabljamo vedno suhe trske in drva, ki imajo manj kot 20% vlage. Kadar uporabljamo preveč vlažen les, prihaja do močnega dimljenja (temen, rumenkast dim) še dolgo potem, ko smo že podkurili. Uparjanje prevelike količine vode v lesu zahteva veliko energije. Optimalno temperaturo zgorevanja se težko doseže in tako dimni plini močno obremenjujejo okolje. Ogenj mora zagoreti hitro in s svetlim plamenom. V kotel naložimo manjšo količino suhih drv, da dobimo žerjavico. To potisnemo v stran in naložimo premog ali drva, ki počasi odgorevajo. Količino premoga prilagajamo potrebam po toploti. Priloga Dolenjskega lista 13 j POSLEDNJI PREVOZ ČEZ SAVO Z BRODOM - Leta 1906 so se Brežičani zadnjič popeljali z brodom čez Savo pri Brežicah. Istega leta je bil dograjen in za promet odprt železobetonski most, ki še danes povezuje Štajersko s Kranjsko, levi savski breg z desnim Krkinim. Sredi prejšnjega stoletja so preko Save in Krke med Mokricami in Krškim vozili številni brodovi in čolni. Brodovi so bili pritrjeni z jeklenimi vrvmi, debelimi 15 do 30 milimetrov, da jih ni odnesel vodni tok. Ploščad na dveh spetih čolnih je imela nosilnost 20.000 kilogramov in je sprejela 25 oseb. Rešilni čolni, ki so bili ob napravi brodov obvezna spremna plovila, so bili dolgi 10 metrov in široki 1,2 metra. Brodovi v nobenem primeru niso smeli ovirati prometa rečnih ladjj in flosov. (Pripravila: Ivanka Počkar, etnologinja, fotografija iz arhiva Posavskega muzeja Brežice) Veliko “zapravljenih "otrok-Neka poštama in izkušena žena mi je rekla in zatrdila, ko bi dekleta tod vedele za tako zel ali tak storž ali sploh za tak pripomoček zoper materinstvo, da bi romale tje, kjer bi se nahajal se, v večih trumah in bolj porastoma, kakor na naj večo božjo pot. Ve, da tudi tod poznajo tak prepovedano pomoč in jo rabijo prav pridno - pri toliki kavsarii, kako je mogoče, da ima prečinska župa le 13 nezakonskih otrok - “zapravljenih" bo morebiti dva- in trikrat toliko. Zbirke raznega zdravilnega zelovja in cvetja nahajajo se po Dolenjskem v mnogih hišah, ne le pri konjederkah. Meksikajnarji- Ravno zdaj čujem peti pesem naših Meksikajnarjev, zloženo pred njihovim odhodom: “Da pojdejo velik sto tavžent milj al boga ne bodo pozabili, čez to široko morje, kjer žlahtno sonce doli gre, zapustiti da bodo morali ljubice in rožice” etc. Napev dosti čeden, naroden, pesem poetična, občutna. Pregovor- Treh mož na svetu manjka. Enega, ki bi za berače molil, enega, ki bi za pijance plačeval, in enega, ki bi za bogatina umrl. Ostajajo v krčmah - Dedci navajeni so tod ostajati v krčmah ali v drugih hišah, kamorjih kaka kupčija ali drug opravek pripelje, po celi dan in celo noč in še drugi dan in včasi celo tretji ali pa še dlje. Dolenjska ljubezen - Če ljubi po naključju kdo deklico zares čisto ter je ne svari samo ne dati zapeljati se drugim, ampak se varuje greha in njegove sramote tudi sam, zdi se tako ravnanje in zdržanje Dolenjcem strašno čudno, čez vse sumljivo in neverjetno. Tudi o njej raznaša se kmalu glas, da se je skurbala kakor druge vrstnice, ki ne morejo biti brez koceljnov. Dolenec v pravo čisto ljubezen nikakor ne more verjeti, kajti je premesen, preživinski sam in sodi vse druge po sebi. db KNJIŽNA POLICA Magnifikat Pri Pomurski založbi je, v knjižni zbirki Domača književnost, izšla nova knjiga pomurskega pesnika Roberta Titana-Felixa, zbirka pesmi MAGNIFIKAT. Če bi naslov brali po slovensko, bi ga prebrali HVALNICA vsekakor nekaj v povezavi s slavljenjem. Pri tem pa se že zastavlja vprašanje: čemu hvalnica? Tudi če ostanemo pri magnifikatu, takojšnjega odgovora ni. Najprej pa pomislimo na skrivnostnost, mističnost. Tudi po branju prvih pesmi ostane vtis, kot da stopamo v neko neznano pokrajino, kamor se gre v procesiji mimo čudnih, a razpoznavnih znamenj, kot so, denimo, žalni trakovi. Toda v teh pesmih se že pojavi arhetipska ptica in ta naj bi pomenila odrešitev, ko “tipam vero, tipam potno čelo”. Sicer pa so Titanove pesmi, kot je zapisal Aleš Šteger na zavihek knjige, pesmi o razprtosti dlani. Je dlan, ki se giblje med sencami in prostori, med drugimi in drugačnimi dlanmi, potuje po vijugasti krhki poti med jeziki, ki ji ližejo ostre robove in spravljajo v usta. In dlan gre naprej, se dotika vere pa upanja in bolečine, dotika se ljudi in išče ljubezen. Jeziki se še nadalje stegujejo k njej in jo ližejo; ko je je čedalje manj, se prikaže arhetipska ptica, na dlani iztegne peruti in dlan lista perut za perutjo, kot knjigo. Knjiga pa govori o stvarjenju in koncu sveta, o grešnikih in prerokih, o dobrem in zlu v človeški podobi. Telo je zajeto v oklep kože, koža prehaja v roko in roka v dlan. V dlan, ki se giblje, potuje. Je v tem potovanju dlani tista osrečujoča svetloba, ki je vredna, da ji pesnik zapoje magnifikat? Najbrž je, nemara tudi zato, ker je pesnik potovanje dlani ubesedil v zanimivih verzih, ki se dotikajo tudi neba' IVAN ZORAN Slovenska znamenja Ali Slovenci poznamo svoje nacionalne simbole, in če jih, ali jih tudi dovolj spoštujemo, ohranjamo za zanamce in branimo, kadar je to potrebno? Skratka, ali znamo živeti z zavestjo, da so tudi simboli tisto, kar nas druži in utrjuje kot narod, ki ima svoj jezik, kulturo, običaje', svojega duha in znanje, ponos in zgodovino? Zdi se, da nam slovenstvo še ni prepojilo krvi tako močno, da bi mu brezpogojno dajali prednost vselej in povsod in da smo ga pripravljeni javno omenjati samo v izjemnih situacijah. Nešteto primerov iz vsakdanjega življenja in ravnanja Slovencev to, na žalost, še kako potrjuje. V takih razmerah bo svoje prav gotovo opravila knjiga SLOVENSKA ZNAMENJA, ki jo je pri Založbi Humar (Gorica-Bilje) izdal Jožko Šavli, soavtor knjige Veneti, naši davni predniki, kije ob izidu pred petimi leti vzburkala nemalo prahu na tleh Slovenije in nekdanje Jugoslavije. Kot je znano, je omenjena knjiga promovirala teorijo o venetskem, torej o nejužnoslovanskem poreklu Slovencev, zato je žela zavrnitev, pa tudi omalovaževanje in celo posmeh, uradne znanosti in dobršnega dela jugoslovanske politike. Prek 400 strani debela in bogato ilustrirana knjiga Slovenska znamenja obsega vrsto študij o slovenskih simbolih, ki jih je Šavli napisal in objavil pred desetletjem in prej ter so spričo vsebine lahko izšle le v tujini. Šavli je študije pisal iz prepričanja, da slovenske korenine ne izhajajo izza Karpatov, marveč da so naši pravi predniki Veneti in da se Slovenci prav zato tudi tako razlikujemo od Južnih Slovanov. To različnost oz. drugačnost naj bi potrjevali tudi naši simboli - slovenska znamenja. Veliko simbolov je, kot piše Šavli, ohranjenih iz karantanskih časov. Na Koroškem so taki simboli: Gospa Sveta, knežji kamen, vojvodski prestol. Nekateri so priča slovenske državnosti, slovenskega prava. Ustoličenje knezov je teklo po slovenskem običaju in v slovenskem jeziku. Slovenski klobuk sestavlja celo nekatere grbe. Drevo življenja Slovencev je bila od nekdaj lipa, slovenski cvet pa nagelj. Slovenski naj bi bil tudi zlatorog, o katerem govorijo ljudske pripovedke. Dediščina naše davnine so, kot piše Jožko Šavli, tudi najrazličnejša hišna znamenja. Še o mnogih drugih zanimivih rečeh je moč prebrati v tej knjigi. Tudi o slovenskih svetnikih, katerih da imamo kar nekaj, čeprav si uradna Cerkev v Sloveniji prizadeva, da bi šele proglasili prvega zares našega svetnika. Da so Šavlijeve študije o slovenski simboliki res pisane v skladu s prepričanjem o venetskem poreklu Slovencev, potrjuje tudi dejstvo, da so na koncu knjige ponatisnjene tri Borove študije: o izvoru imena Veneti ter o napisih na negovskih čeladah in na vojvodskem prestolu, ki naj bi bili venetski, torej v jeziku, ki ga je, po Boru, moč prebrati s temeljitim poznavanjem in znanjem slovenščine. Šavlijeva knjiga Slovenska znamenja prinaša branje, ki je v vseh pogledih zanimivo, z vsebino pa se je moč strinjati ali ne. Za znanost pa je izziv več, da se odzove trezno znanstveno, ne pa zviška, avtoritativno, z roganjem in poniževanjem, ali celo samo z molkom. IVAN ZORAN ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV NOVO MESTO Ulica talcev 3a 68000 Novo mesto tel.: 21-319,21-640 fax: 21-319 Izobraževanje odraslih — razpis za šolsko leto 1994/95 osnovna šola I. OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE II. PROGRAMI USPOSABLJANJA — USO I 1. Pomožni tekstilec — pomožna strojna šivilja • Pogoj za vključitev: izpolnjena osnovnošolska obveznost srednja šola III. TRILETNI PROGRAMI POKLICNIH ŠOL — IV. stopnja zahtevnosti 1. Trgovec • Pogoj za vključitev: dokončana osnovna šola 2. Prekvalifikacija v trgovca • Pogoj za vključitev: končana triletna srednja šola 3. Priprave na preizkus strokovne usposobljenosti za prodajalca IV. NADALJEVALNI PROGRAMI — V. stopnja zahtevnosti 1. Trgovinski poslovodja 2. Ekonomsko komercialni tehnik • Pogoj za vključitev: končana ustrezna poklicna šola 3. Prekvalifikacija v trgovinskega poslovodjo • Pogoji za vključitev: končana štiriletna srednja šola 4. Priprave na preizkus strokovne usposobljenosti za trgovskega poslovodjo 5. Usposabljanje za računovodjo — specializacija v V. stopnji • Pogoj za vključitev: končana štiriletna srednja šola i/rctlni študij A. VIŠJEŠOLSKI PROGRAMI: 1. Višja upravna šola Ljubljana • Pogoji za vpis: končana štiriletna srednja šola • Vpis na študijski enoti Novo mesto: 19. 9. 1994 ob 15.30 — 1. in 2. letnik 2. Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor • Pogoji za vpis: končana štiriletna srednja šola O Vpis na študijski enoti Novo mesto: 23. 9.1994 od 9. do 12. ure — I. letnik — novinci od 15. do 18. ure — I. letnik, II. letnik, evidenčni vpis B. VISOKOŠOLSKI PROGRAMI 1. Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor • Pogoji za vpis: končan višješolski študij katerekoli smeri • Vpis na študijski enoti Novo mesto: 24. 9. 1994 ob 9. uri — vpis v III. letnik Prijave za vpis sprejemamo — za osnovno šolo in srednje šole v mesecu septembru. Uradni vpis in pričetek predavanj v oktobru. — za prekvalifikacije, specializacije in priprave na izpite do popolnitve skupin. — za izredni študij do uradnega vpisa. ZA VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE O ŠOLSKIH IN DRUGIH OBLIKAH IZOBRAŽEVANJA SMO VAM NA VOLJO VSAKDAN OD 8. DO 16. URE! P ] n R; Jh ] dri od’ tes “O 72. F kai de: da cel Vi Pr« na lav Ne po tir; ski vla Vj ob mi mi tal ra de tei da nit oh na izt na mi m< ha st« pc kc vs Uš in iti tet gc or čc fit pc, ki ni a Na razpisano mesto za tuijaškega ranocelnika je prišlo pet prošenj; izmed njih so izbrali Jožefa Drachslerja, ki je bil rojen v Mavčičah. Tedaj je bil star 41 let, poročen in imel je enega otroka. Govoril je slovensko in nemško. Diplomiral je za ranocelnika in porodničarja 1.1831, po diplomi je imel eno leto privatno prakso v Ribnici, od 1.1832 je bil drugi, od 1.1836 pa prvi ribniški ranocelnik s sedežem v Velikih Laščah. Absolviral je tudi študij filozofije. Nikjer sicer ni posebej omenjeno, vendar so ga prav gotovo izbrali Turjaški. Dr. Vessel, kije tedaj še bil okrajni fizik v Ribnici, je sporočil v Novo mesto, da se z imenovanjem Drachslerja sedaj naj na prvega ranocelnika ribniškega okraja prenese vsa skrb, s čimer pa se okrožni urad v Novem mestu ni strinjal in je vztrajal, da se mesto prvega ranocelnika v Velikih Laščah ohrani in razpiše. Sodeč po tem se torej okrajni ribniški fizik dr. Vessel ni strinjal s svojim predpostavljenim okrožnim fizikom dr. Ershenom, zato seje tudi pripravljal, da Ribnico zapusti. Ribniška oblastva so od okrožja zahtevala, ker so se razmere v Velikih Laščah z imenovanjem Drachslerja zelo poslabšale, da se mesto ranocelnika ohrani, Turjaški pa ga naj plačajo, saj je tam kruha dovolj za oba! Nova lekarna je res v Ribnici, vendar to stanja ne spremeni. Rekli smo že, da se je dr. Ershen s tem strinjal, zato je iz okrožnega urada poslal dopis guberniju, da se mesto ranocelnika v Velikih Laščah ohrani. V Ribnici že nekaj mesecev ni več vojaštva, zato je odšel tudi vojaški zdravnik in če torej ranocelnika pokličejo kam daleč, ostane v Ribnici okrajni zdravnik sam in če še tega kam pokličejo - ta ima zelo velik okraj -tedaj ostanejo v Ribnici brez zdravnika. Prej je bil Drachsler iz Rašice od Velikih Lašč oddaljen četrt ure hoda, z odhodom naTuijak pa ima sedaj do tja tričetrt ure, kar seveda zadevo otežuje. Zotter pa ima hišo v Ribnici in če bi ga torej poslali tja, bi se njegov položaj zelo poslabšal. Zato se naj zasede tudi mesto za drugega ribniškega ranocelnika. Končno so to zadevo julija 1839 rešili. Mesto prvega ranocelnika so prenesli v Ribnico, mesto drugega ranocelnika pa v Velike Lašče. Gubernij je ta predlog 1.8.1839 potrdil. Zdi se, da je poglavitno pri tako dolgotrajnem reševanju vprašanja enega ali dveh ranocelniških mest v Ribnici bilo le drugje. Avgusta 1839je namreč že bila dozorela odločitev, da se okrajni fizikat iz Ribnice premesti v Kočevje, kar je seveda imelo širše posledice za celotno organizacijo zdravstvene službe v novomeškem okrožju. Dr. Carlu Vesselu je končno uspelo: imenovan je bil za okrajnega zdravnika v Postojni, nakar so se začele priprave na selitev fizikata v Kočevje. Za ta ukrep si je prizadeval predvsem okrožni urad v Novem mestu, ki gaje v dopisu guberniju opravičeval in utemeljeval s potrebo po prostorski preureditvi sanitetne službe ter oddaljenosti ribniškega fizika od bolnišnice obmejne straže, kije bila v Kočevju in za katero je moral skrbeti ta fizik. Ta ukrep je pozneje, 3.12.1840, potrdila tudi dvorna pisarna na Dunaju. Okrajni fizikat premestili v Kočevje V takih razmerah sta Martin Grablovitz in Carl Naglitsch sklenila kupoprodajno pogodbo za ribniško lekarno, kakor je v zemljiški knjigi 1.1.1840 vpisano. Grablovitz, ki je bil v Ribnici lekarnar le 3 leta, je verjetno spoznal, da se za ribniško lekarno bližajo slabi časi. Najbrž jo je zato tudi prodal. Naglitsch pa verjetno z razmerami ni bil seznanjen. To lahko sklepamo iz tega, daje Naglitscheva prošnja za koncesijo ribniške lekarne prišla na okrožni urad v Novo mesto šele 17.7.1840, torej že potem, ko je lekarno kupil. Okrožni urad je prošnjo poslal guberniju z Gra-blovitzevo odpovedjo ribniške koncesije. Ribniške oblasti so okrožju pisale, daje potem, ko je dotedanji lastnik lekarne Martin Grablovitz odpovedal koncesijo, zanjo zaprosil Carl Naglitsch, saj je ta praktično že lastnik te “resnično dragocene lekarne” in je tudi sicer v vsakem pogledu mož, ki ga lahko priporočijo, zato naj tudi okrožna oblast tej prošnji ne nasprotuje in jo posreduje guberniju. Carl Naglitsch jc imel vse potrebne kvalifikacije, saj je uspešno končal vajeniško in učno dobo, lekarniški študij pa je tudi zaključil z dobrim uspehom. Razen tega ima tudi potrebni denarje še poudarjeno v vlogi, ki jo je okrožje poslalo guberniju s predlogom, da se lekarniška koncesija prenese na Naglitscha. V tem času je na mesto okrajnega fizika v Ribnici bil imenovan dr. Anton Zhesnick, doma iz Cerkelj. Star je bil 39 let, samski, z diplomo porodničaija in živinozdravnika. Obvladal je nemški, latinski, slovenski in italijanski jezik. Služboval je v Spitalu na Koroškem in na Češkem. L. 1836, v času epidemije kolere, je bil poslan na Kranjsko, tri leta pa je služboval na dunajskem veterinarskem zavodu, nazadnje pa v Novem mestu. Medtem je delal tudi v bolnišnici obmejne straže v Kočevju. Skratka mož, ki ima v vsakem pogledu odlične ocene. In dr. Zhesnick je bil tisti, ki je ribniši okrajni fizikat premestil v Kočevje. Nič ni pomagalo, čeprav so Ribničani ubrali vse poti, da bi to preprečili. Nazadnje so se obrnili še na cesarja samega. Ribniškemu graščaku Jožefu Rudežu so se pridružili vsi veljavni možje, med njimi tudi lekarnar Naglitsch. V prošnji je navedeno, da je Ribnica večji kraj od Kočevja, da je naseljenost prebivalstva večja, da oba kraja ležita približno vsredišču pokrajine, da ribniški okraj obsega razen Ribnice še Turjak, Žužemberk, Polano in Kočevje, zato so oblasti že pred mnogimi leti, ko so ustanovile fizikat v Ribnici, vsa ta dejstva poznale. Razen tega so že sedaj v kočevski okolici 3 ranocelniki in če bo sedaj odšel še zdravnik, se bodo razmere v Ribnici zelo poslabšale. Navajali so še druge razloge in utemeljevali svojo prošnjo, toda cesarjevega srca niso omehčali. Novomeški okrožni urad je maja 1841 pisal guberniju v Ljubljano, daje okrajni fizikat že preseljen v Kočevje in da je že odobril obračun stroškov za selitev, ki mu gaje predložil dr. Zhesnick. Za tolažbo so potem za Ribnico oblikovali dodatno mesto ranocelnika. I PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV » PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Protesno pismo kmetijskemu ministru Ostercu Razlaščeni kmetje iz Šentjerneja in okolice teijajo Razlaščeni kmetje, ki so nam po drugi svetovni vojni neupravičeno odvzeli premoženje, najostreje protestiramo proti predlogu - gre za “Obvezno razlago prvega odstavka 72. čl. zakona o denacionalizaciji, ki je v postopku v državnem zboru - s katerim izpodbijate 72. čl. zakona o denacionalizaciji. Iz predloga, kakršen je, sklepamo, da nas želijo ponovno izigrati, in to celo s predlogom, ki ste ga podpisali Vi, čeprav dvomimo, da ste avtor predloga Vi, saj poznamo odločno nasprotovanje nekaterih Vaših sodelavk in sodelavcev denacionalizaciji. Ne moremo namreč verjeti, da bi Vi podpisali tak predlog, ki ohranja zatiranje kmeta razlaščenca. Še bolj nas skrbi, daje tako razlago sprejela celo vlada, vendar na Vaš predlog. Zato Vam predlagamo, da ta predlog o obvezni razlagi umaknete in v svojem ministrstvu izvedete kadrovske zamenjave tistih, ki Vam podtikajo takšne predloge, kot je omenjena razlaga. Ta obvezna razlaga je sramotno dejanje brez primere. Gospod minister, vprašujemo Vas, ali se ne zavede, kaj pomeni kmetu zemlja? Vrnitvi zemlje kmetu, ki jo z ljubeznijo obdeluje, s takimi ukrepi odločno nasprotujete. Mar ni bilo dovolj 45 let izkoriščanja žuljev naših prednikov in nas, njihovih dedičev? Vladajoče strukture prejšnjega režima, ki se skrivajo za krinko demokracije, bi večino odvzetega premoženja rade ohranile zase. Mi, opeharjeni lastniki, zahtevamo vrnitev I ;Voje zemlje skladno z že neštetokrat ogovorjenim geslom “Tujega nočemo, svojega ne damo!”. Pričakujemo od Vas, gospod minister, da boste ukrepali, da ne bomo ponovno oškodovani. 196 podpisov PRIVATNA krajevna skupnost?! Živimo v času privatizacije, ki pote-Aa ze nekaj let. Privatizira se praktično vsej podjetij, trgovin, zdravstvenih us uj>' M. In prav je tako. Toda, da bi imeli privat KS, se pa ne more pohval-1 l ver]etno nihče, razen pri nas v Kos- e u. Pa še zelo hitri smo bili, saj je KS v privat rokah že cela štriri leta. Tako govorijo dejstva. Ne obstaja nikakršen organ, pripombe, potrebe in želje ob- anov se ne upoštevajo, kako je s 1‘nančnimi sredstvi, nihče ne ve, dela P“ se tako in tako nič, saj kar bi bilo v korist občanov ne. F. C. lelesa, ki je v življenju ljudi (Searle) obremenien’ Je Smoleč. Osilnica je bila ves čas slovenska Ob dejstvu, daje območje Osilnice še do druge svetovne vojne sodilo pod savsko banovino (Hrvaško) - Cela vrsta drugih dejstev govori v prid njenega slovenstva Čeprav smo že nekaj let v samostojni slovenski državi, je treba nekaterim še vedno dokazovati slovenskost Osilnice, doline in ljudi, ki tam živijo. Kako naj si drugače predstavljamo zapisano “Tako je območje Osilnice še do druge svetovne vojne sodilo pod savsko banovino (Hrvaško) in ne dravsko (Slovenijo).” (DL, št. 31,4. avg. 1994, Odgovori in popravki, Vprašanja direktorju dr. Petroviču - št. 2). Neprimerno in neokusno je privleči na plan to trditev in dodati še “uskoštvo” Kostelcev, da bi zagovaijali neznanje slovenskega jezika danes. Mimogrede, Osilniška dolina (z veliko začetnico!) in Kostel sta dve samostojni in zaokroženi na-ravnogeografski pokrajini, ki sta imeli tudi različen zgodovinski in kulturni razvoj. . Danes ostanem pri citirani trditvi, kdaj drugič še o uskoštvu. Najprej moramo vedeti, kdaj in v kakšnih okoliščinah je nastala omenjena upravna razdelitev Kraljevine Jugoslavije. Vedeti moramo, da se je z njo želelo zabrisati nacionalne meje in ni bila samo Osilnica tista, ki je prišla pod savsko banovino. Osilniškjt občina je prišla pod okraj (srez) Cabar 1930, kije bil najprej v dravski banovini in šele zatem pripojen k savski. (Zakaj je bil Čabar najprej v dravski banovini, je zanimiv problem v naši zgodovini, ki pa ga danes ne bi načenjal.) S tem se slovenski značaj Osilnice ni spremenil! Osilniški politični veljaki (nikakor ne liberalci!) so uspeli in dosegli v Ljubljani in Zagrebu, da je dolina ohranila slovenski značaj, čeprav je bila pod savsko banovino. O vsem tem nam govore listine in tudi pričevanja tedanjih politikov. Imel sem srečo, da sem se še v študentskih letih o tem pogovarjal z mnogimi starejšimi o dogodkih konec 19. in tega stoletja. Tako mi je veliko pripovedoval o svojih vojnih dogodivščinah v Galiciji, Tirolah in drugje Jože Jarm, ki se ga morda starejši z Dolenjske spomnijo kot rezbarja, podobarja in restavratorja mnogih oltarjev naših cerkva. Govoril mi je o takratnih “bojih” za slovenstvo v banovini in drugem. Iz teh krajev sta med drugimi tudi Maistrova borca Tomaž Ožura in Jože Štimec. O dogodkih v Judenburgu, ko seje uprl slovenski pešpolk, mi je pripovedoval Jože Kvaternik in še bi lahko našteval ljudi in njihova dejanja v podkrepitev slovenstva v novejšem času. Listine (rojstne, mrliške, krstne...) so lepo pisane v slovenskem jeziku, le pri nekaterih starejših v nemškem. Ravno pred četrt stoletja sem imel priložnost pregledovati vse to in pri tem mi je bila v veliko pomoč tedanja osilniška matičarka Silva Rakove. Čeprav doma z drugega konca Slovenije, se je hitro naučila osilniškega narečja in poznala je vse ljudi in posebnosti. Mlajšim, da ne govorim doseljencem, bi lahko bila za vzgled, saj je že po govorici ločila Pa-peščane od Bosljivcev, Padovcev ali Osilničanov. Kako je poslovala Hranilnica in posojilnica ali občinska uprava, sem lahko slišal že od starega očeta. Prav tako so v šoli poučevali knjige od šolskega leta 1937/38 pisali v hrvaščini. Med učitelji, ki so bili Slovenci, naj omenim samo Tomaža Po-dnarja. Mnogi se ga spomnijo kot organizatorja sokolstva in kulturnega življenja v dolini. Ogromno bi lahko napisal tudi o kulturnem življenju. Delovale in nastopale so gledališke amaterske sku- Avstralec Tone iz Bilpe Tone Verderber, kije kot 20-Ietni fant pobegnil v ____Avstralijo, je bil te dni (drugič) pri nas_ , Jone Verderber je bil rojen leta 1937 v Bilpi. pri očetu se je učil kovaške obrti skupaj z 10 let starejšim bratom Rudijem, ki še danes naredi kakšno kmečko orodje, ce mu znani vrag iz bilparske stene, kl ga je naslikal že Valvasor, ne zapira vode. A to je druga zgodba. Tone mi je oni dan ob kupici domačega vina pripovedoval, da je skupaj z dvema fantoma leta 1957 pobegnil v Avstrijo, da se je izog-™ vojaščini in da bi po svetu zaslužil vsaj za motorno kolo. Do Avstralije se je peljal z ladjo, ki je ustavljala v Port Saidu, Adenu in Se kje. Ko je tako med potjo videl vedno več črncev, se je spraševal: Nako črno bo šele v Avstraliji?” Tone je potem navihano pripovedoval dalje: ‘V Avstraliji so nas vtaknili v taborišče Bonigilla, kamor je prihajal slovenski pater Bazilij in nam kazal filme o življenju Slovencev v Avstraliji. Našel mi je tudi stanovanje in pomagal dobiti delo v tovarni Ford v Geelongu, kjer sem že Prvi dan napravil štiri nadure. . -° |f. bilo lahko in lepo. Hrana Pa je bila za naše pojme zelo neokusna. Še danes menim, da takrat Avstralci niso znali kuhati. Težko sem se navadil tudi na čaj z mlekom. Avstralci pa so v začetku gle-da" na nas kot na Cigane. V 37 letih pa so se tudi Avstralci zelo spremenili, saj že kuhajo bolj evropsko hrano, našo hrano občudujejo in zahajajo tudi v slovenske restavracije. Prve dni smo iskali vino, a ga nismo dobili nikjer. Videl sem napise ,Star hotel’ in premišljal, koliko let neki je star. V angleščini namreč pomeni beseda star zvezdo. Vsa gostišča so bila zaprta tudi že ob 18. uri. Delali smo do 16. ure oz. nekaj dalj. Domači delavci, ki so se hoteli po napornem delu in vročini napiti in osvežiti, so po delu hitro navalili v gostilne, naročili tudi po 5 ali 6 vrčkov piva, ker so se bali, da bo gostilna prehitro zaprta. Avstralsko pivo je bilo takrat zelo močno, zato so bili taki pivci hitro pijani, saj je vsak do 18. ure moral izprazniti, kar je naročil. 11I1 so stoje, in če so komu noge klecnile, so ga vrgli ven kot vrečo krompirja. Prav tako so spodili oz. vrgli iz gostilne vse ob 18. uri. Slovenci nismo popivali po gostilnah, ampak smo pijačo nosili domov. Sicer pa si vino dobil le v trgovini. Imeli so še jabočnik, ki se je penil kot šampanjec.” Službo je nekajkrat premenjal. “Na koncu sem bil v neki tovarni hrane, kije druga največja na svetu, preddelavec kar 18 let. Letos so zmanjšali število zaposlenih in jaz TONE VERDERBER PEČE PO A VSTRALSKO - Na fotografiji je Tone Verderber, ko peče na avstralski način meso na ražnju. sem pristal, da grem prostovoljno iz tovarne. Izplačali so me prav na moj rojstni dan, 17. junija letos. S tem denarjem sem si kupil hišo, jo opremil in kupil še avto, kakršnega sem si vedno želel. Ko bom to odpravnino porabil, bom upravičen do denarne pomoči, če ne bom našel dela. Star sem 57 let. Pokojnino dobiš s 65 leti starosti, že po šestdesetem letu pa si upravičen do denarne pomoči,” pravi Tone. J. PRIMC pine, tamburaši, sokolsko društvo. Organizirali so razne tečaje za žene in dekleta. Katoliško prosvetno društvo je imelo pevski zbor in dramsko skupino, v skladišču trgovca Žagarja so imeli gledališče. In vse v slovenskem jeziku! O tem bi veliko povedal Bogomir Ožura, legenda amaterskih igralcev v dolini. Zapis je nastal dobronamerno in v osvetlitev nekdanje živahnosti, ki jo pogrešam, ter z željo, da se mladi kot tudi doseljeni seznanijo z bogato preteklostjo doline. Naj ljudje vedo, da Osilničani le niso brezimeni ljudje, kot bi lahko razbrali iz časopisnih poročil iz Kolpske doline. JOŽE OŽURA Kje ste, obljube? Italijanom hote ali nehote pomagajo tisti naši politiki, ki zasmehujejo NOB Po 2. svetovni vojni je bilo potrebno na Slovenskem graditi porušeno deželo. Dobili smo delavce z juga, ki so pri nas ostali kar za vedno. V zadnjih letih so se delavci tolažili, da bo sedaj bolje, ker ne bo potrebno dajati denarja za nerazvite. Govorilo se je tudi, da bo Slovenija etnično čista in da bodo neslovenski državljani zapustili Slovenijo. Toda dobili so slovensko državljanstvo. Pri nas so nastanjeni tudi begunci. Govori se, da bodo pri nas dobili celo delo. Saj človek rad pomaga, a kaj, ko še naša mladina ne dobi dela. Mislim, da kar drži, da je naša nova oblast svojim mačeha, tujim pa mati. Premišljujem, kaj bi rekli pokojni borci NOB in interniranci, ki so najbolj trpeli. Motijo me tudi zahteve otoškega grofa, ki želi grad dobiti nazaj. Le kje je bil, ko bi moral braniti domovino? In kaj je z zahtevami Italije po našem ozemlju? Mislim, da so nekateri naši politiki, ki zasmehujejo NOB Italijanom napravili uslugo. Med vojno je fašizem zagrešil ogromno požigov in pomorov, slovenski narod pa se je branil, zato so njihove sedanje zahteve popolnoma neute-mljene. LOJZKA PUHEK Črnomelj Protestiram zaradi grozljive drame s konjem Da so “slavni” Slaviči sposobni česa takega! Globoko pretresena ob branju Smrtnonosne konjske ljubezni izpod peresa novinarja Zmaga Gomzija, objavljene v Kaju 9. avgusta, želim izraziti svoj gnev nad okrutnim ravnanjem “slavnih” rejcev konjev Slavičevih iz Ključarovcev, v katerih hlevih je tragično končala svojo uspešno življenjsko pot vrhunska kasaška tekmovalna kobila Artanide, last znane mariborske družine Muhič, oz. njenega voznika Mirana Muhiča. Le tisti, ki čuti z živalmi, ve, kakšna krvava, do neba vpijoča življenjska drama se je tedaj dogajala v tistih zanemarjenih hlevih, kajti Slavičevi so s prisilo, na brutalen način, s pretepanjem, z udarci po glavi in ostalih delih telesa, pripravili kobilo na “ljubezensko razmerje” z žrebcem. Tako je uboga, nemočna žival klonila pod težo udarcev zločinske roke “slavnih” rejcev in borcev na trofeje ter na kraju obnemogla podlegla. Upam, da bo krvava drama, ki se je odvijala v Slavičevih hlevih v Ključarovcih, ki pa menda ni edina, saj so Slavičevi znani po tem, da s konji zelo nehumano ravnajo, dobila kmalu svoj epilog na sodišču. Sočustvujem z družino Muhič in sem prepričana, da bodo vztrajali na tem, da bosta storilca, primemo teži dejanja, kaznovana. V izogib takim in podobnim primerom bi bilo prav, da bi družba obema storilcema do-življenjsko preprečila rejo konj, Marka Slaviča pa, ki je član KK Ljutomer, izključili iz članstva. Svoje pisanje zaključujem z življenjskim naukom, ki govori, da je človek največje pohlepno zlo na svetu. Pravega prijatelja ne najdemo pri ljudeh, ampak pri živalih, ki človeku poplačajo dobroto in ljubezen z večno zvestobo. KRISTINA FERLIČ Maribor POSA VJE NA VRVICI - V organizaciji turistične agencije Taj iz Brežic, kije izvedla avanturistično zasnovan avtobusni izlet, je dvajset ljudi iz Posavja, predvsem Krmeljčanov, preizkusilo svoje moči in meje poguma. Najprej s spustom z gumijastimi čolni po brzicah Soče, ko so v popolni opremi in ob pomoči vodit ev premagali 8 km dolgo pot, katere zadnji del je bil l. 1991 namenjen svetovnemu pokalu in je zahteval izredno koncentracijo. Drugi izziv pa je na petinpetdeset-merskem solkanskem mostu sprejela polovica udeležencev. Skok z elastično vrvjo proti zeleni Soči (bungee jumping) jih je napolnil z adrenalinom, preostali del posadke pa je ob obali fotografiral 85 kmlh padajoče figure - pogumne ljudi iz Posavja. (D. Krošelj) Ponovljena sramota z odpadki Pošteno bo, če bo javnost natančno izvedela, kaj vse sta “Sava” in “Krka” plačali in kaj v resnici izvozili V začetku septembra se bo v luko Koper vrnila ladja z za Slovenijo sramotnim tovorom, ki so ga podjetni poslovneži skušali izvoziti v Kolumbijo in pri tem - verjamemo kolumbijskim oblastem - naložili tudi takšne odpadke, ki niso bili na listi za izvoz. Po svoje se ponavlja zgodba Bosna-Jesenice, tokrat pa ne na železnici, marveč na morju. Tudi usoda bo bržkone podobna: država bo plačala, da se izogne mednarodnemu škandalu in obsodbi. V obeh primerih ostane dejstvo, da so nekateri kar dobro zaslužili in se smejijo državi, ker pač sama seže v žep. O odgovornosti pa spet nič. Spomniti je treba, da pri nas še vedno velja tudi praksa, da podjetja skladiščijo odpadke na svojih dvoriščih. Že v prejšnjem režimu je bil domala do kraja izpeljan demokratični postopek, ki bi omogočil določitev lokacij za posebne in druge odpadke in nadaljnje ravnanje z njimi. Nova oblast je skoraj dokončano delo žal prekinila in rodil se je IKROS (Integralni koncept ravnanja z odpadki v Sloveniji), katerega boter je “ZA PAVLIHO” V teh poletnih mesecih je pretok ljudi skozi kolpsko dolino zelo velik. Mnogi med njimi potrebujejo tudi bančne usluge, a so žal velikokrat razočarani, saj so prostori LB v Vasi odprti samo dva ali trikrat v tednu. Tega ni moč razumeti; v zimskem času, ko je obiska malo, je odprto pet dni v tednu, a na višku turistične sezone samo, kot sem že omenil, dva dni. Včasih smo temu rekli “za v Pavliho’’. Izgovarjanje na dopuste je milo rečeno smešno. To je ravno tako, kot če bi npr. na Bledu človek zaprl pension v mesecu juliju in avgustu in odšel na dopust. Kolikor mi je poznano, to isto velja za Osilnico. Hvala bogu, da so še druge banke in menjalnice. F. C. Nepotreben zaplet na novomeški carini Kaj vse sem doživel Osmega avgusta sem z naloženim kamionom pripotoval iz Italije v Novo mesto, namenjen v Rusijo. Med potjo sem se odfočil, da na novomeški carini “odprem” TIR CAR-NET in nadaljujem potovanje pod TIR režimom. Vedel sem, da je to možno opraviti na kateri koli carini, zato nisem pričakoval problemov. Na moje presenečenje so me zavrnili že na Intereuropi, kjer sem samo prosil za izpolnitev obrazca. Poznali so stališče novomeške carine in mi odsvetovali vztrajanje pri moji zahtevi. Nisem hotel odnehati. Telefoniral sem šefu carinske izpostave g. Terčku. Zavrnil je mojo zahtevo, pri tem pa mi obširno razlagal svojo utemeljitev. Ker nisem hotel odstopiti, mi je predlagal, da se oglasim naslednji dan, ko bo premislil. Ko sem pri- šel, je ponovno zavrnil mojo zahtevo s še obširnejšo razlago. Pri tem je navajal prav smešne argumente. Nikjer mi ni omenil potrebe po razlaganju tovora. Spomnil sem ga na konvencijo in ga opozoril, da se nameravam pritožiti. Od svoje odločitve ni odstopil. Za pet minut sem odšel v spodnje prostore k telefonu in se vračal nazaj. Tedaj sem na stopnišču zalotil g. Terčka, ko se je pogovarjal z nekim carinikom in uslužbencem Intereu- bil tedanji minister za okolje in prostor Miha Jazbinšek. Ne glede na to, da smo imeli glede IKROS resne pomisleke (predvsem, da v bistvu spodbuja proizvodnjo odpadkov, ne preprečuje pa njihovega nastajanja) je drago plačan projekt ostal v predalu, kljub temu da imamo dober zakon o varstvu okolja. V tej zvezi javno zahtevamo, da sedanji minister za okolje in prostor čimprej pripravi poročilo o stanju v okolju, posebej o izvajanju zakona. Pošteno bo, če bo javnost natančno izvedela, kaj vse sta “Sava” in “Krka” plačali in kaj so dejansko skušali izvoziti (obema firmama ne zamerimo, saj sta pošteno plačali, zamerimo pa jima, ker ne pritiskata, da bi te probleme rešili za vso državo). Inšpekcija naj pove, kako je sodelovala pri tem poslu, kako so iz Novega mesta in Kranja prevažali tovor do Kopra in s kakšnimi dovoljenji in kako nameravajo tovor vrniti. Inž. KAREL LIPIČ Slovensko ekološko gibanje HoBropoA KpeMJl^CO CTOpOHbl rope. Med prihajanjem sem slišal izgovoriti: “Saj vem, da ima pravico, vendar mu jaz ne bom tega delal, saj je imel možnost to opraviti v Sežani”. Tedaj mi je prekipelo in v trenutku sem se odločil, da bom vztrajal do konca. To sem g. Terčku tudi odločno povedal in ga opozoril, da se nima pravice izživljati. Tedaj je g. Terček spremenil program. Izredno cinično je odgovoril: “Ne, ne, g. Luk-šič, ne bomo se izživljali. Storili bomo, kar želite, vi pa boste vse to plačali. Opozarjam vas, vi boste vse to plačali. Vaš tovor bomo razložili v carinsko skladišče.” Takoj sem razumel, da me pravo izživljanje šele čaka. Odšel sem v Ljubljano in potrebno uredil v 15-ih minutah. Zaradi omenjenega postopka sem se po telefonu pritožil na carinarnici v Ljubljani pri šefu revizije g. Jovanoviču. On je bil opazno že seznanjen z mojim zapletom. Spraševal me je, zakaj nisem to opravil že v Sežani. Ko sem ga spomnil na mojo pravico, da lahko to opravim na kateri koli carinski izpostavi, mi je odgovoril; “Res so bili dolžni to storiti, vendar si imel možnost v Sežani.” Glede razkladanja tovora pa je zatrdil, da bi on tudi tako storil, da bi ugotovil vsebino tovora. Po moji skromni oceni je zelo žalostno, da mora poklicni voznik -popolni pravni nestrokovnjak diplomiranim pravnikom razlagati, da imajo cariniki pooblastilo, da v določenih primerih zahtevajo razložitev tovora, vendar samo tedaj, če utemeljeno sumijo o vsebini in količini tovora, nikakor pa ne v smislu izživljanja nad stranko. To je zloraba pooblastila, kar bi dipl. pravnik tudi lahko vedel). Vedejo se kakor, da ne vedo, da pri nas velja takoimenovano humanitarno pravo, to je, da so vsi represivni organi dolžni svoja pooblastila izvajati tako, da bi čim manj prizadeli občane. Sploh pa jih pri tem ne žaliti, sramotiti ali drugače nepotrebno vznemirjati. Nikakršnega opravičila ni bilo. Sodbo si ustvarite sami. Kadar pa boste slišali, da so prevozniki zahodnih, pa tudi nekaterih vzhodnih držav pri svojih uslugah cenejši in bolj opremljeni, se spomnite na to, s kakšnimi nepotrebnimi problemi se ukvarjamo pri nas, izgubljamo dragoceni čas, živce in denar, kar vse bremeni dejavnost. ALOJZIJ LUKŠIČ Mali Slatnik SLOVENIJA NI NEZNANKA - Iz daljne Rusije, kjer so več kot uspešno zastopali Slovenijo na srečanju evropskih regijskih tv postaj, so se pred dnevi vrnili Prifarski muzikanti. Po enem izmed številnih nastopov - kritika jih je ocenila kot najboljše - so se fantje vneto lotili pisanja razglednic in eno so naslovili tudi na dr. Mihaela Petroviča, predsednika kočevske občinske skupščine. Pod vtisom uspeha in močne medijske pozornosti ter morda še česa drugega (dolge so ruske noči), so fantje bržkone pozabili, da je treba poleg kraja, kamor pošiljaš razglednico, napisati tudi državo. Namenoma ali nehote tega niso storili, razglednica pa je v zadovoljstvo naslovnika vseeno prišla iz daljne Rusije v Kočevje. (2350). 1. septembra 1994 DOLENJSKI LIST 15 Odgovori in popravki po § 9... • Odgovori in popravki po § 9... ] Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, kije začel veljali 23. aprila, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke bomo poslej objavljali pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa bodo opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne bomo objavili prispevka, ki bo napisan žaljivo in z namenom zaničevanja, ali če bo nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanaša (13. člen). Vprašanja direktoiju dr. Petroviču Dol. list št. 30, 28. julija In še odgovor novinarju Jožetu Primcu Že vrsto let čutim, da bi g. Cimprič ilemiziral z mano. Mislim, daje rad polemiziral 2 tokrat prava prilika za to. V zvezi z dr. Nikoličem in njegovim delovanjem sem že podal stališče odgovornim organom za njegovo delovanje in slovenski javnosti. Preseneča me - mislim pa, da tudi kostelsko javnost - obramba dr. Nikoliča pred mojimi navedbami, saj je bil Franc Cimprič v obdobju spora olič ' “ med dr. Nikoličem in g. Francem Volfom, takratnim ravnateljem OŠ Vas, odločno na strani ravnatelja v sporu proti dr. Nikoliču. G. Cimpriču sporočam, da sem Kot avtohtoni Kostelec želim spregovoriti o svoji domačiji v Grivcu, ki je preživljala v preteklosti šestčlansko družino, od tega tri otroke: sestro Miro, brata Toniča in mene. V naši lasti je 12% od 300 hektarjev grivačkega gozda, trije hektarji obdelovalne zemlje in sadovnjakov. Zaradi aktivnega ukvarjanja s sadjarstvom na naši domačiji in nenehni skrbi za gospodarjenje z gozdom imam v občini Kočevje status kmeta, s tem pa tudi vse davčne obveznosti. Na sestanku KS Kostel 19. februarja 1994 sem bil prisoten kot posestnik iz Grivca z namenom, da sodelujem pri točki dnevnega reda, ki se je nanašala na pojasnitev okoli nastale cestne situacije Petrina-Kuželj. Ko sem prosil za besedo, me je g. Cimprič gnal iz Kostela. Mislim, da lažje zapusti Kostel tisti, kije samo proletarski aristokrat, kot pa emocionalno vezan avtohtoni posestnik. Od tod ves moj upor zoper krivice, ki se dogajajo moji domačiji in vasi Grivac, ki me ni izločila, kot se nekateri trudijo prikazati. Sem sodijo vsi spori, ki so nastali z neciviliziranim in brezpravnim posegom v zasebno lastnino naše domačije, povzročili ogromno škodo brez predhodnega dogovora o odškodnini; posegi so bili izpeljani brez soglasja lastnikov, kar je najbolj prizadelo našo domačijo. Pri uveljavljanju odškodninskega zahtevka sem prepuščen različnim šikaniranjem, ponižanju, zmerjanju, in nezaslišanim grožnjam. K temu dodajam dogodek, ko so me v Kopru obiskali neznanci in mi jasno povedali, da hišica v Grivcu lahko zgori, jaz pa doživim “lepo prebutanje”. To srečanje z nezanci, ki sem jim v zadnjem trenutku preprečil vstop v moje stanovanje, je bilo v resnici veliko bolj ostro in dramatično, s tem pa so seznanjeni odgovorni organi Ministrst- va za notranje zadeve R Slovenije. ški kraj bodo spregovor vedno na strani zatiranih, za spoštovanje pravne države, človekovih pravic in svoboščin in nedotakljivosti zasebne lastnine, kar je tuje proletarski aristokraciji, ki je žejna in lačna oblasti. Ponovno poudarjam, da sem za cestno povezavo Petrina-Kuželj. Sem pa odločno zato, da se pri tem spoštujejo zakonske norme za zaščito osebne lastnine in posega prostora; v tem primeru za to, da gre cesta izven vasi (gozdna varianta), za kar je bila svoj cas tudi vaška skupnost. Žal se z nikomer ni dalo zmeniti o izpeljavi najboljše variante cestne trase v soglasju z lastniki posestev, vrednotenje poškodovanega in odvzetega ter za sprejem odgovornosti izvajalca in investitoija gradbenih del glede na posledice, ki bodo po mojem predvidevanju nastale v prihodnjih letih (zemeljski plazovi, zaprtje vodnih odtokov, spodjedanje bregov ob Kolpi in s tem deformacija asfaltirane cestne površine). Res bo zanimivo razčlenjevanje in dokumentiranje, kdo in kaj je komu v sramoto in kdo komu povzroča probleme. Čudim se, da se g. Cimprič spušča v vlogo razsodnika in napeljuje v zagovor dr. Nikoliča, da je bil pogovor v ambulanti Vas - laž, ko bo v naslednjih tednih zadeva dobila pravi epilog. Sodba, da se z mano ne da pogovoriti, je samo še en dokaz, da v Kostelu padajo vsi poskusi pogovoriti se in dogovoriti se demokratično. Sporočam g. Cimpriču, da nisem žejen in ne lačen oblasti, pač pa si želim demokracije. Za osilniški kraj bodo spregovorili osilniški intelektualci ter ostali domačini, če bodo ocenili, da je potrebno odgovoriti na Vaš komentar. Z dr. Nikoličem imam slabe izkušnje iz let 1965-1966 in 1986-1987, posebej pa leta 1990 ob vplačevanju participacije. Naš Kostel potrebuje zdravnika, ne pa politika! MARTIN ČERNE Grivac Ko delegatov ni • • f v v • m je skupscma nesklepčna Dol. list št. 30, 28. julija V 30. številki DL je avtor razmišljal o delovanju občinske skupščine Brežice oz. o tem, “kako vlada brežiško ljudstvo, če njegovi izvoljeni predstavniki sploh nočejo sodelovati v parlamentu...” Vprašanje je vsekakor aktualno in utemeljeno, le kdo drugi bi se moral o njem še kaj vprašati, ne le novinar. Zato tudi odgovor, po katerem smo delegati edini in v celoti krivi in odgovorni za tako stanje, ni sprejemljiv. Tem manj, ker je še pred slabim letom predsednik skupščine g. Oršanič v pisni polemiki z enim od delegatov zatrjeval, daje delo skupščine dobro in ažurno, da so odnosi korektni in da je zadovoljen z delovanjem skupščine. Že zaradi te ocene, ki sicer ni G. Primc, zanima me, iz katerih vzrokov ste se oglasili z oceno dela novinarjev in urednikov, ker niste bili izzvani k polemiki o delovanju dr. Nikoliča z moje strani. Hvaležen pa sem Vam, da odpirate zgodovinska vprašanja ljudi in sodelovanja z ene in druge strani Kolpe ter pomembnosti sožitja. Zbodla me je Vaša trditev, ko me kot avtohtonega prebivalca, ki je otroštvo in mladost preživel s starši na kmetiji, občutil vse blagodati povojnega obdobja kot sin kmetov in na lastni koži čutil grobost in nasilje prejšnjega režima. Izključena pa je bila vsaka možnost uveljavitve štipendije. Boli me znašanje učiteljev OS Vas nad učenci moje in poznejših generacij zaradi kmečkega porekla in verskega življenja, saj je osnovna šola v Vasi bila znana po poniževanju učencev vernih staršev do nekaj let nazaj. Upam, da bodo učenci poklicali na odgovor povzročitelje šikaniranja in kršenja človekovih pravic. Če se govori, da ena osnovna šola pomeni več kot dve obmejni vojašnici, potem naj kostelski učitelji to tudi uresničujejo, ne pa na Nikoličev način, da smo podobni onim z onstran Drine. Osilniški kraj naj dobi popolno osnovno šolo. Če se mora nekdo voziti 50 kilometrov na dan, naj se vozijo učitelji, in ne učenci v najbolj občutljivem obdobju življenja. uradna, je pa ocena predsednika, bi moral biti odgovor na vprašanje, zakaj na seje ni delegatov, zasnovan nekoliko širše. Zgolj ugotovitev, da delegati “špricajo”, ker so se naveličali “proceduralnih zapletov” (mimogrede: procedura je temelj vsake demokracije), ali ker “jim bolj leži priprava bordojske brozge” kot pa “prebiranje zajetnih kupov učenega gradiva,” je najmanj površen, saj zaobide bistvo vprašanja. Sicer pa menim, da ta odgovor, ne glede na to, kaj je avtor želel z njim povedati, ni povsem korekten in je že zaradi tega nesprejemljiv. Občinska skupščina namreč nismo samo delegati. Skupščina ima ravno zato, da bi lahko uspešno in zakonito delovala, svoje predsedstvo in predsednika, svojo strokovno službo, upravne organe in izvršni svet kot svoj izvršilni organ. Ker sem tudi sam delegat v tej skupščini, moja prisotnost na sejah pa je čez 80-odst., in se s tako enostransko oceno in pogledom ne strinjam, bom v nadaljevanju povedal svoje mnenje o tem problemu. Še ne dolgo nazaj je bil le zbor združenega dela tisti, kije bil občasno nesklepčen. Po opravljenih nekaterih nadomestnih volitvah pa je bilo pričakovati, da bo tudi ta problem rešen. Namesto tega sta v zadnjem času vse pogosteje nesklepčna dva ali pa celo vsi trije zbori. Zakaj? To je pravo vprašanje. Pogosti primeri izsiljevanja in zavajanja delegatov v skupščini, mnogi neizvršeni sklepi, malomaren odnos do pobud in predlogov, nepopolni odgovori na postavljena vprašanja, obilna in pogosto nerazumljiva ter zapletena gradiva. predvsem pa pričakovanje - žal tudi nekaterih delegatov - da je delegat predvsem za to, da obravnava, se pravi dobrohotno posluša in s čim manj razprave dvigne roko pri glasovanju, so glavni razlog za stanje kakršno je. To je pripeljalo do tega, da so mnogi delegati začeli izgubljati zaupanje v posamezne organe in tudi v skupščino. Naj navedem nekaj najbolj tipičnih primerov, ki, upam, dovolj utemeljujejo to ugotovitev: 1. Zadnje kadrovske spremembe v izvršnem svetu, ko je predsednik predlagal razrešitev vseh dolžnosti ge. M. Lepšina, magistra Ninkoviča in dipl. inž. Zupančiča. Vse nasprotje tega predloga je v tem, da je na določene kritike delegatov predsednik IS na eni seji branil in zagovarjal, kar se da zgovorno in dosledno, IS kot celoto in njegove posamezne člane, že na naslednji pa je zaradi neučinkovitega dela in nesposobnosti zahteval brezpogojno razrešitev. 2. Na hitrico pripravljeni predlog reorganizacije upravnih organov, s katerim si je predsednik IS želel v enofaznem postopku v celoti, tudi formalno, podrediti službo, pristojno za proračun. politični prostor preplavila nova od ~ • . Vzims rešujejo v brežiški skupi ne prihajati ne presede iščini. Ni lahko eti na takih se- jah. Skoraj po vsaki seji je moč slišati Cela vrsta raznih problemov in napak, ki jih je odkrila razprava o vprašanjih pod 1 in 2, ki so izhajale v glavnem kot posledica nekoordiniranega ali nestrokovnega dela izvršnega sveta in posameznih upravnih organov, medsebojnih prepirov med predsednikom in posameznimi člani IS oz. predstojniki posameznih upravnih organov. O tem je bilo precej napisanega tudi v ' ah, ki jih it nekaterih anonimkah, ki jih je bilo kar nekaj in so bile po mojem mnenju precej blizu resnice. O vsem tem ni bilo kljub dogovoru ne gradiva ne razprave. Vodstvo skupščine je žal pozabilo na ta dogovor in ni pokazalo ne volje ne moči ter avtoritete do svojega izvršilnega organa, da bi vztrajalo pri tem dogovoru. 4. Namesto razčiščevanja starih so pripombe: “Dovolj mi je take de-mokr kracije, ne dobite me več!” Menim, da bo škoda, če se skupščina ne bo več sestala, dvomim pa, da se bo kdo resneje vprašal, zakaj in kdo je za to odgovoren. Samo delegati gotovo ne! MIHA ŠKRLEC delegat DPZ P.S. Ker dopuščam tudi drugačno mnenje in oceno, nimam namena sodelovati v morebitni nadaljnji polemiki. Slehernemu, ki dvomi o moji iskre- nosti in dobrem namenu tega prispevka, predlagam, da si poišče resnico in odgovore na odprta vpra dgovore na odprta vprašanja v zapisnikih Skupščine občine Brežice. Razprava v skupščini pa je seveda Razprava zaželjena. Zapor zaradi podjetja na papiiju? Dol. list št. 33,18. agusta Koliko sprenevedanja, napuha in celo golih laži premore izdelek Službe za stike z javnostjo sevniškega Tanina, ki se je pojavil v DL št. 34 in ki naj bi bil odgovor na moj članek z zgornjim naslovom! Najprej bi rad vprašal vodstvo Tanina, seve direktorja Ivana Mirta, zakaj se mu ni zdelo vredno komentirati ugotovitve Sodišča združenega dela v Brežicah ter Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ko sem za to po telefonu zaprosil direktorja v času, ko je ta članek nastajal. Mirt je v svojem slogu odrezavo odvrnil, da sodni mlini še meljejo in zdaj nima smisla o tem karkoli pisariti. Kako predr- prta vprašanja. V zimskem času se je ugotovilo, da je nadkritje rokometnega igrišča zgrešena naložba, ker je objekt postal neuporaben. Vse bolj je postajalo jasno, da garderobe na brežiškem štadionu, za katere je bilo v proračunu namenjeno okrog 5 milijonov SIT, preraščajo v veliko črno gradnjo, za katero je že v času prve razprave porabljeno vsaj desetkrat več, kot je bilo odobreno. Kmalu zatem se je začela razprava o ustanovitvi Agencije za šport v Brežicah, na to pa o najetju javnega dolga ter ob koncu leta o rebalansu proračuna za leto 1993. Kljub nasprotovanju posameznih delegatov je po polemičnih razpravah skupščina le sprejela odlok ojavnem dolgu in rebalans. S tem so bila dejansko legalizirana vsa odstopanja IS pri izvajanju proračuna. Končno smo delegati dobili tudi predlog zaključnega računa, ki bi ga morali sprejeti na seji, ki je bila že tolikokrat nesklepčna. V njem sta vsaj dve značilnosti, za kateri mislim, daje prav, da ju omenim, ker kažeta razmere in moč pri odločanju v brežiški občini: L Zaključni raču 1993 bi dejansko moral pokazati primanjkljaj v višini cca 20,000.000,00 SIT, pa ga ne. IS je namreč v ta namen sprejel sklep, da se za pokrivanje tega primanjkljaja uporabijo - resda kot posojilo - sredstva “stanovanjskega sklada”, ki so tudi po zakonu strogo namenska. O teh sredstvih bi v skl; kladu z njihovo namembnostjo lahko odločala le skupščina. IS te pristojnosti nima. 2. V zaključnem računu je nekaj postavk, ki kažejo na porabljena sredstva in opravljeno nalogo, v res-'ideti, da bi se na tel v Čigav bo slovenski biser Otočec? niči pa ni videti, da bi se na teh objektih karkoli spremenilo. Na primer na fasadi občinske hiše, ki naj bi bila prenovljena. Neuradna informacija je, da gre v teh primerih za neke vrste rezervacijo sredstev, kar je vsekakor inovacija pri vodenju proračunske politike. Prepričan sem, da bo SDK, ki pravkar opravlja kontrolo proračunske porabe v občini Brežice, potrdila te značilnosti in ugotovila še kakšno zanimivost. Že zaradi tega se, spo- Dol. list št. 29, 21. julija Dolenjci smo nagnjeni k posplo-ranju. Če kdo be štovane delegatke in delegati, splača priti na nadaljevanje 31. seii priti na nadaljevanje 31. seje in zavrniti predlagani zaključni račun. Toje namreč ena izmed zadnjih priložnosti, da se ta skupščina vsaj delno moralno rehabilitira predvsem sama pred seboj, pred javnostjo, volilci in zgodovino. Avtor v svojem komentarju predvsem očita delegatom neodgovornost in opozarja na posledice zaradi nesprejetega proračuna. On ve ali pa bi lahko vedel, da smo osnutek proračuna 1994 delegati dobili šele v aprilu, ko bi proračun praviloma že moral biti sprejet. Da je bilo tako, niso krive nesklepčne seje, temveč po vsej verjetnosti taktika IS, kije želel, da se Agencija za šport ustanovi, še predno bo obravnavan proračun. Pa kaj bi še našteval. Upam, da si bodo tudi na podlagi že povedanega avtor in drugi bralci lahko ustvarili nekoliko realnejšo podobo dejanskih razmer, položaja in problemov, ki se ca obletavanja tistega, kar je pač od njihovih nekdanjih domov ostalo. Dolenjski biser Otočec je postal ena sama razvalina že na začetku II. svetovne vojne. Da so iste vojne generacije že po 15 letih doumele, kaj za Slovenijo pomenijo zgodovinski objekti, pa se jih zgarane in v pomanjkanju lotile obnavljati dejansko z golimi rokami, jim gre še danes vse priznanje. Pa vendar, če bi vam npr. jaz zgradil novo hišo, ker sem vam pred tem porušil prejšnjo, evropsko (rimsko) pravo, ne odpira dileme, čigav je novozgrajeni dom. Čutiti je, kot da pokojnemu “grofu Margneriju” mnogi še danes zamerijo, da mu je bilo ljubše preživetje pod nemškim okupatorjem (v Brežicah), kot pa da bi se dal ideološkim prenapetežem pod italijanskimi ško-doželjneži “počiti” in se pustil zagrebsti pod rušo lastne hoste. Posledica tega je današnje barantanje z njegovim potomcem za nekaj, o kateri lastnini se mnenja tako križajo, kajti lastnino lahko motrimo iz različnih pravnih vidikov. Resničnim sovražnikom slovenstva pa je bilo premoženje nacionalizirano povsem upravičeno, in glej - nekateri so ga na tihem dobili vrnjenega! Mi pa se tu lahko še naprej prerivamo za “mesec v vodi”. Zakaj (v času NOB) ni pobegnil lastnik gradu Gracarjev turn? Ker je bil invaliden, ker so mu požgali vse vozove in kočije in ker so mu ob razpadu odvedli edinega sina s konji vred. V tistih razmerah je njegovo preživetje nekaj edinstvenega, skratka, možje imel velik “krompir”. Gospod nadškof dr. Alojzij Šuštar je bil že pred leti zadovoljivo seznanjen z “morilcem” in njegovim primerom, ki mu je tokrat stal “z ramo ob rami” na otoškem večeru. Sicer pa so bili visoki cerkveni dostojanstveniki svoj čas v dolenjski metropoli potisnjeni v še drugačne scenarije, kot je bilo tokratno mazanje s tiskarskim graščakinji, se nimam za kaj kesati, ne glede na vse doživete posledice. O scenariju vsega tistega pa ne veste nič. Morda je bolje tako. Tudi kot “prestopnik” bom še naprej pridigal o poštenju in pravičnosti, ker vem, kaj je krivica. Govoril in pisal bom ne glede na to, za čigavo pravico bo šlo: pravico škofa ali pa komunista, za pravico zapuščenega partizana ali pa vašo, pa čeprav za pravico Cigana ali pa celo bivšega graščaka in grofa! Zato kličem skupaj z vami “v boj za staro pravdo”, kajti dokler bo živelo človeštvo, bo zmagovala krivica. Borili pa se bomo za to, da bo v nas in med nami vsaj tlela pravica in z ljudstvom živela - večno. Vse imenovane zgoraj lepo pozdravljam! VALT JUREČIČ Ljubljana p.p. 116 ( jim ohi so nik me kai dei cia rol sta zn; vel se| ski nic Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Dol. list št. 34, 25. avgusta V Dolenjskem listu je 25. avgusta ju. Sonja Gašper iz Uršnih sel izpostavila primer neodgovorno i pr« in Ijci več bri tiv k«r šta šol OI Ženih poginulih kokoši in pri lila tudi JP Komunala. tem zno, gospodje v Taninu in vaši pokrovitelji, da si po vsem tem še upate napisati, da “V kolikor bi bil novinar črnjlom po njih. Če ste z “n vsaj delno nepristranski, bi moral podati tudi informacijo o vloženi reviziji, ki mu je bila posredovana v tovarni Tanin Sevnica”. Temu neobstoječemu stiku med mano in za to priložnost porojeno Službo za stike z javnostjo (ki si jo komaj lahko privošči neka nuklearka) ali direktorjem, ne morem reči, da gre za fantazmo, ampak za čisto “morilcem graščakinje Schoeppl” menili mene (podpisanega), vam napišem tu, da ste v zmoti: jaz namreč nisem morilec niti graščakinje niti kogarkoli, pa sem tako razdolžen tudi za kesanje pred Bogom, ki mi ga nalagate. In moje prošnje za odpuščanje! Prošnje komu, za kaj, čemu? Zaradi sodnih aktov? Kaj vse smo v naši domovini že pisali in tudi počeli, življenje pa teče svojo pot. Tudi za moj tedanji prihod h omenil; JP Komunala je v občini Novo meto določena za zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov in nikakor ne za odstranjevanje trupel poginulih živali, čeprav se le-ta večkrat znajdejo med odpadki. Slednje je zlasti v poletni vročini neprijetno in tudi nevarno za zdravje prebivalcev kakor tudi delavcev - smetarjev, ki dnevno prihajajo v stik s takimi in podobnimi organskimi odpadki. Vse občane pozivamo, naj se za odstranitev trupel poginulih živali ne poslužujejo rednega odvoza odpadkov, ampak strogo namenske službe, ki deluje v sklopu veterinarske postaje (še zlasti, če gre za bolezen, ki lahko povzroči epidemijo), ali pa naj trupla, predvsem manjših živali, zakopljejo. Obljuba, da bomo nastalo situacijo razrešili, je bila očitno izrečena v preveliki delovni vnemi in zagnanosti našega delavca, za kar se ge. Sonji in predstavnikom KS Uršna sela iskreno opravičujemo. JP Komunala Novo mesto pn voj tisi v i no Za ski vo črj Io vd ski 2.t da 1 preprosto laž. In če si v Taninu dovolite tako manipulirati : i z javnim delavcem, kako brezobzirni morete biti šele do svojih podrejenih! Primer firme Lestrade je lep primer pometanja z brezpravno rajo. Če imate kaj novega povedati, sem vam vedno voljan prisluhniti. Se razume mimo famozne Službe za stike z javnostjo, za katero ne vedo ne moji kolegi niti vaši delavci. Pa še to: o tem, da ste vložili revizijo, sem zvedel pri odvetniku Francu Pipanu. Odvetnik, sindikalni pravni zastopnik oz. pooblaščenec odpuščenih delavcev firme Lestrade, mi je povedal, da po 384. členu zakona o pravdnem postopku vložena revizija ne zadrži izvršitve (pravnomočne) odločbe, zoper katero je vložena. PAVEL PERC SPM Uilfcm 6.0.0. Šentjernej, tel: (068)42-361 Elektronska GEO-KATODNA ZAŠČITA proti rjavenju, ščiti notranjo in zunanjo površino karoserije in podvozja; 10 let garancije; cenejša od klasične zaščite. ce živinorejce. Povabilu se jih je ’ °™.kar 400- Med drugim so se udeležili strokovne predstavitve op-reme in načina za higiensko prido-ivanje kvalitetnega mleka znane ume Westffalia. Dobrodošla novost mi»u VSem °Prema za predelavo eka v trajnejše mlečne proizvode, jske proizvodnje, tudi izziv in reši-:LLV Pnmeru, če Ljubljanske mle-ne ne bi več odkupile vseh količin Ponujenega mleka z Dolenjskega. Kot je v raagovoru dejal mag. Franc Colarič, organizator in strokovni vodja Tiliine akcije v Gornji Radgoni, je povezanost kmetov živinorejcev z zavarovalnico danes nujna, dolgoročno gledano pa tudi naložba, ki se bo bogato obrestovala. Kmet mora začutiti, da mu nekdo stoji ob strani, tudi takrat, ko je potrebno izplačati zavarovalno premijo. Približno 10 odst. dolenjskih kmetij je že usmerjenih v pridobivanje mleka, večina teh je družinskih, zato ni poti nazaj. Kot pravi mag. Colarič, te kmetije ne smejo in ne morejo životarili, temveč morajo ekonomsko cveteti. Da se mlečna kmetija tudi gospodarsko izplača, mora p vsaj 50.000 litrov mleka na le ridobiti eto. na Suhorju. Poleti 1944 so strnjene vrste slovenskih in hrvaških partizanov ubranile močan vpad Nemcev, ki so pripeljali nad Metliko in njeno širšo okolico tudi ustaše in kozake. Od 10. do 17. julija 1944 je več tisoč sovražnikov začelo pleniti vzhodni del Bele krajine. Ropali in klali so, posiljevali in vsevprek požigali ter odvažali nakradeni plen. Nemško-ustaški vdor v Belo krajino in Žum-berak je bil zločinski roparski pohod poživinjenih nacifašistov. V tednu dni so pobili 12 ljudi, dve ženski pa so ubile mine. Zaradi dobre obrambe in protinapadov so morali napadalci hitro zapustiti Metliko in Belo krajino. Dolga in slavna je bojna pot Belokranjskega odreda. Deželica je dala iz vrst svojih sinov devet narodnih junakov in šest generalov. Varnost-no-obveščevalna služba OF v Beli krajini je “poznala sovražnika kot sebe”. Bojna pot II. bataljona VDV - “belokranjskega” je polna uspešno speljanih nalog. Pomembna je bila vloga XIV. (zaščitne) brigade Glavnega štaba NOV in POS. Udarna je bila slavna XV. SNO brigada imenovana tudi metliška ali belokranjska. A to vse seveda še dolgo ni ne vsestransko in ne celovito potrdilo zgodovinske resnice, daje bila Bela krajina ljuba zibelka naše svobode. Bila je topel in prijazen dom vsem, ki so jo doživeli med osvobodilno vojno. Vsem, ki sojo spoznali takrat ali kasneje, ostaja še vedno polna najtoplejših, hvaležnih spominov. Taka bo tudi v nedeljo, ko bo pričakala sredi Črnomlja svoje drage goste in prijatelje. TONEGOŠNIK v Evropsko unijo. Zato me veseli, da se v tej panogi vedno bolj uveljavljajo standardi, kakršni veljajo v Evropski uniji. Letošnji sejem v Gornji Rdgoni je uspel in potrdil pravilnost odločitve, da se ohrani prav v mestu, v okolju, kjer je kmetijstvo najbolj intenzivno, je v kratki izjavi ocenil predsednik Kučan. Dobri sosedje - dobri prijatelji, to >šnje sr------'-----! reditve, ki je bila v marsii je bilo vodilo letošnje se Na 17 tisoč kvadratnih metrih pokritih in 25 tisoč metrih zunanjih razstavnih površin se je letos predstavilo 1.300 razstavljalcev iz 28 držav. Sejemsko prizorišče sta si ogledala tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan ter v spremstvu kmetijskega ministra dr. Jožeta Osterca tudi predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. “Prav kmetijstvo bo eden najbolj trdih orehov na naši poti Ena pomembnih nalog sejma je preverjanje kvalitete. V okviru sejma ejemske pri- je bilo letos ocenjevanje slovenskih čem rekord- vin, mesnih in mlečnih izdelkov pa tudi inovacij, mehanizacije in živine. Program strokovnih prereditev, od razstav do predavanj, je usmerjen predvsem k promociji stroke in kmetijske politike, ki mora spodbujati k večji in boljši pridelavi. Svoje stalno mesto je na sejmu dobilo tudi kmetijsko šolstvo, sicer pa se je že sam sejem v devetih dneh spremenil v veliko šolo. MAJDA LUZAR V 38 dneh prehodil vso Slovenijo Franci Plantan, 35-letni delavec novomeške Komunale, je rek Spoznaj svojo do-__movino in še bolj jo boš ljubil! vzel dobesedno in naredil svojevrsten podvig . NOVO MESTO - V torek, 19. JallJa, ob dveh zjutraj je odšel iz jNovpga mesta in v 38 dneh pre-lodtl celo Slovenijo. Na tej poti je Prehodil in preplezal tudi 22 vrhov, med njimi precej dvatisočakov, seveda gaje njegova slovenska pot vodila tudi čez Triglav. “Ne morem reči, koliko sem prehodil, ker sem sem in tja tudi zašel ali nare- dil daljši ovinek, se je pa poti na-malo 1500 do 2000 kilometrov,” je povedal Franci, sicer Podgorec iz n.?y Cerovca, ki pa ima zad-l‘b 10 let svoj dom pri prijaznem Dudoklinovem Cirilu v Šmihelu, s katerim se po smrti Hudoklinove unti sam» m lepo “rihtata”. Ciril , a"°klin je Francija, ki je imel nru, °!roStv<) in hudo mladost, na t ■ i P™' Peijai v hribe in tudi ,'Slav, potem pa je Franci P stal vnet planinec in je že pred P 'irru leti prehodil tudi slovensko Karana*0 P°‘ °d Maribora do An' Francija je pot vodila iz Novega mesta preko Trebnjega, Gabrov-> Kuma v Trbovlje, od tam v k 5 Toplice in Jurklošter, preti Boča v Rogaško Slatino, na ''ul*o Goro, v Ljutomer, Morav-c‘ r°p|jce; Selo na Goričkem, nrsko Soboto, od tam v Maribor, vez Pohorje v Zreče, čez Paški °zjak v Slovenj Gradec, na Ur-vy* Soro, v Črno, na Peco, Olševo, v Uigarsko dolino in na Okrešelj, Kamniško sedlo, čez Brano, v uto’ Dolgi hrbet, Grintovec, b-rvavec na Brnik v Ljubljano, t n, 0 D>ko, Železnike, čez Rati-vec v Bohinjsko Bistrico, čez r° yav v Mojstrano, Kranjsko Go-’Cez Vršič in na Mojstrovko, po- tem v Bovec, na Kanin, nazaj v Bovec, v Kobarid, na Matajur, v Tolmin, Idrijo, na Vojsko, v Volčjo Drago in po italijanski strani v Trst, na Škofije in v Koper, po slovenski obali, čez Slavnik v Ilirsko Bistrico, čez Snežnik v Lož, čez Bloke v Sodražico, zadnji dan pa je prehodil pot od Ribnice preko Kočevja čez Kočevski Rog v Semič in od tam preko Jugorja do Gospodične, kamor je pripešačil v četrtek, 25. avgusta, ob pol enih zjutraj. Dopoldne pa je z Gorjancev šel v Novo mesto, kjer se je najprej oglasil na sedežu Komunale, da je pogledal, kakšen razpored ima za ponedeljek, ko je začel delati; od tamvpa še nekaj korakov do doma v Šmihelu, kamor je prišel ob štirih popoldne. Ves dopust je porabil za to pot, vse skupaj pa ga je stalo kakih 250 tisočakov, ki jih je prihranil od plače komunalnega delavca. Na pot je šel sam in s svojim denarjem, brez prispevkov danes za vsako figo tako priljubljenih sponzorjev. “Kakšnih osem let sem načrtoval to pot, lani sem šel za poskušnjo 14 dni peš po Sloveniji, da sem videl, kaj vse moram vzeti s seboj. Po cestah in poteh sem hodil v glavnem v adidaskah, po hribih pa v starih gojzarjih, ki mi jih je pred potjo čevljar na Drski dobro popravil.” Marsikje na dolgi poti so Francija ljudje ustavljali in ga vabili, naj se z njimi popelje del poti. “Tega pa ne! Vsem sem se zahvalil in povedal, da sem se namenil Slovenijo prehoditi peš, in če bi se peljal, bi sam sebe goljufal.” Kljub temu pa se je proti svoji volji kratek, nepomemben delček poti tudi peljal. V prostranih snežniških gozdovih je zašel precej globoko na hrvaško stran proti Prezidu. “Gozdarji, ki so me dobili, so poklicali hrvaško policijo in oni so me SPET DOMA - Franci Plantan, vesel in zadovoljen po prehojeni poti, s Cirilom Hudoklinom, pri katerem ima lep in miren dom. (Foto: A. B.) nazaj do slovenske meje kake 4 km peljali,” pove. Petnajstkrat je Franci na poti po Sloveniji prespal v planinskih kočah, 23-krat pa pod milim nebom. “Do Triglava sem še imel spalno vrečo, na poti s Triglava pa mi jo je vihar strgal z nahrbtnika in jo odnesel. Potem sem podse pogrnil bundo, se ulegel nanjo in mirno zaspal. Ne bojim se ničesar in nikogar, saj nikomur nočem nič hudega, tudi živali se ne bojim, ker nobena žival človeka ne napade brez vzroka, ampak le, če se čuti napadeno ali če brani mladiče. Sredi snežniških gozdov, kjer pravijo, da so medvedje, volkovi in risi, sem lepo in mirno spal,” prostodušno pove ta preprosti, a srčno dobri in pošteni fant, ki v novomeški Komunali in med ljudmi velja za zelo prijaznega, vestnega in pridnega delavca. “Z vremenom sem imel srečo, tudi ljudje so bili z mano na celi poti zelo prijazni in ustrežljivi, le na Vršiču, kjer je bilo veliko turistov, mi je nekdo iz nahrtnika ukradel dežnik.” Ljude so ga seveda spraševali, od kod in kam gre. “Na Štajerskem so me neki dobri ljudje, ko so slišali, kam sem se namenil, povabili domov na kosilo. Na Kamniškem sedlu pa me je prepoznal nekdo, ki me je pred tem videl pešačiti na Goričkem...” Kar se hrane tiče, Franci ni zahteven, če se le da, je bolj vegetarijansko hrano, vsekakor pa se vsaj poleti izogiba salam in drugih hitro pokvarljivih jedi. “Enkrat na dan sem jedel topel obrok, sicer pa sem stalno nosil s seboj vrečko s kruhom, sirom, kakšnim čokoladnim priboljškom.” Na celi poti je shujšal le za 2 kg. “Tako sem zadovoljen in vesel, da sem opravil to pot. Naša domovina je tako lepa. Kakorkoli gledam, se je meni ta pot v vseh pogledih izplačala. Morda se bom že prihodnje leto po drugih poteh spet odpravil peš po Sloveniji...” A. BARTEU (Svetovna kolesarska fotokronika NA STARTU - Teden dni pred prvim nastopom na Svetovnem kolesarskem prvenstvu se je devet naših fantov privajalo na sicilijansko vročino, ki jim ni prizanesla niti s prebavnimi motnjami niti z napadi komarjev. Prvi so pred startno črto prišli na vrsto Martin Hvastja, Sašo Sviben, Marko Baloh ter Brane Ugre-novič. V ekipnem kronometru so prvič nastopili skupaj in kljub nekaj težavam zasedli 8. mesto, kar je bilo precej boljše od pričakovanega. PO DIRKI - Kamen Stančev, na svetovnem prvenstvu “kronometrski” trener, takoj po dirki pri svojih varovancih. Marko se je še nekje zadržal, Brane je za hip obiskal zdravnika, Sašo je kazal slabo voljo, po vsej verjetnosti zato, ker ni zdržal do konca, Martin pa je bil kljub slabosti, ki ga je obšla na cilju, odlično raz/xrložen in se je že veselil, da ga bo mamica videla v Dolenjskem listu. DOLENJSKA PUŠČICA - Boštjan Mervar si pred cestno dirko v Čapu D ’Orlando na kolo pripenja štartno številko. Pa je le bila srečna ta 385-ica. Bil je med tremi izmed šestih slovenskih kolesarjev, ki so prevozili vseh petnajst peklenskih krogov. Čeprav je na koncu pristal na 72. mestu, je v cilj pripeljal v glavnini, ki je imela le 58 sekund zaostanka za zmagovalcem. “Pivo za Jajčkota!" je bilo slišati v slovenskem boksu. Na sliki desno: Jože Peterlin, predsednik novomeških kolesarjev, je Slovenijo na Siciliji zastopal na kongresu Mednarodne kolesarske zveze (UCI). Bil pa je tudi med tistimi najbolj vnetimi navijači slovenskih fantov, ki jim neznosna vročina ni mogla preprečiti da ne bi bili ves čas ob progi. UijSa w, X5 it .... š NA VRHU VZPONA ŠTANGEU V OSPREDJU - Na sliki je glavnina, pred katero so imeli ubežniki - med njimi žal ni bilo naših - kar nekaj prednosti. Vendar je bil Gorazd večkrat celo na čelu zasledovalne skupine in ji narekoval tempo. “Težko je od spredaj prijeti tiste, ki skočijo od zadaj, "je razložil, zakaj se ni priključil ubežnikom iz “grupe”, ko so pripeljali mimo njega. V nasprotnem primeru bi bil rezultat za naše lahko precej boljši. Svoje 30. mesto je Gorazd ocenil za solidno. POSAMIČNI KRONOMETER MED "PROFUT’ - Na vsake tri minute se je v Catanii na cesto pognal eden izmed 57-ih tekmovalcev. Slovenske barve sta zastopala Sandi in Gorazd, ki sta skoraj v istem trenutku zapeljala čez črto: eden startno, drugi ciljno. Med profesionalci in v disciplini, v kateri sta za slovensko kolesarstvo zaorala ledino, sta se dobro odrezala: Sandi je za zmagovalcem zaostal 6 minut in 21 sekund in bil 41., Gorazd s 17 sekundami zaostanka več - 43. x. ..... v m PO CII JU - Ko je svoje opravil, sije Sandi v senčni ulici brisal pot in razmišljal o tem, da so na progi preslabo označili razdalje do cilja in je zato predolgo hranil moči. Gorazd, ki je končal pred njim, pa je kar sredi največjega sonca že odgovarjal na novinarjeva vprašanja: “Tistega pravega občutka za hitrost nisem imel, z rezultatom pa sem kar zadovoljen." (Vse fotografije in podpisi: Jerca Božič) TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, l.K. SLOVENIJA 1 9.15 - 24.00 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 10.05 TEDENSKI IZBOR 10.05 OSTRŽEK, gledal, igra, 3/3 10.35 VIDEOŠPON 11.35 ČLOVEŠKI ROD, angl. poljudnoznanstvena serija, 4/12 12.05 TUSITALA, angl.-avstral. nadalj., 5/6 13.00 POROČILA 16.40 MOSTAR, ponovitev 17.25 PORABSKI UTRINKI 18.00 DNEVNIK 1 18.10 OTROŠKI PROGRAM ČAROBNA PIŠČAL, glasb, oddaja, 3/3 18.45 ŽE VESTE 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 GOZDARSKA HIŠA FALKENAU, nemška nadalj., 11/13 21.00 EVROVIZIJA PRI ŠTIRIDESETIH, ponovitev 21.50 POLETNI NAVDIH, turistična oddaja 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.35 SOVA 22.35 GLEDALIŠČE RAYA BRADBU-RYJA, kanadsko-novozel. naniz., 7/24 23.05 DOKAZI, amer. naniz., 15/16 SLOVENIJA 2 10.45 - 23.10 Teletekst 11.00 Video strani -11.15 Kinoteka: Ciklus filmov Raula Walsha: Brezupno potovanje (amer. film, ČB) -13.00 Euronetvs -15.40 Tedenski izbor: Svet poroča; 16.10 Iz dobrega gnezda (nemška nadalj., 9/13); 17.05 Osmi dan -17.55 Sova (ponovitev); Grace na udaru (amer. naniz., 3/22); 18.25 Dokazi (amer. namz., 14/16) -19.10 Poslovna borza -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Krila nad svetom (kanadska dok. nadalj., 9/9) - 20.55 Ljubljanski sejem Vino - 21.05 Umetniški večer: Mojstrovine (angl. dok. oddaja); 22.00 Plesalci po štiridesetem (angl. oddaja) KANALA 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 243. dela amer. nadalj.) - 13.05 Call selection (ponovitev) -13.40 CMT - 14.30 Borza dela -14.45 CMT -16.35 Na velikem platnu -16.50 Album show (ponovitev glasbene oddaje) - 17.40 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -18.10 Slavni fantje (ponovitev 3. dela angl. nadalj.) -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (244. del amer. nadalj.) - 20.00 Magnetoskop (glasbena oddaja) - 20.40 Pred poroto (6. del. amer. naniz.) - 21.10 Poročila - 21.20 Hladnokrven umor (amer. film) - 23.00 Zdrava video glava (glasbena oddaja) - 23.50 Na velikem platnu - 0.05 CMT - 0.45 Borza dela HTV 1 7.50 TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Program za otroke in mlade -11.00 Poletni šolski program -12.00 Poročila - 12.05 TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Monofon -13.20 Od pola do pola (dok. serija) -14.10 2,4 otroka (humor, serija) -14.40 Življenje na severu (serijski film) -15.25 Mačka (franc, film) -17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Iz tujskega življenja - 21.00 Nocoj z vami (zabavnoglasbena oddaja) - 21.40 Poročila - 21.45 Poslovni klub - 22.35 S sliko na sliko - 23.20 Večer ob glasbi - 0.20 Poročila v nemščini - 0.25 Sanje brez mej HTV* 17.00 Video strani -17.15 TV koledar -17.25 Kljub vsemu, Julija (serijski film) -18.15 Ekran brez okvira -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Ogenj v srcu (humor, serija) - 20.50 Kljub vsemu, Julija (serijski film) - 21.45 Saga o klanu Taira (japonski film) - 23.30 Top DJ mag PETER, 2. K. SLOVENIJA 1 8.15-0.40 TELETEKST 8.30 VIDEO STRANI 9.00 TEDENSKI IZBOR 9.00 ČUDEŽNA LETA, amer. naniz., 7/8 9.25 EL CID, amer. film 12.20 ŽE VESTE 12.50 POSLOVNA BORZA 13.00 POROČILA 15.50 OMIZJE, ponovitev 18.00 DNEVNIK 1 18.10 OTROŠKI PROGRAM VRTILJAK, mehiška nadalj., 18/28 ZGODBE O POLUHCU, lutkovna igrica, 9/12 18.45 ZNANJE ZA ZNANJE 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FORUM 20.25 NEBESNI JEZDECI, amer. film 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 SOVA LJUBEZEN DA, LJUBEZEN NE, 14. epizoda amer naniz. 22.50 DOKAZI, zadnja epizoda amer. naniz. 23.35 BRANE RONČEL IZZA ODRA SLOVENIJA ž 12.35 - 23.10 Teletekst 12.50 Video strani -13.00 Euroncvvs -16.10 Tedenski izbor: Film tedna: Meja (španski film) -18.05 Sova (ponovitev): Gledališče Raya Bradburyja (ka- nadsko-novozel, naniz., 7/24); 18.35 Dokazi (amer. naniz., 15/16) -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Podeželski utrip (angl. naniz., 10/10) - 21.00 Poletna klavirska šola - 21.45 Koncert simfonikov RTV Slovenija (posnetek) KANALA 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 244. dela amer. nadalj.) - 13.05 Magnetoskop (ponovitev) -13.45 Ameriških deset (glasbena oddaja) -14.20 CMT -14.30 Borza dela -14.45 CMT -16.55 Na velikem platnu - 17.10 Pred poroto (ponovitev 6. dela amer. naniz.) -17.20 Hladnokrven umor (ponovitev filma) -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (245. del am. nadalj.) - 20.00 Pozitiv + (glasbena oddaja) - 20.30 Bever-ly Hills 90210 (23. del amer. nadalj.) - 21.20 Poročila - 21.30 Teden na borzi - 21.40 Večnost (amer. film) - 23.50 Album show (glasbena oddaja) - 0.40 Erotični film HTV 1 7.50 TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Program za otroke -11.00 Poletni šolski program -12.00 Poročila -12.05 TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Monofon -13.00 Od pola do pola (dok. serija) • 13.50 2,4 otroka (humoristična serija) -14.20 Življenje na severu (serijski film) -15.05 Nočna ptica (amer. film) -16.35 Alpe-Donava-Jadran -17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara (serijski film) - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Latinica - 21.20 Naši sinovi (amer. film) - 22.50 Poročila - 22.55 S sliko na sliko - 23.55 Poročila v angleščini - 0.00 Filmi Luisa Bunuela -1.35 Sanje brez mej HTV* 17.15 Videostrani -17.30 TV koledar -17.40 Kljub vsemu, Julija (serijski film) -18.30 Vojne v miru: puščavski vihar II (dok. serija) -19,30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Beverly Hills (serija za mladino) - 20.55 SP v vaterpolu - 22.05 Peta prestava - 22.40 Shanonova igra (serijski film) - 23.25 Hit depo SOBOTA, 3. IX. SLOVENIJA 1 8.45 -0.50 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.30 TEDENSKI IZBOR: 9.30 RADOVEDNI TAČEK 9.55 COB1 IN PRIJATELJI, španska risana serija, 10/13 10.10 ČAROBNA PIŠČAL, glasb, oddaja, 3/3 10.45 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.20 VINCENT IN JAZ, kanadski film 13.00 POROČILA 15.55 NEBESNI JEZDECI, ponovitev amer. filma 17.25 BOJ ZA OBSTANEK, angl. poljudnoznan. serija, 11/20 18.00 DNEVNIK 1 18.10 OTROŠKI PROGRAM: ŽIV ŽAV 19.00 RISANKA 19.14 ŽREBANJE3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 UTRIP 20.25 GOSH, rock cirkus 21.20 PRED DESETIMI IGRAMI BREZ MEJA 21.25 SOVA: UTEMELJENI SUM, amer. naniz., 1/22 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 SOVA: PANIKA V PARKU MAMIL, amer. film SLOVENIJA 2 7.35 - 0.20 Teletekst 7.50 Video strani - 8.00 Euronews -12.50 Tedenski izbor: Človek in glasba (L oddaja); 13.45 Poletni navdih; 14.05 Gozdarska hiša Falkenau (nemška nadalj., 11/13) -14.55 Športna sobota: Pariz: GP v atletiki (prenos) -18.00 Sova (ponovitev): Ljubezen da, ljubezen ne (14. epizoda amer. naniz.); 18.30 Dokazi (zadnja epizoda amer. naniz.) -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Filmska magija (avstral. dok. serija, 4/9) - 20.30 Most (amer. film) - 22.10 Sobotna noč KANALA 7.00 Borza dela - 9.00 CMT -10.05 Teden na borzi (ponovitev) -10.15 Kino, kino, kino (ponovitev oddaje o filmu) -11.00 Karma (ponovitev oddaje o duhovnosti) -11.45 Kako so vražja dekleta osvojila Divji zahod (ponovitev) -14.30 Borza dela - 17.25 ITV - Begunska televizija -18.00 Večnost (ponovitev filma) - 20.00 Vreme - 20.05 Naše cenjeno sorodstvo (L del angl. humor, naniz.) - 21.00 Ameriških deset (glasbena oddaja) -21.30 Ponovno zaljubljena (amer. film) - 23.00 Vreme - 23.05 Smithsonian (ponovitev 6. dela amer. dok. naniz.) -0.10 CMT-0.45 Borza dela HTV 1 8.15 TV spored - 8.20 TV koledar - 8.30 Uročila - 8.35 Pes Dusty (amer. film za otroke) -10.00 Poročila -10.05 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila -12.05 Oddaja resne glasbe -13.10 Prizma (večnacionalni magazin) -13.55 Poročila - 14.00 Hrvaška, dežela prihodnosti (dok. oddaja) - 14.45 Me je kdo iskal? ■ 15.25 Šopek treh vrtnic (dramska) -16.30 Hišni ljubljenci -17.00 Bcverly Hills (serija za mladino) -17.50 TV razstava -17.55 Poročila -18.00 Televizija o televiziji -18.30 Santa Barbara (amer. nadalj.) -19.15 Na začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Festival kajkavske popevke - 22.15 Poročila - 22.20 Športna sobota - 22.35 S sliko na sliko - 23.35 Poročila v nemščini - 23.40 Sanje brez meja HTV* 14.40 TV spored -14.45 TV koledar -14.55 To je ljubezen (humor, serija) • 15.20 Pariz: finale atletskega GP - 18.00 Košarkaški turnir (ž) - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Naravni svet (dok. serija) - 20.55 Rim: SP v vaterpolu - 22.05 Nočna izmena: Življenje na severu; Zona somraka; Slaughtcr (amer. film) NEDELJA, 4. IX. SLOVENIJA 1 8.45 - 0.40 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.35 OTROŠKI PROGRAM 9.35 ŽIV ŽAV, ponovitev 10.25 ZALATI SRČEK, posnetek festivala otroške popevke 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 NASTOP SREDNJE BALETNE ŠOLE V LJUBLJANI 12.30 LJUDJE IN ZEMLJA 13.00 POROČILA 13.05 BOJ ZA OBSTANEK, ponovitev angl. poljudnoznan. serije, 11/20 13.35 PODEŽELSKI UTRIP, ponovitev angl. naniz., 10/10 14.25 SIN MONTECHR1STA, amer. film 16.10 PTUJSKI FESTIVAL, posnetek 18.00 DNEVNIK 1 18.10 SEDEM NAS JE, angl. naniz., 2/6 19.00 RISANKA 19.20 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ZRCALO TEDNA 20.25 IGRE BREZ MEJA: NOVA GORICA V ITALIJI 21.55 ZGODOVINA 12 EVROPSKIH DRŽAV, angl. dok. serija, 11/12 22.30 DNEVNIK 3, VREME 22.45 SOVA PORTRET NEKEGA ZAKONA, angl. nadalj., 2/4 UTEMELJENI SUM, amer. naniz., 2/22 SLOVENIJA 2 7.35 - 23.25 Teletekst 7.50 Videostrani - 8.00 Euronews -10.00 Koncert simfonikov RTV Slovenija (posnetek) -16.05 Sova (ponovitev): Utemeljeni sum (amer. naniz., 1/22); 17.00 Gosh (rock cirkus) -18.00 Športna nedelja - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.00 Širjave (4. oddaja) - 20.30 Ljudje in miši (amer. film) - 22.30 Športni pregled KANALA 9.25 Hiawatha (risani film) - 9.40 Male živali -10.00 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) - 10.30 Male živali -10.50 Ponovno zaljubljena (ponovitev filma) -12.20 Helena -18.05 Hiasvatha (risani film) -19.00 Bevcrly Hills 90210 (ponovitev 23. dela) - 20.00 Vreme - 20.05 Adidasstreetball (L del reportaže) - 22.20 Smithsonian (7. del amer. dok. naniz.) - 21.20 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 22.05 Zdrava video glava (glasbena oddaja) - 23.00 Vreme - 23.05 Tropska vročica (13. del amer. naniz.) - 0.00 CMT HTV 1 755 TV spored - 8.00 TV koledar - 8.10 Poročila - 8.15 Skrivnost galebjega otoka (angl. film) -10.00 Poročila -10.05 Daktari (serijski film) -11.00 Sezamova ulica (otroška serija) -12.00 Poročila - 12.05 Plodovi zemlje -12.55 Oddaja ljudske glasbe in običajev -13.25 Mir in dobro -13.55 Duhovni klic -14.00 Poročila -14.05 Joe Panter (ameriški mladinski film) -15.40 Opera Box -16.15 Samostrel (serijski film) -16.40 Šrečni dnevi (serijski film) - 17.05 Poročila -17.15 Zavržene žene (amer. film) -18.50 Risana serija -19.15 TV fortuna - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Spet v šoli (amer. film) - 21.50 Po vrnitvi (serijski film) - 22.35 Poročila - 22.40 Šport - 23.00 S sliko na sliko - 0.00 Poročiia v angleščini - 0.05 Sanje brez mej HTV* 10.15 TV koledar -10.25 SP v vaterpolu -16.25 Top DJ mag -17.25 CRO pop rock 18.15 SP v vaterpolu -19.15 Risani film -19.30 Dnevnik, šport, vreme • 20.15 Črno-belo v barvah: Domenico Modugno; B. B. King; Poročila iz zgodovine; Izbiramo glasbo; Carl Pcrkins in Rodney Crowell; Klasiki rocka (L del); Obračun v Table Rocku (amer. film) PONEDELJEK, 5. IX. SLOVENIJA 1 10.15-0.15 TELETEKST 10.30 VIDEO STRANI 11.15 TEDENSKI IZBOR 11.15 HUCKLEBERRY F1NN IN NJEGOVI PRIJATELJI, koprod.nadalj., 21/26 11.45 POGLEJ ME 12.30 ZNANJE ZA ZNANJE 13.00 POROČILA 14.40 MOST, ponovitev angl. filma 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ABC-ITD, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 TUSITALA, zadnji del angl.-avstral. nadalj. 21.00 GOSPODARSKA ODDAJA: MADE IN SLOVENIJA 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.35 SOVA SHOW JACK1EJA THOMASA, amer. naniz., 3/17 UTEMEUENI SUM, amer. naniz., 3/22 SLOVENIJA * 12.35 - 23.00 Teletekst 12.50 Video strani -13.00 Euronews • 15.20Tcden-ski izbor: Igre brez meja -16.50 Sova (ponovitev): V avtobusu (38. epizoda angl. naniz.); 17.15 Utemeljeni sum (amer. naniz., 2/22) - 18.05 SP v plavanju, finale - 20.05 Dobra volja je najbolja (razvedrilna oddaja TV Kopcr-Capodistria) • 21.00 Tri ljubezni (švedska nadalj., 1/16) - 21.55 Studio City - 23.00 Brane Rončel izza odra KANALA 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 245. dela) -13.05 Helena (ponovitev) -13.50 Pozitiv + (ponovitev) -14.20 Adidas streetball (ponovitev 1. dela reportaže) - 14.30 Borza dela -14.45 CMT -16.05 Na velikem platnu -16.20 Poslovni dosje (25. del amer. serije o managementu) -16.50 Zdrava video glava (glasbena oddaja) -17.40 Tropska vročica (ponovitev 13. dela amer. naniz.) - 18.30 Kasaške dirke (reportaža) -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (246. del am. nadalj.) - 20.00 Popspot (kontaktna glas. oddaja) - 20.40 Polno, prosim (2. del španske humor, serije) - 21.30 Poročila - 21.40 Usoda (komedija) - 23.00 Ameriških deset (glasb, oddaja) -23.35 Na velikem platnu - 23.50 CMT - 0.45 Borza dela HTV 1 7.50 TV program - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Program za otroke in mladino -11.00 Poletni šolski program -12.00 Poročila - 12.05 TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Monofon -13.20 Od pola do pola (dok. serija) -14.10 2,4 otroka (humor, serija) -14.40 Življenje na severu (serijski film) -15.30 Na nalogi (amer. film) • 17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Hrvaška in svet - 20.55 W. Shakespeare: Henrik VI - 22.25 Poročila - 22.30 Dok. oddaja - 23.00 S sliko na sliko - 0.00 Poročila v nemščini - 0.05 Sanje brez meja HTV* 16.50 Videostrani -17.00 TV program -17.05 TV koledar -17.15 Po vrnitvi (serijski film) -18.00 SP v plavanju - 20.00 Glasba - 20.15 Kljub vsemu, Julija (serijski film) - 21.20 Nemci (dok. serija) - 22.15 Klub Raj (serijski film) - 23.00 Jazz TOREK, 6. IX. SLOVENIJA 1 11.15 -23.55 TELETEKST 11.30 VIDEOSTRANI 11.40 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 12.10 KRILA NAD SVETOM, ponovitev kanadske dok. nadalj., 8/9 13.00 POROČILA 14.15 LJUDJE IN MIŠI, ponovitev amer. filma 16.20 MOSTOVI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 L1NGO, TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 IZ DOBREGA GNEZDA, nemška nadalj., 10/13 21.00 OSMI DAN 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.35 SOVA LAHKO NOČ, LJUBICA, angl. naniz., 6/6 UTEMEUENI SUM, amer. naniz., 4/22 SLOVENIJA * 12.35 - 23.35 Teletekst Opomba: GP v atletiki, posnetek iz Madrida 12.50 Video strani -13.00 Euronews -14.25 Tedenski izbor: Ptujski festival; 16.05 Zgodovina 12 evropskih držav (angl. dok. serija, 11/12) -16.35 Sova (ponovitev); Show Jackieja Thomasa (amer. naniz., 3/17); 17.00 Utemeljeni sum (amer. naniz., 3/ 22) - 17.55 Poslovna borza -18.05 SP v plavanju, finale - 20.05 Zelena ura - 20.30 Univerzitetni razgledi - 21.00 Reportaži: Mute festival in Novi rock 94 - 22.00 Krog prevare (angl. drama, 1, del) - 22.50 Svet poroča KANALA 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 246. dela amer. nadalj.) - 13.05 Popspot (ponovitev) -13.45 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -14.30 Borza dela -14.45 CMT -16.15 Na velikem platnu -16.30 Polno, prosim (ponovitev 2. dela šp. humor, naniz.) - 17.20 Usoda (ponovitev filma) -19.00 Poročila - 19.10 Luč svetlobe (247. del) • 20.00 Rodeo (glasbena oddaja) - 20.40 Državnik novega kova (19. del angl. satirične naniz.) - 21.10 Poročila - 21.20 Zgodba z vzhodne strani (amer. film) - 22.50 Dan po jutrišnjem (16. del amer. dok. serije) - 23.20 Kasaške dirke (ponovitev reportaže) - 23.55 Na velikem platnu - 0.10 CMT - 0.45 Borza dela HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Program za otroke in mlade -11.00 Poletni šolski program -12.00 Poročila -12.05 TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Monofon -13.15 Od pola do pola (dok. serija) -14.05 Dobro jutro, razred (humor, serija) -14.35 Življenje na severu (serijski film) -15.25 Spet skupaj s sedmim odredom (franc, film) • 17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Janez Pavel 11 (dok. oddaja) - 20.45 V velikem planu • 22.45 Poročila - 22.50 S sliko na sliko - 23.50 Poročila v angleščini - 23.55 Sanje brez meja HTV* 15.40 Video strani -15.50 TV program -15.55 TV koledar -16.05 Kljub vsemu, Julija (serijski film) - 17.05 Nemci (dok. serija) -18.00 SP v plavanju - 20.15 V večernem hladu (humor, serija) -20.45 Kljub vsemu, Julija (serijski film) - 21.25 Clive James (dok. serija) - 22.20 Nasprotniki Sherlocka Holmesa (serijski film) SREDA, 7. IX. SLOVENIJA 1 10.45 - 24.00 TELETEKST 11.00 VIDEOSTRANI 11.20 OTROŠKI PROGRAM SKOK MED ZVEZDE, angl. naniz., 9/14 11.45 TEDENSKI IZBOR 11.45 DOBRA VOLJA JE NAJBOLJA 12.35 FILMSKA MAGIJA, avstral. dok. serija, 4/9 13.00 POROČILA 14.55 TRI LJUBEZNI, ponovitev švedske nadalj., 1/16 15.50 ISTRSKE PRIPOVEDI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM ZLATI SRČEK, ponovitev 18.00 RPL - STUDIO LUVVIGANA 18.45 PARI, TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FILM TEDNA: CASABLANCA, amer. film (ČB) 21.45 MATEJ BEKAVAC - KLAVIR 22.00 DNEVNIK 3, TEMA TEDNA (V ŽARIŠČU), VREME, ŠPORT 22 35 SOVA GRACE NA UDARU, amer. naniz., 4/22 UTEMEUENI SUM, amer. naniz, 5/22 SLOVENIJA 2 12.35 - 22.35 Teletekst 12.50 Video strani -13.00 Euronews -15.45 Tedenski izbor: Tusitala (zadnji del nadalj.) -16.40 Sova (ponovitev): Lahko noč, ljubica (angl. naniz, 6/6); 17.10 Utemeljeni sum (amer. naniz, 4/22) -18.05 Športna sreda: SP v plavanju, finale - 20.10 Maribor: nogomet Slovenijadtalija - 22.05 Širjave (5. oddaja) - 22.35 Omizje KANALA 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 247. dela) -13.05 Rodeo (ponovitev) -13.50 CMT -14.30 Borza dela -14.45 ČMT -16.25 Na velikem platnu -16.40 Državnik novega kova (ponovitev 19. dela angl. naniz.) - 17.10 Zgodba z vzhodne strani (ponovitev filma) -18.40 Male živali -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (248. del) - 20.00 Call selection (kontaktna glasbena oddaja) - 20.30 Adidas streetball (2. del reportaže) - 20.45 Benny Hill (1. del angl. naniz.) - 21.20 Poročila - 21.30 Album shovv (glasbena oddaja) - 22.20 Elizije - AMDG (dok. oddaja) - 23.05 Na velikem platnu - 23.20 CMT - 0.45 Borza dela HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Program za otroke in mlade -11.00 Poletni šolski program -12.00 Poročila -12.05 TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Monofon -13.15 Od pola do pola (dok. serija) -14.05 Dobro jutro, razred (humor, serija) -14.35 Življenje na severu (serijski film) -15.25 Določena za uboj (amer. film) -17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Dok. oddaja - 21.00 Politični magazin - 21.45 Poročila - 21.50 Oddaja o kulturi - 22.50 S sliko na sliko - 23.50 Poročila v nemščini - 23.55 Sanje brez meja 94,6 MHz radio SRAKA ČETRTEK, 1.9. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 10.00 Dober dan, pridni ljudje - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 17.00 Obrtniki in podjetniki - 19.00 Rockotfiik - 22.00 Hard & Heavy: David Lee Roth: Your filthy little mouth PETEK, 2.9. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 10.00 Dober dan, pridni ljudje - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 15.30 Grmski vulkan -17.00 Srakin TV izbor -18.0013 groznih -19.00 Ne joči, petek! (kviz z evergreeni) SOBOTA, 5.0. 5.30 Dobro jutro - 6.45 Kmetijski nasveti -9.(X) Pasji kotiček -12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Lovci v studiu -15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 15.15 Godec v studiu: Pevci FS Kres - 17.(X) Sraka ima dolgi rep -18.00 Obisk - 20.00 Čestitke - 21.00 Srakina veselica NEDELJA, 4.9. 8.00 Dobro jutro - 9.30 Kmetijska oddaja - 10.00 Mali oglasi - 11.00 Vinogradniška oddaja - 12.00 Čestitke, mali oglasi in domača glasba - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 19.00 Cinca Marinca: slovenske popevke - 22.30 Ves ta jazz PONEDLJEK, 5.9. 5.30 Domača glasba -6.45 Kmetijski nasveti - 10.00 Dober dan, pridni ljudje -11.30 Praktični nasveti -12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila in kmetijski nasveti -15.30 Popevka tedna -17.00 Aktualna oddaja - 20.00 Glasbena oddaja - 22.00 Trušč - 23.00 Koncert: U2:Under's blood red sky TOREK, 6.9. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 10.00 Dober dan, pridni ljudje -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti -15.50 Nagradni kviz: Vsi znamo vse -19.00 Večerni program- 22.00 Glasbene novosti - 23.00 Lestvica 3 tri III SREDA, 7.9. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 10.00 Dober dan, pridni ljudje -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 16.00 Balkan ekspres -17.00 Borza dela - 20.00 Sračje gnezdo - 22.00 Glasbene oddaje Že peta kaseta Braneta Drvariča Julija je pri založbi Amadeus v Ljubljani izšla že peta kaseta in laserska plošča pevca zabavne glasbe Braneta Drvariča, ki je prodal blizu 10.000 izvodov zadnje kasete z naslovom Oprosti mi grehe vse. Najnovejši projekt “Verjel sem” je Brane izdelal v sodelovanju z Božidarjem VVolfan-dom - Wo!fom, ki je v celoti prispeval aranžmaje in glasbo za nekaj pesmi, avtorja glasbe in besedil drugih pesmi pa sta Helena Banič in Brane Drvarič sam. Brane seje kot glasbeni urednik založbe in njen solastnik odločil za snemanje projekta v studiu v Udinah, za izdelavo laserske plošče pa za proizvajalca Pilz iz Milana. Na novem projektu prisega na pesenti Podaj mi roko in Verjel sem. Na nov*plošči in kaseti so tudi pesmi iz prejšnjih kaset. Brane je te dni z ekipo RTV Slovenija posnel reklamne spote, pripravlja pa tudi videokaseto, ki bo letos izšla pri založbi Amadeus. D. O. studio 2^ 103 MHz ČETRTEK 4.30 - 8.(X) Jutranji program - 8.(X) Napoved -l l.OO Avtotimcs - 12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 - 13.00 NZ želje - 13.30 Vreme in mi -14.00-15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.30 Minute s klasiko -17.30 Planinski kotiček -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Večerni program, oddaja o Filmski glasbi PETEK 4.30 - 8.00 Jutranji program - 8.00 Napoved, oglašanje s terena - 12.00 BBC, osmrtnice - 12.15-13.00 NZželje- 14.00-15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program, lestvica diskoteke Pacific SOBOTA 7.30 Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje - 9.30 Neznano o znanem -10.00 Kuharski recept -11.00 Evropa ta teden -11.45 - Na sončni in senčni strani Goijanccv -12.00 BBC, osmrtnice -13.30 Čestitke -15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Voluhar ekspres - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program NEDELJA 7.30 Začetek - 7.45 Horoskop - 8.00 Duhovna misel - 8.30 Kmetijska oddaja - 11.00 Mali oglasi-12.30 Čestitke -19.00 Glas evangelija - 19.30 - 24.00 Večerni program, oglašanje s terena PONEDELJEK 4.30 - 8.00 Jutranji program - 8.00 Napoved, priložnostne oddaje -12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 -13.00 NZ želje - 14.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.15 -17.00 Lestvica NZ glasbe - 17.30 Zdravstvena oddaja -18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Rezerviran čas TOREK 4.30 - 8.00 Jutranji program - 8.00 Napoved - 8.30 Svetovalna oddaja - 9.30 Minute s klasiko -12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje - 14.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.30 Oddaje S. Mihelčiča - 18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Večerni program, Rock studio, Altergodba, MKC SREDA 4.30 - 8.00 Jutranji program - 8.00 Napoved - 9.30 Kulturni pregled -12.00 BBC, osmrtnice -12.15-13.00 NZželje-14.00-15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.30 Čestitke -18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program Atletika je kraljica športa. Pri nas pa imamo kar nekaj kraljev in kraljic atletike, ki so našo atletiko popeljali v svetovni vrh. Evropska prvakinja v skoku v višino Britta Bilač, svetovni mladinskijprvak v skoku v daljino Gregor Cankar, naša najboljša tekačice čez ovire Brigita Bukovec so imena, ki so zapisana v zgodovino atletike. V sobotni oddaji Glasba je življenje bo z nami na glasbenem zaslišanju Brigita Bukovec, simpatična Ljubljančanka, ki nam bo nekoliko razkrila svojo glasbeno plat. V nagradni igri ob 130-letnici Pivovarne Union smo pred velikim nagradnim žrebanjem, v katerem je glavna nagrada gorsko kolo. Tokrat pa smo iz bobna izvlekli tudi Štefko Kotar iz Trebnjega, ki bo dobila dve lepi majici. V soboto torej ne preslišite oddaje, kajti lahko boste prav vi postali lastnik krasnega gorskega kolesa. Objavljamo del pogovora med novinarko in znanim tekačem To-fom. ' - Kakšen tip tekače ste? - Dober, kaj ne vidite? - Ne, ne, zanima me, ali sle dolgo progaš, srednjeprogaš, šprinter... - Sem tekač tipa Artur. ■ Kakšen tip pa je to? - Ne levo ne desno, direkt za Drnovškom! - Kakšen stil je to? - Stil vodeče slovenske stranke -LDS... Simona H20 DOLENJSKI LIST Št. 35 (2350), 1. septembra 1994 Sredi Mirne stoji spomenik solidarnosti Vsem dobrotnikom hvala Ko je na julijsko nedeljsko popoldne soncu že pojemala moč in smo se v družini veselili novega tedna, je vsem zastal dih ob pogledu na dim in ogenj iz domačega gospodarskega poslopja. S silno naglico so ognjeni zublji požirali poslopje, kije rodovom pred nami in nam dajalo kruh, zavetje in delo. Kakršno je bilo pogorišče, tako je bilo v začetku tudi naše upanje. Danes na istem mestu stoji novo gospodarsko poslopje, ki že sprejema prve sadove rodovitne zemlje. Ko gledamo nazaj, se nam vse skupaj zdi čudežno in vsem bi radi rekli HVALA! Najprej vsakomur za dobro in opogumljajočo besedo, kije bila v stiski prvo zravilo. Karitativni čut je bil izreden tako pri ustanovah kakor pri posameznikih. Brez te pomoči ne bi šlo. Verujemo, da je vsaka pomoč in pozornost ostala zapisana pri Bogu, od katerega prihaja vsak dober dar. Bili so dnevi, ko se je na gradbišču srečevalo tudi po trideset in več pridnih in močnih fantov in mož - prijateljev, sodelavcev, sorodnikov in sosedov. Tako velika pomoč ne more biti pozabljena. Vsem se iz srca zahvaljujemo. Še posebej pa smo hvaležni Jožetu Staretu, Rudiju Meserku in Jožetu Šerclju. Hvala gospe Štefki Gregorčič, gasilcem in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Novo gospodarsko poslopje sredi Mirne je spomenik dobrote in solidarnosti. Vsem še enkrat hvala. Družina Smole z Mirne • Če bi ljudem odvzeli njihove iluzije, katero zadovoljstvo bi jim potem ostalo? (Voltaire) *,čraV(> prijateljstvo traja večno. (Ctcero) * Prijatelja prepoznaš z očmi, sovražnika z ušesi. (Arabski pregovor) — CENTER za IZOBRAŽEVANJE in KULTURO TREBNJE 68210, Kidričeva 2, tel. 068/44-558, fax. 068/44-183 ZA USTVARJALNE Slikanje na svilo in tekstil Oblikovanje v glini — lončarstvo Aranžiranje Tečaj strojnega pletenja Tečaj krojenja in šivanja Tečaj kuhanja RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE — Osnove računalništva — Windows — osnove — Word — Windows — Wordstar, osnovni — Lotus 1-2-3, osnovni — Quattro Pro, osnovni — Quattro Pro — Windows ZA MUZIKALNE Tečaj harmonike — diatonične Tečaj citer POKLICNO USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE 1. Tečaj za voznike viličarjev 2. Tečaj za upravljalce težke gradbene mehanizacije 3. Tečaj za skladiščnike 4. Higienski minimum (obnovitveni) 5. Varstvo pri delu (obnovitveni) 6. Tečaj za priučeno strojno šiviljo 7. Tečaj strojepisja 8. Tečaj za čistilke 9. Tečaj za gostince in lastnike zasebnih turističnih sob 10. Tečaj retorike za vsakogar in za managerje ZA DRUŽABNE IN ŽELJNE SPROSTITVE Plesna šola (za otroke in odrasle) Aerobika Joga ŠTUDIJSKI KROŽKI Teme: Kako otroku pomagati pri učenju? Okrasni vrt (skalnjak, vodni vrt) TEČAJI TUJIH JEZIKOV — angleščina (za otroke in odrasle) — nemščina (za otroke in odrasle) — italijanščina — francoščina Podrobnejše informacije o organizaciji tečajev in usposabljanj lahko dobite na gornjem naslovu vsak dan od 8.00 do 16.00 ure. ZAKAJ SO PRI HA$ NAJUGODNEJŠA VOZIIfl... $ AX ZX XANTIA C 15 f COMFORT UNEs FORMAN 2 PICK UP 1500 s 3 ALI 5 VRAT 2 LIMUZINA SALON NOVO MfSTO TIL: Oti 322 0*4, PSC rtEIlUI.TIL 04« 44 025; PSC METUKA, TIL: 04« S« 1*7; SALON KR&0, TIL: 0400 21 445 SALON NOVO MESTO, TIL: 040 322 004 S*10* NOVO MUTO, TIL: 04« 322 044» V SERVIS« NOVO MESTO, TIL: 040 321 53« IN V PSC METUKA, TIL: 04« 5« 1*7 SREČNI IZŽREBANEC MESECA SEPTEMBRA BO IANK0 IZBIRAL BUR: GORSKIM KOUSOM BIKU 7-ONIVnIm HRTOM ZA2 OSEN V ZDRAVKI M« DOUNJSKE TOPLICE 11-fVNKCIJSKIM ORODJEM IZ NOVOTIHNINECA FITNESS PROGRAMA ZA DOM M©S Praznik obrti in podjetništva 27. JESENSKI MEDNARODNI OBRTNI SEJEM CEUE# 9.-18.9/94 Pet temeljnih resnic o certifikatih Z malo kapitala ni mogoče doseči velikih ciljev. Če ima družba za upravljanje enega Zagotovljene morajo biti vse možnosti močnega lastnika, obstaja možnost, za stabilno in v prihodnost usmerjeno da bo ta skušal vplivati na izbor poslovanje družbe za upravljanje. podjetij, ki niso najprimernejša. Kdor ni še nikoli upravljal in prodajal podjetij, jih bo najbrž težko dobro kupoval. Uspeh ni nikoli naključen. Podjetje je bolj uspešno, kadar je njegovo vodstvo povsem odvisno od rezultatov. Kdor nima dolgoročne vizije, je njegova pot omejena, cilji pa nezanesljivi. i Arkada ima več kot 158 miljonov V Arkadi nima nihče večinskega lastništva. Arkada je edina družba za upravljanje, V Arkadi smo vsi zaposleni samo v Arkada postaja pomembna fmančna-družba, tolarjev ustanovnega kapitala, s čimer S tem, ko ni možnosti, da bi katerikoli kjer je celotna poslovodna ekipa Arkadi in delamo izključno za Arkado. ki se bo v prihodnosti ukvarjala samo z že upravljala in prodajala Od uspešnega vodenja upravljanjem investicijskih skladov, slovenska podjetja. investicijskih družb Arkade je neposredno To pomeni, da bomo pojutrišnjem zbirali odvisna naša uspešnost. tudi Vaše denarne prihranke, ki nam jih *^^^**^ boste zaupali, ko se bomo izkazali z i t v tt i -t-n. i oplemenitenjem Vaših certifikatov. ARKADA sodi med največje družbe za upravljanje. lastnik uveljavljal svoje interese, je vodstvu Arkade zagotovljeno popolnoma strokovno odločanje. M DC C CI. X X XIN & SLOVE NICA zavarovalniška hiša d .d . Ljubljana Na resničnih temeljih! START SVETOVALNA H I <1 A Komercialna Banka Triglav Komercialna banka Triglav d d Ljubljana Kontaktna oddaja na programu Studia D v četrtek, 8. septembra ob 16.45 Vpisna mesta so na vseh poštah PTT Podjetja Slovenije in v organizacijskih enotah SDK, v vseh poslovnih enotah Komercialne banke Triglav, Zavarovalniške hiše Slovenica in na posebej označenih mestih. taiiakurr) §1111 eiport-import tl trgovina s kmetijsko mehanizacijo zastopstvo VESNA MARIBOR POSEBNA PONUDBA! Akcijska prodaja motornih žag HUSOVARNA po ugodnih cenah. Za gotovinsko plačilo do 5% popusta za vso kmetijsko mehanizacijo in vinogradniško opremo. PRIDITE IN SE O PONUDBI PREPRIČAJTE SAMI! M I IL O AKCIJSKA PRODAJA keramike, pohištva in tekstila v salonih pohištva, keramike, barv in lakov. Vrtna garnitura: miza + 4 stoli že za 5.380 SIT Vrtna garnitura: miza + 2 klopi po 6.600 SIT Usnjene garniture od 218.000 SIT dalje (uvoz) Kotne štof garniture od 62.062 SIT dalje Kuhinjski stoli od 4.350 SIT dalje Domača keramika od 660 SIT dalje .Uvožena keramika I. klasa od 1.100 SIT dalje Uvožena keramika II. klasa od 890 SIT dalje Gosp. porcelan I. klasa od 1.650 SIT dalje Jupol 30 kg po 2.499 SIT Cene so s prometnim davkom. Na zalogi vse vrste pohištva, keramike, orodja za keramičarje, barve laki, sanitarna keramika... Imamo tudi svoje polagalce keramike, zelo ugodno obročno odplačevanje in popusti za gotovino. Posebna ponudba tekstila po zelo ugodnih cenah. Saloni MIKO: MIKO 1, Krško, CKŽ 100 (pri stadionu) MIKO 2, Novo mesto, Resljeva 2 (v Kandiji) MIKO 3, Novo mesto, Partizanska c. (v Kandiji) MIKO 4, Sevnica, NHM 17 MIKO 5, Boštanj (obrtna cona) MIKO 6, Brežice, Milavčeva 89 SREDNJA TEHNIŠKA IN ZDRAVSTVENA ŠOLA NOVO MESTO Ul. Milke Šobar 30 68000 NOVO MESTO RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO a) -1 SOCIALNEGA DELAVCA, visokošolska izobrazba Prosto delovno mesto razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili pošljite v osmih (8) dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v osmih dneh po preteku roka za prijavo. M Adriatic Poslovna enota Novo mesto SaSK44*"* «SoofcoVO MESTO vabi k sodelovanju vse, ki vas zanima delo v dinamičnem, pestrem in ustvarjalnem okolju: Zavarovalni zastopnik za področja občin: Novo mesto, Trebnje, Črnomelj, Metlika, Brežice, Krško in Sevnica Kandidati bodo sprejeti za določen čas, z uspešnim delom pa imajo možnost zaposlitve za nedoločen čas. Če imate najmanj srednješolsko izobrazbo, pošljite prijave v 8 dneh po objavi na gornji naslov. NOVOTEHNA 1 R G O V I N A DEBELO DROBNO GLAVNI TRG 10, 68000 NOVO MESTO OBJAVLJA ponudbo za oddajo poslovnih prostorov v najem na Kandijski cesti it. 2 v Novem mestu, v izmeri 44 m2 — pritličje. Poslovni prostori so komunalno opremljeni in primerni za trgovinsko ali drugo storitveno dejavnost. Informacije na telefon 068/321-737. Pisne ponudbe pošljite na naslov NOVOTEHNA, Trgovina na debelo in drobno, Glavni trg 10, 68000 Novo mesto. KRI REŠUJE ŽIVLJENJE! TRANSFUZIJSKI ODDELEK NOVO MESTO ODVZEM VSAK TOREK IN ČETRTEK od S. ur« do 9.30 v__________________________________________J Industrija otroške konfekcije JUTRANJKA, SEVNICA razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta f JAVNO DRAŽBO za cca 100 rabljenih šivalnih strojev (enoigelni, ovverloch, specialni stroji). Izklicna cena: 10.000,00 - 80.000,00 SIT. Javna dražba bo v soboto, 3. septembra 1994, ob 9. uri v prostorih podjetja v Sevnici, Radna 3. Ogled strojev je možen 2 uri pred pričetkom javne dražbe. Interesenti morajo varščino v višini 10% od izklicne cene plačati na kraju prodaje, in sicer družbeni sektor z bariranim čekom, zasebniki pa z gotovino. Prometni davek plača kupec. Kupec plača kupnino takoj. Nakup strojev je po načelu “kupljeno-videno”, kasnejših reklamacij ne upoštevamo. motor 1.500 ccm. 51.5 kW/70 KM zadnji brisalnik (5v) štiritaktni, vrstni, OHC, vodno hlajeni zadnja meglenka neosvinčen bencin — katalizator zunanja ogledala nastavljiva od znotraj prednji pogon bočne gumijaste obrobe za zaščito vrat petstopenjski ročni menjalnik opozorilni zvočni signal za prižgane luči merilnik vrtljajev električno vodljiva stekla spredaj in zadaj max. hitrost 163 km/h luč v prtljažnem prostoru velikosti 4701 (4v) pospeški 0 — 100 km/h = 13.9 s opozorilna lučka za odprta vrata poraba goriva po ECE 4.8 / 6.9 / 8.5 varnostni pasovi spredaj in zadaj centralno zaklepanje električno vodljiva antena zatemnjena stekla .. .. deljiva zadnja klop (5v) digitalna ura _ avtoradio s 4 zvočniki pokrovi na platiščih vsebnik goriva 50 I DAEWOO ! : f RACER V Kočevju — H.O.R.D. d.o.o., Kolodvorska 16,061 -851 -384 — V Trebnjem — Avtokleparstvo Krmelj, Kidričeva 8, 068-44-373 — v Brežicah — Hevreka d.o.o.. Mladinska 15, 0608-62-603 — v Sevnici — Senovo — Avto-dom, Partizanska cesta 14, 0608/70-190 POOBLAŠČENI PRODAJALEC ZA PODROČJE DOLENJSKE AVTO-HIT NOVO MESTO PODBEVŠKOVA 4, tel.: 068-26-077 /1 AKCIJSKA CENA S 5% POPUSTOM DO 30. 9. 94 V Sloveniji vsako leto zaradi neprimernih dimnikov zgori več stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Obvarujte se takšne nesreče in prihranite si stroške. (EP že desetletja ponuja in neprestano izpopolnjuje dimnike, ki so povsem varni in daje zanje zato desetletno garancijo. To pa še ni vse. Izkušeni strokovnjaki vam lahko tudi svetujejo, projektirajo in montirajo dimnik. Za IGM (fethpn dimniki niso nobena skrivnost. Dimniki vseh dimenzij in v različnih kombinacijah ter saniranje dotrajanih dimnikov, izdeluje tudi notranje in vrtne kamine ter razno betonsko galanterijo. Sodelujte v nagradni igri IGM NAGRADNI KU Ime in priimek naslov starost Latkovavas82, Prebold tel.: (063) 702-214, fax: (063) 702-029 Nagradno vprašanje ■ kako dolgo so dimniki SCHIEDEL prisotni na slovenskem trgu? 10 let 20 let nad 20 let (podčrtajte pravilni odgovor) Ali želite, da vam pošljemo propagandni material Izpoljnjene kupone pošljite na naslov: Agencija NT&RC, Prešernova 19,63000Celje. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali vrine kamine Baron in več tolažilnih nagrad. tim tovarna izolacijskega materiala p.o. laško UEH TRGOVINA Vse za gradnjo AKCIJSKA PRODAJA FASADE DEMIT V PCK SREBRNIČE DO 25.9.94 — 5% POPUST — CENE FCO KUPEC — TOVARNIŠKE CENE v času akcije bodo 1.9., 8. 9., in 28. 9. svetovalni dnevi strokovnjaka iz Tim Laško. Podrobnejše informacije dobite v PCK NOVO MESTO TEL 068 321-604, FAX. 321-611 najbolj gospodarna investicija, ki prinaša NAJVIŠJE OBRESTI POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 77 Novo mesto tal.: (068) 323-193 mobitel: 0609-615-239 • prevozi pokojnikov — tudi iz tujine • prodaja pogrebnega materiala • ureditev pokojnikov — tudi na domu • urejanje dokumentov v zvezi s pokojniki • kompletne storitve pri pogrebih • storitve v zvezi z upepelitvijo • posredovanje vencev in cvetja • posojanje mrtvaškega odra, če kupite tudi material • izredno konkurenčne cene • brezplačen prevoz do 20 km • 10$ popust ob takojšnjem plačilu • možnost plačila na 3 čeke ali 3 obroke • pesek beli marmor n posip grobov in črna zemlja | ZAHVALA V 74. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra, teta in prababica JOŽICA TOMŠIČ iz Željn pri Kočevju Iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali, izrazili sožalje, podarili cvetje in sveče ter pokojno pospremili na zadnji poti. Posebna hvala vaščanom, sorodnikom, osebju Zdravstvenega doma Kočevje, g. kaplanu, g. župniku in pevkam iz Željn. Žalujoči: vsi njeni OBVESTILO O POVIŠANJU CEN KOMUNALNIH STORITEV Spoštovani potrošniki komunalnih storitev! Povišanje katerikolih cen običajno potrošnikov ne razveseljuje. Toda, če je določeno povišanje upravičeno oziroma podprto z ustrezno obrazložitvijo, je sprejetje povišanja cen lažje in bolj razumljivo. V JP Komunala se seveda zavedamo občutljivosti današnjega trenutka, ko je gospodarstvo v težavah, toda hkrati se zavedamo tudi lastne odgovornosti, da zagotovimo nemoteno delovanje komunalnih sistemov. Naša prva naloga je kvalitetno zagotavljanje komunalnih storitev, kar je pogojeno z vzdrževanjem in obnovo komunalne infrastrukture in naprav. Primeroma naj navedemo poleg vseh ostalih dejavnosti le nekaj potreb na področju vodooskrbe, kjer imamo na voljo za 8.000 m3 rezervoarskih kapacitet, potrebujemo pa jih še dodatnih 10.000 m3; na leto uspemo obnoviti le 3—5 km omrežja, da pa bi stanje ohranjali na zglednem nivoju,pa bi jih morali 15 k m. Da bi zagotovili delno obnovo in nujen razvoj, smo skupaj z Občino Novo mesto v zadnjih letih namenili temu precejšnja sredstva. Zagotavljanje primernega nivoja oskrbe s komunalnimi storitvami na celotnem območju občine Novo mesto pa zahteva dodatna nujna vlaganja v obnovo in dograditev obstoječih komunalnih sistemov. Slednje je bilo razlog, da je skupščina občine Novo mesto dne 30.6.1994 sprejela Odlok o prispevku za investicijska vlaganja na področjih vodooskrbe, odvajanja in čiščenja odpadnih voda in odlaganja komunalnih odpadkov, ki ga plačujejo vsi porabniki komunalnih storitev. Zbrana sredstva se bodo namensko uporabljala za obnovo in izgradnjo komunalne infrastrukture in naprav. Za višino prispevkov se povečajo redne cene komunalnih storitev. Redne cene komunalnih storitev se oblikujejo v skladu z vladno Uredbo o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev (Ur. I. RS, št. 37/94), ki dovoljuje povišanje cen od 1. avgusta 1994 za 4%. Na osnovi povišanj iz naslova prispevkov za investicijska vlaganja in dovoljenega 4% povečanja zaradi rasti cen na drobno od 1. avgusta dalje veljajo nove cene komunalnih storitev: REDNA CENA PRISPEVEK SKUPAJ I. PROIZVODNJA IN DISTRIBUCIJA VODE (SIT/m3) — gospodinjstva — ostali II. PREČIŠČEVANJE IN ODVAJANJE ODPLAK (SIT/m3) a) KANALŠČINA — gospodinjstva — ostali b) PREČIŠČEVANJE ODPADNIH VODA — gospodinjstva — ostali lil. ODVOZ IN DEPONIRANJE ODPADKOV (SIT/m2) a) ODVOZ ODPADKOV — gospodinjstva — ostali b) DEPONIRANJE ODPADKOV — gospodinjstva — ostali 52,49 12,00 64,49 112,78 25,00 137,78 42,54 9,00 51,54 54,72 15,00 69,72 14,26 3,00 17,26 17,38 8,00 25,38 2,64 2,64 5,99 5,99 1,28 1,00 2,28 2,91 3,00 5,91 V cenah storitev ni upoštevan 5% prometni davek. Cenjene potrošnike prosimo, da sprejmejo povišanje cen z razumevanjem. Vsi, ki želijo dodatna pojasnila, lahko pokličejo na JP Komunala, tel.: 321 -524. ZAHVALA Življenje celo si garal, vse za dom in zemljo dal, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. V 55. letu nas je nepričakovano in mnogo prehitro zapustil naš dragi mož, ati, deda, brat in stric ANTON TURK iz Malega Orehka 5 Zahvaljujemo se mnogim znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, prinesli cvetje in sveče. Iskrena hvala za izrečeno sožalje kolektivu Laboda, obratu 5 Revoza, kolektivu Vidic in NK Križe. Toplo se zahvaljujemo vsem sorodnikom za vso pomoč in g. župniku za lepe besede ob slovesu. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Utihni! tvoj je mili glas, obstalo zlato je srce. Le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Rad si delal, rad živel, družino svojo rad imel. Zdaj, ko te več med nami ni, vemo, koliko nam pomenil si. V 69. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric IVAN BREGAR iz Bele Cerkve 26 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in prijateljem za podarjene vence, cvetje, sveče in za izraženo ustno ali pisno sožalje. Iskrena hvala osebju Internega oddelka Bolnišnice Novo mesto, osebju Onkološkega oddelka Ljubljana, Elektru Šentjernej, Elektru Novo mesto, tabletnemu obratu Krke Novo mesto, Hotelu Slon v Ljubljani, pevcem za zapete žalostinke ter g. župniku za molitev na domu in lepo opravljen obred. Še enkrat vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ne jokajte ob mojem grobu, !e tiho k njemu pristopile, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. Ob boleči izgubi naše drage mame MARIJE ZUPANČIČ rojene Povše Ljuben 72, Uršna sela se prisrčno zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih ter za številno spremstvo pokojne na zadnji poti. Iskrena hvala sodelavcem Mercatorja Standarda -skladišče, tovarne Labod, pevcem GD Šmihel, govornikoma g. Fonu in g. Šobarju, Alešu za odigrano Tišino, posebej pa družinama Sever in Struna za vsestransko pomoč ter vsem, ki ste pokojno obiskovali, jo spoštovali in jo imeli radi. Ohranite jo še naprej v srcih in v lepem spominu. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Življenje celo si garal, vse za dom in zemljo dal, le sledi ostale so povsod od dela Tvojih pridnih rok. V 75. letu starosti nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek JOŽE ŠEPEC iz Gorenje vasi pri Mokronogu Ob boleči izgubi našega očeta se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam pomagali in izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in sv. maše. Hvala g. župniku iz Mokronoga za lepo opravljen obred, zdravnici Barbari Kumše za izredno hitro pomoč in trud ter vsem, ki ste našega ata Jožeta pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Alojzija, hčerka Marija z možem Francijem, vnukinja Mojca z družino in vsi ostali ZAHVALA Težko življenje ti dano je bito, zato naj domača zemlja lahka ti bo, a v srcih naših spomin nate za vedno ostal bo. V 70. letu starosti nas je zapustil dragi mož, brat in stric JOŽE HRASTAR iz Prelesja pri Šentrupertu Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, podarili cvetje, sveče in sv. maše. Posebno se zahvaljujemo družinam Berk, Kisovec, Andrlič in Brečko, ki ste nam stale ob strani v težkih trenutkih. Hvala g. župniku in g. kaplanu za opravljen obred ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 69. letu starosti je omagalo srce dobre žene, mame, stare mame, prababice, tašče, sestre in tete ZOFIJE KOCJANČIČ rojene Štravs iz Paderšičeve 21 v Novem mestu Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in Znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, tzrekli sožalje, podarili cvetje in sveče ter pokojno pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala osebju Internega oddelka Bolnišnice Novo mesto, g. župniku Cirilu za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke ter sodelavcem trgovskega podjetja Center, Novoteksa in Mercatorja iz Novega mesta. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Nenadoma nas je v 56. letu starosti zapustila draga mami, babica, sestra, teta, svakinja in tašča ANICA GORENČIČ rojena Muska Ul. Ivana Roba 18, Novo mesto Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in sosedom iz Ul. Ivana Roba, ki so v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter našo najdražjo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala govornikoma za ganljive poslovilne besede, pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Se posebno pa se zahvaljujemo KZ Krka Novo mesto za nesebično pomoč. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustila naša ljuba mami, stara mama, prababica, tašča in teta JULIJA DURJAVA rojena Plave iz Šentjerneja Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, posebno Sela-kovim, prijateljem in znancem za izrečeno pisno in ustno sožalje, podarjene vence, cvetje, sveče in sv. maše ter vsem, ki ste našo mami v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Baburiču za dolgoletno zdravljenje, pevskemu zboru Ajda iz Orehovice, pihalnemu orkestru Šentjernej, GD Šentjernej, Društvu upokojencev Šentjernej, obema praporščakoma, g. dekanu pa za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: otroci Peter, Danica in Breda z družinami ter ostalo sorodstvo II tem TEHMII H A C 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA — KMETIJSKI STROJI — ¥ I CIT! IEKJNU VftO Z-MniMM PRODAM —KUPIM —POSEST — ZENITNE PONUDBE -*■ RAZNO — OBVESTILA — PREKLICI — ČESTITKE — ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 1. septembra - Tilen Petek, 2. septembra - Štefka Sobota, 3. septembra - Gregor Nedelja, 4. septembra - Zulka Ponedeljek, 5. septembra - Lovrenc Torek, 6. septembra - Evelina Sreda, 7. septembra - Regina LUNINE MENE 5. septembra ob 20.33 - mlaj kino BREŽICE: 1. in 2.9. (ob 20.30) kriminalni film Škandalozen. 2.9. (ob 18.30), 3. in 4.9. (ob 18.30 in 20.30) ter 5.9. (ob 20.30) komedija Stare sablje. 7.9. (ob 20.30) kriminalni film Duh iz računalnika. ČRNOMELJ: 2.9. (ob 18. in 20. uri) in 3.9. (ob 20. uri) ameriška akcijska komedija Policaj iz Beverly Hilsa - 3 del. 4.9. (ob 18. in 20. uri) ameriška športna komedija Prva liga - 2. del. KOSTANJEVICA: 2.9. (ob 20. uri) film Hudičev odvetnik. 3.9. (ob 20. uri) film V imenu očeta. 7.9. (ob 20. uri) film Shindlerjev seznam. METLIKA: 2.9. (ob 18. in 20. uri) ameriška športna komedija Prva liga -2. del. 4.9. (ob 18. in 20. uri) ameriška akcijska komedija Policaj iz Beverly Hilsa - 3. del. NOVO MESTO: Od 1. do 7.9. (ob 17., 19. in 21. uri) film Kremenčkovi. • KREMENČKOVI (The Flintsto-nes, komedija, v novomeškem Domu kulture od 1. do 8. septembra) Najprej je bila risanka, potem šele igrani film. Približno tako je tekla (prajzgodovina Kremenčkovih. Na svet so namreč prišli že 1960., in sicer iz ene največjih valilnic animiranih filmov Hannu-Burhera Productions (risanka Tom in Jerry). To je bila prva animirana serija, ki so jo na televiziji predvajali v najbolj gledanem času, in prva animirana situacijska komedija. Uspeh je bil izjemen: v šestih letih se je zvrstilo 166 epizod, serijo pa še vedno gleda 300 milijonov ljudi v 79-ih državah in 22-ih jezikih. Ustvarjalci filma so si zadali zahtevno nalogo: oživiti Kremenčkove v vsem njihovem prazgodovinskem sijaju in pri tem ostati zvest podobi in sporočilnosti izvirnika. Tako je tudi film poln simpatičnih likov iz davne preteklosti, ki s posrečenim humor- jem drezajo v napake modernega sveta, izgovarjajo domiselne besedne igre in izumljajo duhovite prazgodovinske hišne, oops, hočem reči jamske, pripomočke. Kremenčkovi so urbana kamenodobna družina iz mesteca Podska-lea, čas dogajanja: dva milijona let pred našim štetjem. Kremenčkova sta tradicionalen ameriški par, ki verjame predvsem v svetost družine in si prizadeva ustvariti čim lepše življenje zase, za svoje otroke in prijatelje. Za Freda in Vilmo (John Goodman - Barton Fink, serija Rose-anne, in Elizabeth Perkins) se življenje postavi na glavo, ko Fred, zaposlen v kamnolomu, napreduje v direktorja. Tako Fred in Vilma postaneta del prazgodovinske smetane, obenem pa se njunima sosedoma in najboljšima prijateljema ne godi najbolje. Odnosi se zaostrijo, priča smo krivičnim razlikam, vzpostavljati se začno zametki prve razredne dnižbe. Za samoupravljanje je še kakšno leto prezgodaj. Vse ostale pritikline (glasba, produkcija, režija, efekti) so ena samo bleščava. In še pozdrav po Fredovo: JABBA -DABBA -DOO! TOMAŽ BRA TOŽ kmetijski stroji MLIN za grozdje s črpalko prodam. Kramar, Kamenje 3, » 25-850. 6984 SILOKOMBAJN SK 80, nakladalko in molzni stroj prodam. * 78-414. 6985 FREZO s priključki Gorenje Muta prodam. * 56-717. 6990 DVOBRAZDNI PLUG Batuje, malo rabljen, prodam. » (0608)77-460. 6991 GRABLJE za traktor Sip 2250 in motorno žago 65 Sweden prodam. » 56-174. AGROSERVIS. Popravljamo vse vrste traktorjev, tudi Tomo Vinkovič, motorne kosilnice BCS in ostale tipe. Pridemo tudi na dom. * (061 )647-630. 6999 SILOKOMBAJN Sip 80, malo rabljen, prodam. 9 26-484. 7028 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 522 in pogonsko prikolico prodam. S (0608)89-254. 7035 SAMONAKLADALKO nemške izdelave in kosilnico BCS (bencin - petrolej), prodam. * 43-644. 7041 SILOKOMBAJN SK 80 prodam. Alojzija Vovk, Cclevec 1, Šmarješke Toplice1 DOBRO OHRANJENO kosilnico Go' renje Muta prodam. » 76-153. 7049 VITLO TAJFUN, 5 ton, in motorno žago Husquarna 770 prodam. Vinko Jamšek, Tržišče , Slančji Vrh 9. 7051 TROSILCI, 2.81, silokombajn Silo 80 B, cisterne 1200,1700,2200 in 27001, izkopal-niki krompirja ter vitle (41) po izrednih cenah! * (064)622-575. 7057 POSEZONSKO znižanje cen kmetijske mehanizacije: zgrabljalnikov Gaspardo, kosilnic BCS Roto 404, Sip Roto 170 D, 135 in Roto 165, obračalnikov 200 in 220 in nakladalnih prikolic (16 m3). * (064)622-575. TRAKTORSKO PRIKOLICO prodam ali menjam za konja, kravo ali tele. V 28-144. 7067 TRAKTOR IMT 539 kupim. * 83-370. 7095 TRAKTOR SAME furgon 50, 470 ur, s kabino, in molzni stroj Vestfalia prodam. * (0608)84-077. 7097 SILOKOMBAJNA Klas in Kemper, pajka za seno, tepke za žganje ter 12 m drv prodam. S 76-381. 7101 MOTOKULTIVATOR Pasauali, diesel, 14 KM s prikolico, frezo in plugom, prodam za 3600 DEM. * (068)25-909. PAJKA, 2.30 m, ter črno - belega telička ugodno prodam. * 45-443. 7106 TRAKTOR DEUTZ 4006, skoraj nov, in mlin (pecljalnik) za grozdje prodam. * 42-527. 7110 KOSILNICI BCS, bencin, petrolej in diesel, ter male pujske prodam. * (0608) 43-247. 7117 kupim R 4, letnik 1990 ali 1991, kupim. * 42-594. 7036 R 4 od letnika 1984 do 1987 kupim. * 42-571. 7075 VINO za kis odkupujem. V (0608)69-434. 7153 motorna vozila R 5 CAMPUS, letnik 1991, registriran za celo leto, 5V, rdeč, 46.000 km, tonirana stekla, ugodno prodam. Pohitite! Mari Pope-lar, Ledina 20, Sevnica. 6965 MOTOR APN 6, 5 prestav, dobro ohranjen, prodam. Mali Lipovec 8, Dvor. 6974 OPEL KADETT 1.6 diesel, letnik 1986, bele barve, limuzina, 4V, prodam za 9200 DEM. * 57-731. 6982 R 4, letnik 1987, registriran do 4/95, prodam ali menjam za lado nivo. Drago Švajger, ASkerčeva 2, Krško, 9 (0608)34-831. 7005 Z 101, letnik 1986, registrirano do 3/95, prodam. 9 53-145. 7006 Z 101, letnik 1987, registrirano do 6/95, dobro ohranjeno, prodam. * 64-151. 7016 Z 128, letnik 1989, modro, registrirano do 7/95, ugodno prodam. * 51-282. 7025 Z 750, rahlo karambolirano, letnik 1985, prodam. Robek, Družinska vas 28 a, Šmarješke Toplice. 7030 GOLF JGL D, letnik 1984, registriran do 5/95, prodam. Cekuta, Mihovica 21, Šentjernej. 7050 UNO 45 S, karamboliran, letnik 1986, z novimi deli, registriran do 5/95, prodam za 3.000 DEM. * 323-824. 7059 TOYOTO COROLLO 1300 LX Sedan, letnik 1990, dobro ohranjeno, prodam. * 78-374. 7076 DOLENJSKI LIST IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakie, Jožica Dorniž, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 110 tolarjev; naročnina za 3. trimesečje 1.350 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.700 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.600 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.200 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.800 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.:52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB-Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefax 322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega organa spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Računalniški časopisni stavek: Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. CLIO 1.2 RN, star 1 leto, centralno zaklepanje, električen pomik stekel, tonirana stekla, prodam za 16.300 DEM. 9 43-719. JUGO 55, letnik 1989, bele barve, prodam za 3200 DEM. ® 43-719. 7078 GOLF JX, bencin, letnik 1990, ugodno prodam. * 47-149, dopoldan ali 44-281, zvečer. 7080 AX 1.1 I TRE, nov, z dodatno opremo, prodam. Opekarna Novo nesto, 9 322-855 ali 26-668. 7087 Z 128, letnik 1985, registrirano do 2/95, zelene barve, prodam. »43-538, po 19. uri. 7092 R 4 GTL, letnik 1988, prodam. 9 27-394. 7093 FIAT TIPO 1.7 D, letnik 1988, prodam. 9 45-251. 7102 UNO 60, letnik 1986, registriran do 8/95, prodam. 9 85-626. 7105 TOVORNO VOZILO Z 615 AN, neregistrirano, s cerado, letnik 1983, in jugo 55, letnik 1986, prodam. 9 27-842. 7116 R 4, letnik 6/85, registriran do 6/95, prodam. * 48-173. 7120 ALFA ROMEO 1.8 155 TS, še v garanciji, letnik 1993, rdeč, z dodatno opremo, prodam. 9 53-248. 7121 XANTIO 1.8 I SX, novo, še neregistrirano, prodam 7 odstotkov ceneje. 9 (0608) 70-176. 7124 126 P, letnik 12/88, prevoženih 32.000 km, prodam. 9 43-877 ali 43-836. 7126 JUGO 45 AX, letnik 1988, karambolira-na sprednja stran, prodam. 9 321-137, od 12. do 14. ure. 7127 FIAT REGATO 100 Sie, letnik 1987, centralno zaklepanje, električna stekla, nastavljiv volan, prodam za 5.300 DEM. 9 (0608)42-706, popoldan. 7130 126 P, letnik 1989, lepo ohranjen, registriran do 22.8.1995, prodam. 9 20-258. 7132 MOPED APN 6 S, letnik 1993, odlično ohranjen, prodam. 9 28-023. 7133 TOYOTO CARINA II 1.6 GL1, dobro ohranjeno, letnik 1991,24.000 km, prodam. 9 25-538. 7134 RENAULT CLIO RT, letnik 1992, močneje poškodovan (prevrnjen), prodam. 9 73-720, po 20. uri. 7135 Z 750, letnik 1985, registrirano do 3/95, rumeno, prodam. Potočar, Trška Gora 75 (nad gostilno Pugelj), Otočec. 7139 FIAT 126 P, letnik 1985, prodam. 9 85-665. 7140 ŠKODO FAVORIT 135 LS, belo, letnik 12/92, prevoženih 22.000 km, prvi lastnik, prodam. 9 47-287. 7143 R 4, letnik 1980, registriran do 4.12.1994, prodam. 9 24-693, popoldan. 7146 Z 101, letnik 1979, zelo malo voženo, prodam po delih. 9 73-087. 7149 obvestila NESNICE, mlade jarkice, 4 mesece stare, rjave, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo od 13. ure dalje vsak dan in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, 9 (068)52-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova, 9 (068)67-578 in Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog, 9 (068)49-567. 6160 JARKICE, nesnice, stare 7 tednov, in kunce za rejo prodam. 9 46-655. 7008 SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Šcnovo, Mio Gunjilac, 9 (0608)79-375. 7099 preklici DRUŽINI GAČNIK, Sela pri Ratežu 8, Novo mesto, ker so oni več hodili po mojem dvorišču kot jaz po njihovem, od danes prepovedujem hojo in vožnjo po mojem dvorišču, okoli moje hiše in po moji zemlji. V nasprotnem primeru jih bom sodno preganjal. Stane Košmrl. 6978 posest VIKEND z vinogradom v Šmavru prodam. 9 44-335. 6967 STAREJŠO HIŠO z vrtom prodam. Ogled možen v popoldanskem času. Stane Martinčič, Hrvaški Brod 1, Šentjernej. 6972 ZAZIDLJIVO gradbeno parcelo v Straži pri Novem mestu ugodno prodam. 9 (068)21-308. 6973 VINOGRAD nad Stražo, zazidljivo parcelo na Krku, 1.5 km od morja, in dvosobno stanovanje v Ljubljani (Bežigrad) prodam. 9 (061)262-301. 6993 1 HA gozda ob cesti Brežice - Župelevec ugodno prodam. 9 (0608)68-302. 7003 1 HA GOZDA in 80 a travnika (njiva), prodam po polovični ceni v Zalogu, Vinica. 9 26-537, zvečer. 7010 NA MALKOVCU prodam 10 a zelo lepega vinograda z zidanico in trgatvijo. Mirjana Šinkovec, Malkovec 2, Tržišče. 7015 V NAJEM oddam novejšo stanovanjsko hišo. Naslov v oglasnem oddelku. 7054 HIŠO z gospodarskim poslopjem in velikim parkirnim prostorom oddam v najem za kakršnokoli obrt ali skladiščni prostor. Novak, Bršljin 58, * (068)323-339. 7062 VINOGRAD z letošnjim pridelkom ter bukova drva prodam po zelo ugodni ceni. 9 43-846. 7069 TRAVNIK, 40 a, blizu Novega mesta (ob Težki Vodi) modam. 9 21-361. 7079 STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem in travnikom v centru Mirne Peči prodam. 9 28-695. 7108 NJIVO, 40 a, v Vrbovcih pri Gorenji vasi prodam. Avguštin Udvanc, Bela Cerkev 20, Šmaneške Toplice. 7113 V OKOLICI Novega mesta kupim zazidljivoparcelo. 9 25-541. 7136 STANOVANJSKO HIŠO v Novem mestu (Mačkovec), primerno tudi za določene obrtne dejavnosti, oddamo. 9 (0608)75-038. 7141 NJIVO, 25 a, v Družinski vasi prodam. » 76-442. 7147 PARCELO za vikend ali starejšo zidanico v okolici Sevnice kupim. ® (0608)82-493. 7151 prodam CERTIFIKATE poceni prodam. * (0608)87-446. 6966 MATEMATIČNE UČBENIKE za vse letnike gimnazije (tudi fotokopije) ter učbenike za 7. in 8. razred prodam. * 87-644, Andreja. 6971 KAVČ in dva fotelja, vse v odličnem stanju, prodam. » 23-355. 6977 DVE NALITI avtomobilski gumi Good year, 13 col, širine 175, prodam. » 85-042. 6981 2200 KOM. cementne strešne opeke prodam. * 321-694. 6987 KONTEJNER - za pisarno ali za bivanje, 6 x 2.5 m, s klima napravo, prodam. * (0608)21-367 ali 21-463. 6988 ELEKTRIČNI VILIČAR, komplet s pol-nilccm, letnik 1975, prodam. » (0608)21-367 ali 21-463. 6989 CERTIFIKATE prodam po ugodni ceni. »65-351. 6992 OBVEŠČAMO CENJENE STRANKE, da prodajamo krompir za ozimnico dezire, kenebek, drva in hlevski gnoj. Jablan 23, Mirna Peč. 6997 DVOJE OKEN termopan (120 x 90 in 90 x 80 cm) in eno okno prodam. » 85-323. 7002 KORUZO za siliranje ali za zrnje prodam. * 44-330, zvečer. 7009 KMEČKI POD (SKEDENJ) velikosti 14 x 9 m, ugodno prodam. * 57-871. 7011 DVE NOVI vinogradniški preši prodam. Ogulin, Gaber 14, Semič, » 56-615. 7013 CERTIFIKAT v vrednosti 200.000 SIT prodam 50 odstotkov ceneje. Franc Kobe, Vukovci 4, Vinica. 7014 MLIN za mletje žira, izdelava Laznik, prodam po simbolični ceni. * (0608)89-297. 7018 NOVE PEČNICE za kamin prodam po polovični ceni. Anica Voljč, Dednja vas 18, Pišecc. 7020 LEGLO nemških lovskih terierjev odličnih staršev prodam. » 41-050, popoldan. 7022 KNJIGE za 7. in 8. razred prodam.» 87-425. 7023 KORUZO za silažo ali za zrnje na njivi (70 in 50 a) prodam. * (0601)81-372. 7024 KOBILO, staro 7 let, brejo, z žrebetom, prodam. * 42-752. 7026 HRASTOV SOD, 800 1, prodam. Jože Železnik, Koroška vas 39 a, Novo mesto. 7029 PREŠO, sod, (200 1) in hidrofor za vodo poceni prodam. » 28-266. 7031 UGODNO PRODAM bager POCLAJN CK, letnik 1979, s priključkom kladiva, v dobrem stanju, prodam. 9 23-786, v večernih urah. 7032 SUHA nažagana drva prodam. » 65-391. 7033 KROMPIR sorte sante za ozimnico prodam. Možnost dostave na dom. 9 27-807. 7034 GROZDJE ŠMARNICO, vino in certifi-kate v vrednosti 400.000 SIT ugodno prodam. 9 43-657, po 20. uri. 7037 RABLJENA KOLESA naprodaj. »341-952. 7038 RABLJENO hladilno skrinjo, hladilnik, štedilnik na plin in elektriko, več peči na trda goriva, termoakumulacijsko peč in pohištvo prodamo. * 20-505. 7039 ZELO UGODNO prodam rabljeno in nerabljeno belo tehniko, bojler, kuppers-busch, hladilnike, elemente montažnih omar, vrata, mize in drugo. * 21-896. 7040 KRAVO ZA ZAKOL in tele, staro 3 tedne, prodam. 9 45-543. 7042 CERTIFIKATE v vrednosti 1.200.000 SIT prodam. * 76-125. 7043 OVERLOCKE PFAFF in Singer, 4 -nitne, nove, z garancijo, ugodno prodam in dostavim. »(064)215-650. 7044 HRASTOV SOD, nov, 5801, prodam. » 83-584. 7046 KOMPLETNO otroško posteljico in otroško pony kolo prodam. » 83-204. 7048 21 AŽ PANJEV, 2 panja, naseljena s čebelami, ter točilnico za med prodam. » Mladen Kopitar, Kandijska 37, Novo mesto, * 341-005. 7052 HRASTOVO KAD, 700 1, rabljeno, in sod, 7001, prodam. Vera Kralj, Plemberk 6, Stopiče. 7053 Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat mesečno) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek:.......................................... Ulica in kr^j:........................................... Pošta:....................,.............................. Naročniška številka:.......................... Podpis: Datum:.............................. Dolenjska banka Dolenjska banka d.d. Novo mesto______________ Obrestovanje deviznih sredstev občanov a) Vpogledne vloge Država Oznaka valute Devizni tekoči račun Devizna varčevalna knjižica Avstrija ATS 2,00% 3,50% Italija ITL 4,00% 5,00% Nemčija DEM 2,00% 3,50% Švica CHF 2,00% 3,00% ZDA USD 1,00% 1,50% Ostale valute 1,00% — b) Vezane vloge Oznaka valute Znesek Depoziti,vezani nad 1 mes. 3mes. 6mes. 12mes. DEM nad 1,000 5,21% 5,51% 5,65% 5,75% nad 10.000 5,35% 5,65% 5,82% 5,83% nad 50.000 5,47% 5,77% 5,90% 5,91% nad 100.000 5,70% 5,82% 5,99% 6,00% nad 500.000 5,80% 5,95% 6,07% 6,08% nad 1.000.000 5,90% 6,08% 6,15% 6,16% Tudi za ostale valute je viiina obrestne mere odvisna od zneska vezanih sredstev in znaša: Avstrija ATS od 5,00% 5,30% 5,50% 5,70% do 5,60% 5,92% 5,93% 5,94% Italija ITL od 7,00% 7,28% 7,49% 7,64% do 7,65% 7,80% 7,93% 8,00% Švica CHF od 4,00% 4,07% 4,14% 4,60% do 4,47% 4,55% 4,65% 4,92% ZDA USD od 2,50% 2,60% 2,70% 2,73% do 2,55% 2,65% 2,75% 3,00% RABLJEN VIDEOREKORDER Fisher prodam za 250 DEM. » (0608)32-503. 7056 KRAVE SIVKE, grozdje portugalko, nakladalko Mengele ter jedilni in semenski krompir prodam. Stanko Jaki, Brinje 6, Šentrupert. 7060 POCENI PRODAM 3.5 KW termoakumulacijsko peč. Cena po dogovoru. * 23-253, Dilančeva 9, Novo mesto. 7061 GROZDJE šmarnico in vino prodam po ugodni ceni. * 43-657, po 20. uri. 7063 KROMPIR za ozimnico prodam. »321-957. 7064 ŽAMZROVALNO SKRINJO, 4101, staro 2 leti, poceni prodam. 9 43-790. 7065 KORUZNJAK prodam. * (0608)67-530. * 7066 OTROŠKI kombiniran voziček Inglesi-na in stajico Kiko prodam. 9 21-972. ŠPRINGER ŠPANJELI, mladiči, črno -beli, Čistokrvni, brez rodovnika, naprodaj. »41-044. 7072 DVE TERMOAKUMULACIJSKI PEČI, 2.5 in 3.5 KW, in bojler, 801, malo rabljen, prodam. Jankovič, » 24-071. 7073 HRASTOV SOD, 3001, in cca 3 m3 suhe hrastove hlodovine prodam. »85-181. BUKOVA DRVA prodam in pripeljem na dom. Cena ugodna. » 26-839. 7082 ŠKOPO za pokrivanje strehe prodam. »76-266. 7089 LESNI BRIKETI, primerni za vse vrste peči. 16595 KJ/kg, 1 odstotek pepela. 1000 kg briketov nadosmesti 5 m drv. Možnost plačila na 3 do 5 čekov. Engel Brik, Ratež 58, » 85-801. 7094 STREŠNO opečno rabljeno opeko po 32 SIT, okno z roleto, strešno ter vrata prodam. »25-713. x 7098 PLEMENSKEGA KOŠTRUNA prodam. * 52-970. 7109 1 HA KORUZE na rastilu, za silažo ali v zrnju, prodam. Zdravje, Zalog, Novo mesto, » 24-594 ali 84-394. 7111 TROJE novih oken Jelovica - termopan, z medeninastimi križi (80 x 120), prodam. »21-193. 7112 MIZARSKO KOMBINIRKO, tip Ledinek, na 4 operacije, širine 30 cm, 380 V, prodam. » 23-719, zvečer. 7114 2 TA PEČI, 2.5 in 3 KW, novo plinsko peč in etažno centralno peč na drva, rabljeno, prodam. » 27-519. 7115 INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJ Pfaff ugodno prodam. » 22-304. 7118 PO POLOVIČNI CENI prodam certifikat, vreden 200.000 SIT, skoraj novo poročno obleko in črno - beli televizor v is-pravnem stanju. » (061)800-302. 7119 OVERLOČK, 4 -nitni, Brother, kot nov, prodam. »(061)857-259. 7123 PIANINO PETROF, star 2 leti, prodam. 21-704. 7128 ANTIREVMATIČNI POSTELJNI KOMPLET iz 100 -odstotne ovčje volne, ki lajša bolečine revmatizma, išijasa in artritisa, prodam. * (0608)34-803. 7129 200 L kvalitetnega belega vina v Semiču, (lahko manjše količine), prodam. » 52-819. 7131 ODLIČNO OHRANJENO harmoniko Delicia, 96 - basno, prodam. » 56-727. 7150 HLADILNIK, star 3 leta, prodam. ® 324-377. 7154 razno MOTORNA KOLESA Tomos popravljamo. » (068)322-364. 6211 PREVOZI TOVORA in oseb doma in v tujini ugodno opravljamo. » (068)49-226. 6969 TIPKANJE in oblikovanje vseh vrst besedil in diplomskih nalog na PC -ju z možnostjo barvnega izpisa opravljamo. » 324-074, Robert. 6975 BREZPLAČNO oddamo mizarske odpadke - odrezke. Mizarstvo Bobič, Belokranjska 15, Novo mesto. 6983 NOV LOKAL, 30 m2 (lahko tudi kot garsonjera), blizu centra Novega mesta oddam v najem. Predplačilo po dogovoru. 9 28-735, po 16. uri. 7001 NA SUHORJU pri Metliki oddam v najem lokal, primeren za trgovino ali drugo dejavnost. » 50-502. 7004 V STAREM DELU SEVNICE oddam poslovni prostor. 9 (0608)21-644. 7007 BARVANJE NAPUŠČEV, žlebov, opa-žev itd ugodno in kvalitetno izvajamo. Možnost obročnega plačila. » 27-519. FINANČNO - RAČUNOVODSKI SER-VIS ob računalniški podpori ažurno vodi poslovne knjige in terjave obrtnikom in malim podjetjem. » (0608)84-018. 7017 IZDELAVA IN SERVIS hidravličnih cilindrov, cevi, kardanov, popravilo rovokopačev. bageriev in druge gradbene mehanizacije. Pritisk, d.o.o., Kamnik pod Krimom 105, 61352 Preserje. GARAŽO v Novem mestu iščemo. Plačamo 50 DEM mesečno. » (0608) 70-188. 7086 V NOVEM MESTU oddamo v najem nove poslovne prostore za uslužnostno ali pisarniško dejavnost, z lastnim parkiriščem, po ugodni ceni. * (068)323485. ZANESLJIVO OSEBO, ki bi z veseljem negovala vinograd (150 trt) na Trški gori pri Novem mestu, iščem. » (0608)68-494, Smrekar. 7103 NA ODLIČNI LOKACIJI v centru Brežic oddam v najem poslovni prostor, cca 100 m2, primeren za pisarne ali podobno. » (0608)68-494, Smrekar. 7104 LOKAL v etaži, velikosti 35 m2, v predmestju Novega mesta, oddam. » 23-149. x 7107 NAGROBNE SVEČE ugodno dostavimo tudi na dom. » 323-390. 7137 ženitne ponudbe GOVEJO GNOJEVKO prodam. Jože Švalj, Dol. Brezovica 5, Šentjernej, » 42-660. 7144 MALO RABLJENE gume Pirelli 14 -175/70 in novo vodno črpalko za ford transit prodam. » 64-007. 7148 SAMSKI FANT, 47 let, s hišo in službo, želi spoznati žensko za skupno življenje. Šifra: »SREČA«. 6996 SPOZNATI ŽELIM žensko, staro okoli 46 let, nevezano, za skupno življenje. Šifra: »PREŽENIVA SAMOTO«. 7122 LASTNIKI KOSTANJEVIH GOZDOV Kostanjev les se lahko seka tudi poleti. Ves les vam bo odkupil TANIN SEVNICA, če sami nimate možnosti poseka, vam to napravimo mi. Dodatne informacije lahko dobite na tel. številkah 0608/41-349 ali 41 -044. službo dobi ZAPOSLITEV NUDIMO kreativnim komercialistom za trženje ekonomske propagande in informacijskega servisa. Informacije vsak delavnik od 8. do 13. ure na » (061)446-754. 6806 ŽELITE v prostem času dober zaslužek? Pokličite na * (061 )871 -021, od 16. ure dalje! 6968 ZA PRODAJO kvalitetnih tekstilnih iz- delkov iščemo akviziterje in vodje skupin na terenu ter prodajalko za popoldanski čas v trgovini. * 23-261. 6980 DEKLE v urejenem lokalu - vinoteki redno zaposlim. Nudim stanovanje in delo v izmeni. * (068)56-663, 564)22. 6986 GOSTILNA Pri lovcu, Vrhpolje, zaposli dekle za strežbo. * 41 -089. 6995 AVSTRIJSKO trgovsko podjetje išče ambicioznega sodelavca za prevzem samostojne dejavnosti. * (062)510-274. 7000 NUJNO IŠČEMO žensko za pomoč mami na invalidskem vozičku. Nudimo hrano in stanovanje. Plačilo po dogovoru. »76-297. 7047 ZA NEDOLOČEN ČAS zaposlimo kuharico z 2 - letno prakso za samostojno delo. »45-214. 7070 TAKOJ ZAPOSLIM dekle z veseljem do dela v strežbi. Okrepčevalnica Cukero, » 42-158. ^ ^ 7071 AVTOLIČARJA ali delavca za priučitev v avtoličarski delavnici zaposlim. Avtoli-Carstvo Muren, Trebnje, * 44-532. 7081 KUHARICO in natakarico redno zaposlimo. »43-797. 7083 «« ŠIVILJ zaposlimo. » 56-383 ali 51-083. H 7084 PRIJETNO DEKLE - natakarico zaposlimo na avtobusni postaji v Novem mestu, informacije v lokalu ali po * (061)340-405. 7085 RESNEGA, sposobnega in komunikativnega prodajalca za celodnevno delo na •xx,C1, moškega ali žensko, lahko tudi par, iščemo. * (0608)70-188. 7088 DEKLE za delo v okrepčevalnici zaposlimo. Nudimo hrano, stanovanje in dober °D.* 52-530. 7096 POGODBENO ZAPOSLIMO delavca svetovanje na terenu. Zaželjena zdravstvena stroka. * (0608)22-051 ali 33-108, zvečer. 7138 l i ■^DAJALKO s končano trgovsko šo--700 ahk° pripravnica, zaposlimo. * 323-W 7142 REDNO ALI HONORARNO zaposlimo dekle v bistroju Viktorija, lahko tudi pripravnica. Ponudbe sprejemamo do 3.9.1994 v bistroju, ob 15. uri ali po * 322-815. _ 7145 im^TOPINIKI in vodje skupin (izkušeni). Vabimo vas, da se priključite pri prodaji zanimivih knjig (Elektrotehniški priroč-q, ' prevod, Naselbinska kultura na J, venskem - slov. in angl. jezik - lepo poslovno darilo). Pokličite nas na * (061 )313-°28- 7152 službo išče . IŠČEM zaposlitev, lahko tudi na domu. Mira; »ZVESTI DELAVEC« 6976 »Mam EKONOMSKO ŠOLO z oprav-jenim pripravništvom. Iščem ustrezno zaposlitev. Akviziterstvo in zavarovalništvo odpade, sprejmem pa delo prodajalke. Po-0na pavhč, Dol. Boštanj 87, Boštanj. 7019 stanovanja DVOSOBNO STANOVANJE v e cah zamenjam za enosobno, tudi v E cah» z vašim doplačilom. * (0608)61- V*SEMIČU oddam prazno stanov iti06* mcd 15- m lo. uro. nri o ,AKTIVNO STANOVANJE, 34 87/i'Jala ccntru v Metliki prodam. % popoldan. fia “REŽICAH ali bližnji okolici na ft ^Hjero ali enosobno stanovanje z S cn fant. * (0608)35-068, ob 11. uri. n prodaja kontaktnih leč Cenjene stranke obveščamo, da bomo na dopustu od 9.9. do 24.9.94. Obenem jim nudimo: — sodobne poltrde in mehke kontaktne leče za dnevno nošenje — mehke color leče v osmih barvnih niansah — čistila za vse vrste leč ~ Poliranje in čiščenje leč Priporočamo se vnaprej. Pr Branimir Jurekovič Novo mesto, Šmihel 6 V *ewon-tainica: 22-694 vsak dan <* 19. In ob 21. uri NOVICE, torek ob 20. url celovečerni FILM •n NOVICE ob 21.30 vMko soboto tedenski pregled SOBOTE DO SOBOTE in m|adin$lca oddaja MKC TV VM.k Ponedeljek po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED DVOSOBNO STANOVANJE v Ul. Slavka Gruma prodam. V 26-691. 7090 TAKOJ VSELJIVO enoinpolsobno stanovanje v Brežicah prodam. * (0608)62-324, po 20. uri. 7091 STANOVANJE v Šentjerneju prodam. * (066)47-068. 7125 Agro, d.o.o. Prodajalna SEJALEC Rozmanova ulica 3 Novo mesto, tel. (068)24-132 vam nudi: - PVC KADI od 110 do tOOO I zaboje za grozdje - BRENTE in LAKOMNICE mline za sadje in grozdje - STISKALNICE, črpalke za pretok vina, ročne in motorne - KOTLE za ŽGANJE - MOTORNE ŽAGE: Alpina, Solo, Stihi, Tomos-Husqvarna, verige, meče, zobnike, pile in svečke Posebna ugodnost pri nakupu motornih žag TOMOS-Husa-varna - prodaja na 4 obroke brez obresti - čeki 1+3, za takojšnje plačilo vam nudimo d.o.o. ATIK Smrečnikova 45 (vrtnarija) Novo mesto Tel./fa*: 068/324-424 PRODAJA VOZIL KREDITI, TUDI BREZ POLOGA LEASING SALON RENATA Nega In podaljševanj« nohtov žensko frizerstvo RENATA ŠTIH tel. 068/28-138 Jediničica 18, Novo masto Prodajate ali kupujete, dajete v najem, želite najeti________________ stanovanjsko hišo, zidanico, vikend, stanovanje, zemljišče, poslovni prostor? Kličite: 068/60-667, od 8. do 12. ure. CLtm graf d.o.o. Partizanski trg 5 Metlika ODPRAVITE plešavost za vedno! Lipohair - svetovni hit. ®(061) 57-18-75. / \ mobitel 68310 ŠENTJERNEJ, tel.: 068/ 42-118 k______________________J CMNENT d.o.o. Dol. Kamence 61 68000 Novo mesto tei./lax: 068/323-902 AVTOSALON HYUNDAI Kandijska 14, Novo mesto tel. 068/28-950 PE KRŠKO CKŽ51, Krško tel. 0608/22-950 PE Črnomelj Belokranjska 16 tel. 068/51-378 P0NY PARTNER že za 16.990 DEM P0NY SEDAN 1.5 LSi že za 19.750 DEM LANTRA 1.6 GLSi že za 26.200 DEM SCOUPE1.5 LSi že za 26.500 DEM SONATA 1.8 GLSi že za 30.500 DEM V vseh avtomobilih Hyundai je že nekaj časa vgrajen sodoben 3-kanalni katalizator. To je prispevek Hyundai-a k čistejšemu okolju. (&> HYunnni 1___VEDNO NA DOBRI POTI_ MEDIŠ TRGOVINA REGRŠKE KOŠENICE 97 NOVO MESTO Tel.: 068/21-704 Vam v svoji specializirani trgovini nudi: — Medicinske in ortopedske pripomočke — Širok izbor pripomočkov za invalide — Vse za nego stome in inkontinence — Kvalitetni merilci krvnega pritiska in protibolečinski stimulatorji — Ortopedsko perilo, lasulje — Velika izbira masažnih aparatov — Naravna kozmetika — Alternativna medicina — Potrošni sanitetni material Nakup je možen na recept ali v prosti prodaji. Delovni čas: vsak dan od 9. — 12. in od 16. — 19. ure sobota od 9. — 12. ure Na željo kupca dostava na dom. LERAN, d.o.o. Novo mesto, Lebanova 24 Prodamo: hiše: v Novem mestu, Brežicah, Bučki, Rebri pri Žužemberku, Črešnjicah pri Cerkljah, Sela pri Šentjerneju, Srednji vasi, Otočcu, Soteski, na Dvoru, v Žužemberku, Gradišču, Trebnjem, Gazici, Šentjerneju, Telčah — Križu, Zaplazu pri Čatežu, Smolenji vasi, Malem Slatniku, Vavti vasi, Hrastju pri Šentjerneju, Gorenju pri Kočevju, Dol. Boštanju, Vel. Lipovcu, Vrhu nad Šentrupertom, Gradišču-Primskovo, Kopru, Brežicah, Rad-ni vasi, Stopičah, Lutrškem selu, Rosalnicah, Gor. Kamenju, Šentjanžu; stanovanja: v Novem mestu, na Mirni, v Krškem, Žužemberku; lokale: trgovino v obratovanju v Novem mestu, trgovske lokale: v centru Novega mesta, Črnomlju, slaščičarno in trgovino na Mirni; |>oslovne prostore: za pisarne ali storitveno dejavnost: na Trdinovi ulici v Novem mestu; vikende: v Semiču, na Osojniku, v Soteski, Tanči Gori, Brezovici pri Metliki, Zaplazu, Gabrju, Malem Rigelju, Stražnem vrhu, Črnomlju, Zagradu pri Škocjanu, Gornjem Zabukovju pri Trebelnem, Gačah; parcele za gradnjo: v Novem mestu, Žužemberku, Trški gori, Gor. Laknicah, na Jarčjem Vrhu pri Bučki, na Vrhu nad Šentrupertom, v Selih pri Dol. Toplicah, v Mihovcu pri Podgradu, Stopičah. Tel./fax 068-322-282, tel. 068-342-470, od 8. do 19. ure J r \ YURENA d.o.o. ŠOLA TUJIH JEZIKOV MARJANA KOZINE 49A, 68000 NOVO MESTO, TEL/FAX: 068/341-434 Vpisuje v tečaje — angleščine, nemščine, francoščine in italijanščine za otroke, mladino in odrasle. — Priprava na izpite univerze Cambridge (First certificate...). — Programi za odrasle so verificirani. Vpis po telefonu vsak dan od 8. — 12. ure, v ponedeljek, torek in sredo pa tudi od 16. — ! 18. ure. V___________________________J Servisno prodajni center Janez Molek, Gradac, obvešča cenjene stranke, da bo imel v jesenskem in zimskem času od 1. septembra dalje naslednji delovni čas v svojih obratovalnicah: Avtoservis - Avtodeli Gradac, 8. —16; sob. zaprto tel/fax: 57-207, 58-402 Avtodeli Metlika, 8. — 18; sob. 7. — 13. tel/fax: 58-666, 58-693 Avtodeli Novo mesto, 8. — 18; sob. 7.— 13. tel/fax: 27-729 Avtodeli Črnomelj, 9. — 17; sob. 8.— 13. tel/fax: 51-377 Avtodeli Žužemberk, 9. — 17; sob. 7. — 13. tel/fax: 87-510 Prodaja vozil Metlika, tel.: 58-242, 8. — 16; sob. zaprto Prosimo za razumevanje! TONSON TEČAJI TUJIH JEZIKOV \Jnformacije in vpis: 322-332 / J OBVEŠČAMO naročnike 1 i malih oglasov, da se mali f j oglas, ki presega 15 besed,' i DOPLAČA, in sicer vsaka J nadaljnja beseda 100 SIT. •HONEV MOON« X, Izdelovanje f In sposojanja . jr poročnih In maturantskih jJjk oblek ter oblek za birmo In obhajilo. Novi trg 1, etaža C, Novo mesto tel.: 068/324-222 DEŽURNE TRGOVINI Suha krajina, Samopostrežba V soboto, 3. septembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: ; Novo mesto: od 7. do 19. ure: Samopostrežba, Šmihel od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel od 7. do 14.30: mini market Maja, Budna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Biusnice od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17, ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 16. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 18. ure: Urška, Uršrta sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market • Dolenjske Toplice: od 7, do 17, ure: Mercator-Standard, Rog • Žužemberk: od 7, do 17. ure: Mercator-KZ • Straža' od 7. do 13. ure: Dolenjka, Market V nedeljo, 4. septembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Mercator-KZ Krka, Prodajalna, Glavni trg, market Ragovska, market Drska, market Kristanova, nakupovalni center Drska, samopostrežba Mačkovec od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trpina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela MERCATOR-KMETIJSKA ZADRUGA METLIKA, z.0.0. Cesta 15. brigade 2 68330 METLIKA VABI K SODELOVANJU PRODAJALCE NA TERENU ZA PRODAJO MESNIH IZDELKOV Za opravljanje dela, ki se bo izvajalo na podlagi pogodbe, mora imeti kandidat lastno vozilo za prevoz mesnih izdelkov. Pismene ponudbe naj kandidati pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi. OBVESTILO O DERATIZACIJI (zastrupljanju podgan in miši) v občinah ČRNOMELJ, METLIKA, KRŠKO, BREŽICE, TREBNJE in NOVO MESTO Po odloku o obvezni splošni deratizaciji v občinah Črnomelj, Metlika, Krško, Brežice, Trebnje in Novo mesto bo Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto opravil splošno deratizacijo (nastavljanje zastrupljenih vab) v dneh od 5.9.1994 do 18.11.1994. Program in načrt deratizacije za posamezno občino kot tudi točna navodila in opozorila bodo objavljena pravočasno in povsod, kjer bomo izvajali deratizacijo. Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, Mej vrti 5 telefon 324-253 KARAOKE NA STUDIU D Če želite sodelovati y ponedeljkovi oddaji »Hvala bogu, po-nedeljka je konec«, izpolnite prijavnico in jo pošljite na na-slov: Studio D, p.p. 103, Novo mesto, s pripisom »ZA RADIJSKE KARAOKE«. Ime in priimek ............................... Naslov .................................... Telefon ...................................... v__________________________________________________________J MARUTI Prodaja: EMINENT, d.o.o., Dol. Kamence 25/a, Novo mesto, tel. (068) 323-902 Partizanska 21, Novo mesto, tel. (068) 28-950 Belokranjska 16, Črnomelj, tel. (068) 51-379 Pooblaščen servis in prodaja rezervnih delov AVTOSERVIS MURN Resljeva 4, Novo mesto tel.: (068) 24-791 M6MTAČA li seins OLJNIH IN PLINSKIH GORILNIKOV •DRENOVEC. ,.P.- Novo mesto Marjana Kozine 1 telefon: (068) 22-955 Nudimo vam dobavo in montažo: • cistern • gorilnikov • hišnih avtomatik za ogrevanje • ves potreben material - 1 -........................... — ZALOŽBA ZDRUŽUJEMO ZNANJE IN USPEH! ZAVEDAMO SE, DA V PODJETJU USPEH USTVARJAJO LJUDJE NAŠO PRODAJNO MREŽO ŠIRIMO NA PODROČJE DOLENJSKE, zato vabimo k sodelovanju mlajše, podjetne in inventivne KOMERCIALISTE ZASTOPNIKE ZA PRODAJO PISARNIŠKE IN STROJNE OPREME Ponujamo vam stimulativno nagrajevanje, individualno delo ob podpori prijetnega delovnega teama. Poskrbeli bomo tudi za strokovno in poslovno izpopolnjevanje. Delo je honorarno, možnost kasnejše zaposlitve. Vašo cenjeno ponudbo pričakujemo na naslov: CANKARJEVA ZALOŽBA, p.o. Ljubljana, Kopitarjeva 2 Za dodatne informacije nas lahko pokličete na tel. (061) 12 23 144 int. 318. OBVESTILO Obveščamo vse žrebčarje na območju občine Krško in Brežice, da bo od 7. do 9. septembra po razporedu, ki ga je objavilo Kmetijsko svetovalno društvo Krško, pregled in žigosanje vseh kobil A in B rodovnika slovenske hladnokrvne pasme v tipu norika in pregled triletnih žrebic ter posavskih kobil za sprejem v matično čredo, katere bodo tudi žigosane. PORTRET TEQA TEdl\A Štefka Gregorčič "Lepše je dati kot dobiti, “pravi naša porteriranka. To je njen življenjski moto. Zase pravi, da nikoli ni imela dosti samozavesti, da se ni rada javno oglašala. Zatorej se ni čuditi, da se je Štefka Gregorčič z Brezovice pri Mimi branila, tudi za nastop v tej rubriki Kot da ne bi bil zadosten razlog za to “čast” že ob podobni priložnosti Štefka Gregorčič prejela občinsko priznanje -plaketo občine Trebnje. Bolj slučajno kakor pa načrtno je Štefko pot zanesla v te kraje Dolenjske. Pri Zahrastnikovih naJag-njenici pri Radečah je bila Štefka v številni kmečki družini predzadnji, sedmi otrok. Čeravno so redili tudi 15 glav živine, kakšne bogatije ni bilo. Starejši otroci so bili včasih celo lačrii, skromno oblečeni in obuti Štefka se spominja, kako je oče pozimi, ko je bilo treba v šolo, vpregel konja, ki je vlekel deblo, da je delal otrokom gaz do glavne ceste, da so prišli do šolske- ga avtobusa za Radeče. Štefka je KINOLOŠKE NOVICE NOVO MESTO - Člani Kinološkega društva prav ta čas na društvenem vadišču na Grabnu izvajajo začetne tečaje poslušnosti, nadaljevalne tečaje in malo šolo za pse, stare od 3 do 9 mesecev. V nedeljo, 11. septembra, bo ob 9. uri na Grabnu letošnje zadnje telesno ocenjevanje za vse nelovske pasme. Jesenski vzre-jni preglevd bo pripravilo Kinološko društvo Škofja Loka v soboto, 17. septembra, pred športno dvorano Poden. Prireditev se bo pričela ob 9. uri. V zvezi s tem pregledom Kinološko društvo Novo mesto izvede vsako nedeljo ob 10. uri priprave na pregled za vse pasme in delo z marker- Atrakcija v Šmaijeških Toplicah Naježeni seje razcvetel kraljevsko impozantni lotos, ki ga nepoznavalci zamenjuje' jo za lokvanj - Žal so vodarji pred leti neposrečeno ukrotili potok Toplico • Kinološko društvo Krka pripravlja tečaje za šolanje psov vseh pasem. Prvi setanek bo v ponedeljek^. septembra, ob 19. uri v gostilni Cefidelj v Bršljinu. njeno dolgoletno človekoljubno del — ■ - - - delo pri Rdečem križu, njena nesebična pomoč t.i. marginal-cem, ljudem, potisnjenim na rob, v revščino in osamelost. Gregorčičevi Štefki ki se je udo-mila na prelestnem koščku Dolenjske, ni bilo nikoli žal časa za sočloveka. MožGustelj, kot dolgoletnemu bivšemu direktorju Dane Avgustu pravijo prijatelji, je vsa ta leta pomagal na kmetiji svoji materi, ki si je nadela že osmi križ, Štefka pa je gospodinjila. Danes, ko je že dve leti, kot se pošali, “na čakanju ”, se čudi, kako neki je to zmogla, kajti zdaj ima občutek, kot da stvari niso tako urejene, kot hi rada. Njena samozavest je vedno najmočnejša, ko je v kuhinji. “Rada kuham, ker rada jem, ” prostodušno pove Štefka. Kdor je poskusil njeno potico iz črne mete in “potanc", ve, kaj je dobro. Moža je spoznala na Trebelnem na proslavi Gubčevcev, kamor se je ob trebanjskem občinskem prazniku napotila s kolegico. Naključje je hotelo, da bo to soboto prav tam hotela nadaljevati šolanje v Celju na medicinski šoli ali učiteljišču. Toda ravno tiste dni, ko bi morala delati sprejemne izpite za učiteljišče v Celju, je umrl njen oče. In ker v Celju ni bilo mogoče delati sprejemnega izpita, je prosila še novomeško učiteljišče, kjer so ji pregovorno prijazni Dolenjci šli zelo na roko. A ker je bila štipendistka laške občine, je morala po končanem učiteljišču vseeno v prvo službo v Jurklošter. Pretreslo jo je, ko je spoznala, v kako nerazvitem, nezdravem okolju odraščajo otroci. “Ko sem svoje učence vprašala, kaj so zajtrkovali, mi jih je tri četrt odgovorilo, da so zaužili jabolčnik in kruh. Že v 4. razredu sem imela alkoholika, ki je do odmora pocuzal stekleničko žganja. Pri delu mi je bil vedno v veliko oporo kolektiv, ki me je lepo sprejel. Tudi pozneje, ko sem približno 15 let učila na Mimi in ko sem do leta 1993 delala na Centru za izobraževanje in kulturo v Trebnjem. ” Štefka se rada smeji, posluša šale in je zelo rada v družbi. In če se poje, ji nižal ne ur ne noči. Na Mimi je vodila otroški pevski zbor, zdaj pa poje v pevski skupini pod vodstvom Staneta Pečka. jem za delovne pasme. Pa še to: Po vseh zapletih je končno pričel delovati Klub ljubiteljev nemških ovčaijev Slovenije. Razdeljen je v regije, v katere so vključena kinološka društva. Dolenjsko sestavljajo kinološka društva Bela krajina, Črnomelj, Krško, Krka in Novo mesto. Namen kluba je združevati lastnike te najstarejše pasme, pomagati pri vzreji m šolanju. Gotovo boste ugibali za kakšno atrakcijo gre in stavim, da ne boste uganili. Ne gre za atraktivno širjenje zmogljivosti kopaliških prostorov, ki je prav letos naredilo občudovanja vreden zamah. Obnovili so zunanji bazen za kopanje, kjer se v mikavnem prirodnem okolju kar tare zadovoljnih kopalcev. Sirijo pa tudi zmogljivosti pokritih prostorov, kjer vse leto iščejo zdravje in razvedrilo domači in tuji gostje. Velika zanimivost je jezero, kjer zadovoljno raste in se bohoti v starem Egiptu najbolj sveta rastlina - lotos. Zares kraljevski so njegovi eksotični listi in orjaško cvetje na dolgih močnih steblih. Zanimivo je poslušati številne radovedne obiskovalce, ko ugibajo, kakšen lokvanj naj bi to bil in pridno fotografirajo spomine iz Šmarjeških Toplic. Indijski lotos je zares soroden lokvanju, saj raste v toplih vodah, se pa po rasti in cvetju od njega močno razlikuje. Poznamo rumenega in lilastorumenega, kakr- šen je v Šmarjeških Toplicah, raste pa tudi v Delti Volge ob Kaspijskem morju. V Indiji in Južni Aziji je še danes sveta rastlina, v kitajski kuhinji pa so njegovi gomolji prava delikatesa. Lotos so še po drugi svetovni vojni imeli v majhnem bazenu v Rimskih Toplicah. Ker ni bil deležen nikakršne pozornosti, je kmalu izginil. V Šmaijeških Toplicah pa so ga posadili lansko leto. Vodstvo si vztrajno prizadeva, da bi popestrilo turistično ponudbo in je svojim gostom pripravilo mikavnejše, vsestransko razvedrilno občasno domovanje. Možnosti so zlasti v urejanju topliškega okolja še velike. Kopališke zgradbe so dominantno locirane nad spodaj ležečo •* lic. Tako bistro in živahno naravno dobrino, za katero bi prenekateri dali vse, da bi jo imeli, preprosto ne smemo uničiti tako, da jo utesnimo v tipično mestno korito, kjer izgubi vse svoje tako mikavno naravno poslan stvo. loko, ob robu katere se vije disci- plinirano reguliran potok Toplica Vodarji so pred leti ponesrečeno ukrotili ta čudoviti biser, ki bi ga morali zdaj ponovno obuditi, da bi še bolj obogatili turistično ponudbo top- Tudi jezero indijskega lotosa je še pred nekaj leti bilo le neznatna mla-kuža, kjer je iz tal neslišno žuborela topla voda. Iz mlakuže je nastal vodni motiv, kjer gosti radi posedajo in opazujejo igro eksotičnih želv. Letos cveti samo en dan. Ni bojazni, da cvetja ne bi videli, saj ga je veliko. Zanimive so tudi odcvetele semenske glavice, ki spominjajo na škropilnik vrtne zalivalke. Ne želite pa si utrganega listja in cvetja, saj je dno jezera nevarno. Kdo Vas bo rešil, če zdrknete vanj? Lotos naj le še naprej ostane mikavna popestritev Šmarjeških Toplic. MIHA OGOREVC Medvedka je napadla lovca Naključje je rešilo lovca Stanka Rusa, člana LD Loški Potok - Medvedje vse bolj strašijo, oblast pa nič LOŠKI POTOK - Skoraj ne mine teden, da se ne bi nekaj dogodilo iz serije resničnih medvedjih zgodb, ki • MEDVED NA MEJI - Minulo nedeljo so pri Ložcu slovenski in hrvaški otroci šli nabirat češplje in drugo sadje, ki raste na opuščenih površinah ali ob robu gozda. Pa so se hitro vrnili, ker so videli na nekem drevesu medveda. Na srečo seje vse končalo brez posledic in so se otroci naužili le strahu. J. P. PAVEL PERC utegnejo biti nevarne celo za oborožene lovce. Lovca Stanko Rus in Mirko Anzeljc, člana LD Loški Potok, ki sta se v teh dneh odpravila na lov na srnjaka, in sicer v predel Lip-nega vrha oz. Bloščka, tik bloškega Halo, tukaj je bralec “Dolenjca”! Zahvala zavarovalnici Tilia, graja davkariji - Javna čestitka pravnici Vandi Zadnik ■ Kdaj bo asfaltirana cesta Zužemberk-Dobrava • Bo Medičeva Svinjska ulica? Čeprav smo v nevihtni noči za dežurnim telefonom pričakovali veliko število klicev, se to ni zgodilo. Vseeno velja prebrati, kaj so nam naši bralci povedali prek slušalke. Franc Hrastar s Sel pri Karte-Ijevem je poklical ves navdušen in še pod vtisom radgonskega sejma, kamor jih je brezplačno peljala zavarovalnica Tilia iz Novega mesta. “Kaj takega nismo pričakovali. Več kot 200 kmetov, ki imamo, krave zavarovane pri lej zavarovalnici, smo prvič tako skupaj preživeli čudovit dan, marsikaj izvedeli o novih molznih napravah in boleznih pri kravah mlekaricah. Želimo, da nas prijazna Tilia še kdaj takole odpelje na koristen izlet, kmete pa vabim, da svojo živino zavarujejo pri tej zavarovalnici,” je povedal gospodar Franc in za konec pokritiziral davčne službe, češ da jim pri kravah “trikrat obračunavajo davek”. Prvič pri katastrskem dohodku, drugič pri zavarovanju in nazadnje še pri veterinarju. Bralec - predstavil se je Kori iz Novega mesta, je poklical v zvezi s člankom Delavska stavka ali upor sužnjev? Povedal je, da je zgodba žalostna ne le zaradi tam zaposlenih in maltretiranih delavk, temveč tudi zato, ker preostalo tovarno nekdanje Iskre vodi skupina, ki sije prilastila tehnologijo in najbrž tudi mate- Halo, tukaj DOLENJSKI LIST/ Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovorna vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. rial prejšnje tovarne. Črnomuljčan A. Š. javno čestita Vandi Zadnik iz Kočevja, ki ji je uspelo preprečiti privilegij poslancev. Dodal je, da takšnih privilegijev, kot jih imajo sedanji slovenski poslanci, v zadnjih 40 letih ni imel nihče. Skupina krajanov iz Suhe krajine na čelu s predsednikom Francem Škufco javno sprašuje, kdaj bo asfaltirana še zadnja slovenska regionalna cesta R-326 od Žužemberka do Dobrave v dolžini 1.700 metrov. Del te ceste na območju občine Trebnje je bil asfaltiran v lanskem letu. Kdaj se bodo usmilili te ceste, nihče ne ve, morda bi znal odgovoriti državni sekretar za ceste Marjan Dvornik ali kdo drug. Gospod Pctclinkar iz slepe Medi-čeve ulice v Novem mestu bi svojo ulico najraje poimenoval kar v Svinjsko ulico. Za tiste, ki jih zanima, kje je ta ulica, naj zapišemo, da se vanjo s težavo zavije pri gostilni Drenik v Bršljinu in pelje do Pionirjevega skladišča v Cegelnici. Gospod Pe-telinkar pravi, da so asfaltiranje te ulice plačale tri stanovanjske hiše, uporabljajo in razkopavajo pa jo vsi. Enkrat po njej kopajo za telefon, drugič za plin, tako daje asfalta le še za vzorec. Prav ta čas je cesta odprta prav na ovinku, tako da avtomobili zavijajo v ulico po levi strani cestišča, vsi pa čakajo, kdaj bo počilo. Na koncu sta poklicala še dva zahvalna bralca. Brane iz Žabje vasi se ne strinja z gospo Leo, ki je tako očrnila vulkanizerja Mestnika. Povedal je, da že desetletja kupuje gume pri Mestniku in daje zadovoljen z njimi kot tudi z ostalimi storitvami. “Ce je KLIC V SILI NOVO MESTO - Otroci in starši, ki imate krkršne koli težave, lahko pokličete na telefonsko številko 068 341-304 v četrtek med 19. in 21. uro. Na vaš klic bo čakala psihologija Irena Mohorovič. TREBNJE - Na vprašanju otrok in odraslih odgovarjajo strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. ter med 15. in 17. uro. Številka telefona je 068 44-293. NABIRAJTE ŠTOROVKE! LOKVE - Omejitve za nabiranje gob po slovenskih gozdovih in livadah letos niso potrebne, saj po be- sedah Janeza Potokarja, ki se v Beli krajini že več kot 20 let ukvarja z odkupom gob, letos ni gobje leto. Bile so sezone, ko je za Krko in Drogo odkupil tudi po 10 ton jurčkov in štorovk, letos so jih z njegove odkupne postaje odpeljali le nekaj sto kilogramov. Svetuje, naj ljudje raje nabirajo štorovke, ki jih lahko naberejo v neomejenih količinah s pogojem, da so neodprte. Za jurčke Janez svetuje, da jih nabiralci očistijo že v gozdu, saj je tako več možnosti, da bodo zraslil novi. PLESNI CENTER DOLENJSKE Vabi k vpisu: — celoletna plesna šola za otroke in mladino — plesni tečaji za odrasle — aerobika VPIS IN INFORMACIJE: 5. — 8. septembra 1994, od 16. do 19. ure na Loki, tel.: 321-685. lovskega reviija, sta doživela eno od njih. “Lovci smo navajeni hoditi tiho,” pravi Stanko Rus, “tisti dan pa je rahel dež ublažil še šelestenje listja in podrasti. Najprej se je predme pognal mladič, hip nato pa še rjoveča medvedka, in to ne stoje, kot je pri takih srečanjih navada, pač pa v pasji preži. Storiti nisem mogel nič. Napad sem odvračal s puško, nastavljeno za strel, vendar omenjeni položaj medvedke in močno mahanje ijoveče glave nista zagotavljala zanesljivega strela in napad bi se zame lahko končal zelo žalostno. Tudi z begom, če bi bil seveda mogoč, ne bi bilo nič, medvedka bi napadla od zadaj. K sreči seje nalet končal tik pred puškino cevjo, najhujšega pa me je rešil mladič, ki seje najbrže naveličal igre. Ko je ta odhlačal, je tudi med- NAGRADILI BODO VSE - V prostorih Pionirske knjižnice v Novem mestu je bilo v torek dopoldan žrebanje za mednarodni knjižni kviz “Knjiga v prostem času ”. Rešitve kviza so poslali 203 dolenjski osnovnošolci, med katerimi je žreb izbral Matejo Pečjak iz Vavte vasi, ki se bo lahko udeležila enakega žrebanja inf prireditve v Ljubljani. Izžrebali so še 50 udeležencev, ki bodo še to jesen sedli > avtobus in se odpeljali na izlet po Sloveniji. Knjižnica se je ob svoji 30-letnici odločila, da s pomočjo zavarovalnice Tilie in občinske Zveze prijateljev mladine nagradi prav vse reševalce, ki bodo praktične nagrade lahko dvignili kar v prostorih knjižnice ali pa jim jih bodo poslali na njihove šole. Žrebanje je bilo zanimivo tudi zato, ker sega je udeležila pisateljica Marjeta Dajčman, ki je prisotni mladeži predstavila svoje knjige. Samo za to priložnost se je oblekla v 35 let staro obleko, v kateri je bila takrat fotografirana, slika pa je objavljena na zadnji strani ovitka njene najnovejše knjige Afrika Afrika. (Foto: J. Pavlin) vedka ijoveč odstopila od boja.” G. Rus ne ve, ali je šlo za sekunde ali minute. Dogodek ga je dodobra pretresel. Zadnja leta je medved strah in trepet in povzroča vse večjo škodo, še posebej tistim, ki se ukvarjajo z ovčerejo. Znani so primeri močnih poškodb ljudi in celo smrtni potrebno, popravljeno pnevmatiko pripeljejo tudi na dom,” je povedal. Jožica Marolt iz Velikega Gabra pa je pohvalila zdravstvene delavce iz Trebnjega, še posebej zobozdravnico, ki je nadvse prijazna. *Na vrtu družinske hiše Češarkovih na Gorenjski cesti v Ribnici so v torek zjutraj opazili srno, ki seje zaletavala v ograjo in se pri tem, kot kaže, tudi poškodovala. Lastnik je obvestil lovce, ki so srno spravili na varno, in sicer po Šeškovi ulici, Prijateljevem trgu do podjetja Meles in nato v Malo goro. V zadnjem času so vse pogostejši obiski divjadi iz bližnjih gozdov, in to ne samo srn, ampak tudi medvedov in drugih živali. Ali to pomeni, da divjad kdo preganja iz varnega gozda, ali pa seje divjad toliko razmnožila in se sama izločuje iz kraja bivanja. primeri. Zamislimo se nad tem, še posebej tisti, ki na varnem kroje lovske zakone! A. KOŠMERL POD DEDOVO LIPO ZMAGALI DOMAČINI - Turistično društvo Šmarjettt se je na pobudo ravnatelja Jožeta Pečnika odločilo nadaljevati s tradicijo nekdaj zelo priljubljenih Iger pod dedovo lipo. V nedeljo so na igrišču v Šmarjeških Toplicah po petih letih premora spet uspešno obudili pristne kmečke igre brez meja-Šest ekip se je tokrat pomerilo v obešanju venčka ob rojstvu otroka, v igri Po dekli na senik, Po praprotno seme, Mi smo vam babo pripeljali, v zbijanju kamna ni paši, nošenje malice v jerbasu, postavljanju mejnika, spravilu vreč žita v kaščo • in vlečenju voza. Največ točk je zbrala ekipa Šmarjeta - 410, za njo so se uvrstili' ] Bela Cerkev (330), Orehovica (285), Škocjan (280), Gabrje (270), Otočec (210) točk. Na sliki: Frančiško Hudoklin iz Gabrja je pri nošnji jerbasa premagala k Alojzija Ilovar iz Šmarjete. (Foto: Janez Pavlin) Če me ne bi bilo v razredu Novomeški učitelj petja Ignacij Hladnik je bil dobrodušen človek, čeprav so mu dijaki dostikrat šli na živce. Vendar je skušal ostati miren. Svoj stol je s katedra odnesel pred klopi, sedel pred dijake, si natresel na hrbet roke njuhanjca in ga potegnil v nos. Potlej je prijel vijolino in lok, pa se je začel pouk. Pela so v glavnem dekleta, fantje bolj redko, pa so drug za drugim dvigali palec in izginjali iz razreda. Tako jih je kar osem hkrati dobil na hodniku ravnatelj in jih v gosjem redu pripeljal v razred. “Gospod učitelj, kako to, da je bilo toliko učencev zunaj?" je skoraj osorno vprašal Hladnika. “Ja, enemu sem dovolil, "je malo v zadregi odgovoril muzik, “drugi pa so menda sami ušli iz razreda. ” “Da se mi ne zgodi več kaj takega! Učenca, ki bi brez dovoljenja zapustil razred, zapišite na listič papirja in sledila bo stroga kazen!" Potem je direktor temnega obraza odšel. Učenci so se oddahnili. Tudi Hladnik. “Ste videli, fantje, kaj bo?"je rekel. “To je ravnatelj z železno roko! Ste videli, kaj bom moral storiti?" In čez čas, preden je potegnil z lokom po strunah: “Ste slišali, fantje, kako sem vas zagovarjal? Si sploh mislite, kaj bi bilo z vami, če mene ne bi bilo v razredu ? - Zdaj pa le pojmo, kar korajžno, fantje in dekleta!" Taje zanič Akademski slikar Vlado Lamut je poučeval risanje v šestem razredu novomeške gimnazije. Od učencev je včasih zahteval, da so tudi doma izdelali kako risbo. Tako je učenka Palčičeva, ki je bila dobra znanka pri Lamutovih, na njihovem podstrešju našla nekaj Lamutovih risb. Eno teh je kot domačo vajo prinesla v šolo in jo oddata profesorju. “Drugo nariši, ta je zanič!"je strokovno ugotovil Lamut in ji risbo vrnil. ' ' 1 >r -0D Zbrali Bojan Ajdič r Šolska naloga Učiteljica je naročila učencem, naj vsak obišče svojo babico, če jo seveda j imajo, in naj potem napiše nalogo 0 babici. Naslov domače naloge pa je'-Obisk pri babici. Leni Tonček je takole napisal: “Obisk babice. Babice ni bilo do- Ni vedel zakaj Devetdesetletnik je vprašal za nasve zdravnika, kaj naj dela, ker bi rad do živel sto let. “Ali pijete?"ga je vprašal zdravnik “Ne, prav nič ne pijem, "je odgovO ril starec. “Kaditepa, kaj?" je zanimalo zdrt>\ vnika. "Ne, nikoli nisem kadil in tudi zdi) ne kadim. Lahko mi verjamete, "je od govarjal pacient. “Ali se vneto zanimate za ženski’ zlasti za mlajše, lepe mladenke?”je silil zdravnik v starčka. “Za ženske? Da bi se zanje zanimal’ Prav nič me ne zanimajo!" je odgovoril devetdesetletnik. Potem pa je zdravnik zavzdihnil d vprašal starčka: “Zdaj pa mi povejU’ gospod, zakaj pa bi potem radi doživi stoletnico?"