101. Itnllta. I H*llnlim* Imk KL Uli.hfi. _^^^^^^^^m ^^^^^^b _^^^^^ ^^^^^^b^^^^^k ____ . ■ ^^^^^ ^^^^^^ - - ■ "-• J '** -* ; < , , , • «*■ «* «n popolta*, tmmftt BeM|e ta prsnite. MiHria t Prostor l mfm X 54 mfm za male oglase do 27 m//n višlnt 1 K, nad to vilino vsl oglasi 1 m/m X 54 «''»* 1 K 50 v. Urađni razglasi In poslana ter notke isti prostor po 2 K, ženltne ponudbe in poroke pavšalno 80 K. — Pri ntročilih nad 10 objav popust VprsSanjeiii glede Inseifttov naj se prUoii znamka sa odgovor. Uprinriitvo „81o*. naroda1' In „Harodaa Tiskom*" Kultova tUea tt. 5, prtUltao. — T«U!on *t 304. „aiatasakl Varai" vtqa v UaMJtai la a« paMi ¥ #«|aalB¥i|la celoletno oapnj plaćan • K 180*^ pollctno. ••••••» 90—- 3 mesečno......„ 45-^- I - ......w 15— t usaaaaaftv«! »JoJetno.....♦ K240-— poUetao.......»120*— 3 nettčao • •••#•» 60 — . .... „2fr- Pri morebltnem povtianja st ma daljša naročnfna dopla&tt. Novi narotitlld nat poiljcjo v prvtf naro&iino vedno tjaajp po nakaznlcL Na samo pismena narodi* brez potlatve denarje se ne moremo ozlrati. frttalttvo »Sto* Varala" Kaanora aUoa it 9, U mmšmmtUt Ttfefoa iitr. i«. Baplst aara|aaaa la aoialaaia te udaaiiio fraahama. tgtT stokoft4aov •• vralau "W Posamezna itevilka v«l|a 1 krotio« Postulata platana v gotovini. Dr. France Goršič: IlaS znanstveni izzfk. Ker nimamo znanstvenih in strokovnih glasil, kakor je treba, se v dnevnem časopisju kaj često po- javljajo ČlankL, ki prožijo to in ono znanstveno vprašanje. So Članki vmes. ki so dobri (uredniki jih baje nič kaj radi ne vzprejemajo), pa članki. ki pod firmo velikih idej urbi et orbi razglašajo našo nebogljenost. Zdi se ti včasi, naj govorim prosto po Sudermannu, da sklene ta ali oni gospod, svoj pohajkovalni čas pora- biti za končnoveliavni sklep, kam mu je obrniti življenja pot, da bi Šel do epolialne ideje, ki bi ga takoj dvignila na višek dnevne izred- nosti. Tako delo mora biti kajpada snanstvenega značaja in pravec in odraz idej modemega časa, katere toli noro prevračajo red. Šesti je treba na hlače in napisati reformato- rično pomisel o tvarini, ki si ji kos, in, če ostane ministrstvo gluho (kadar bo nameščevalo), potem pričneš* z opozicijo, ne z ono norčavo ka- stratovsko opozicijo gasrajočega liberalizma, ampak s tištim plamtečim lasallskim odporom, \d mu je genij vdihnil znak na čelo. V vrtinec sproženih idej se je bližal in sedaj je točno vanj zašel tuđi naš znanstveni jezik, ki je poverl-žen v »jezikovno vprašanje na ljubljanski univerzi«, dasi znanstveni te-zik s to rečjo nima prav nobenega opravka. Če bi bil pravil svojemu že več ko 20 let rajnemu očetu, ki je bil preprost a moder mož, da na slovenski univerzi, kadar bo, ne bodo predavali po slovensko ampak po ilirsko, bi bil doživel tišti ošinek njegovih oči, ki sem se ga bal, kadar sem bil nerođen. Če velja, da smo se borili za svoje vseučilišče, da bi raz-mahnili slovensko znanstvo hi da bi vzgojili znanstveni podrastek Slo-vencev, ondaj paČ ne storimo, kakor je storil tišti vrtnar, ki je izmoledo-val vrt. da bi na njem živel, pa ga je dfugremu prepustil, ko ga ie dobiL Jezikovnega vpraSanja na ljubljanski univerzi ni. Predavajo že slovenski in predavali bodo slovenski. Prav nič ne dvomijo s tem, da bodo predavali srbski in hrvaški profe-sorji v Ljubljani po srbsko ozir. po hrvaško. naši profesorji na Srbskem in na Hrvaškem pa po slovensko. Kadar ne bodo predavali samo kot gostje, se jim bo potruditi, doznati nomenklaturo, katere se bodo poslu-ževale izpraševalne komisije in slušatelji, da ne nastane zmeta, slična tišti, ki je bila na grasTd univerzi, kadar so izpraševali Italljane. Toda po mnenju nekaterih Je znanstveni jezik taka reč, ki nai jk) resi krepka pokrajinska vlada s krepko naredbo. Naj pojasnim to stvar raz presojalo pravne terminologije. Odseki za slovenski, srbski in hrvaški jezik, katere je imela komisija L 1849.—1853.. so delali vsak za se, ker se nišo mogli zediniti v enot-no terminologijo. Izpodletelo jim je Dosebno zato, ker so se srbski člani komisije prizadevali za številne cer-Iv\renoslovenske izraze. Po zaslugi Matije D o 1 e n c a so bila vsa trt narečja v enem zvezku natisnjena, ^nekaj zato, da bi se s tem bližnja njih sorodnost očitno kazala, nekaj pa zato, da bi se nasvetovani pravoslovni izrazi in izreki vzajemno podpirali, opravičevali in dopolnje-vali.« Ta uspevek prve poilirske dobe je vse premalo v poštev vzet in je že zato posebne omembe vreden. Slovensko - srbsko - hrvaška anketa že takrat ni nič opravila, ko Slovenci niti Prešema nismo poznali, ki nam ga je sele Stritar razodel. Sedaj pa. ko smo izličili svoj pisni jezik do precejšnje popolnosti. in ko imamo svoi dober uradni jezik in svoj ne ravno slab znanstveni jezik, sedaj naj nam to reč rešuje »uvedba srbo-hrvaščine kot edinega predavalnega jezika«, ki bo po mislih te struje (?) za nekaj časa »ovirala (Se tega nam je treba!) univerzino obratovanje (hm!)«, toda — videli boste, kolik-šen uspeh bo, kadar bodo gospodje svoja nemška predavanja dali prevesti kar na srbohrvaški jezik, me-sto (kdo bi hodil po ovinkih!) na slovenski jezik. O, slovenska univerza bo gotovo »razumela zahtevo časa!« V svoii razpravi »Slovenska pravna terminologija«, ki leži od novembra meseca L 1918. pri »Sloven-skem pravniku«, ki je umri, sem razpravljal rudi o tem, da je bil M o-h o r i č v Vedi TV. (str. 485 nasl.) sprožil misel edfnosti za sodne obrazee in za pravno terminologijo. Poudarjal je, da pomen sodnih obrazcev za sodno rabo nikoli ni bil tako velik, kakor je in kakor se zme-rom veča zaradi novih zakonov. Mohorič je predlagal, naj se vse knjige obrazcev prirede v vseh av-strijskih slovanskih lezikih po čim enotnejših nazivalih .Od takega izdanja si je bil obetal prave in trajne veljave, pa vzgolevalnega pomen a za pravniški podrastek. Ta ideja njegova je sedai aktualna, a v manjšem obsegu. Poželjno Je, da bi kmalu izdali slovensko knjigo obrazcev za pravdne in nepravdne stvari. Sever-noslovanskih tekstov ne rabimo več. Srbski in hrvaScI tekst pa bi bila pač dobro došla. Niti odlašati ne kaže tega izdanja, ker bo gotovo več let minilo. preden izdado novo pravno terminologije^ Toda pri tem le treba pustiti slovenski jezik na miru. Nikakor ne gre, da bi »pofzkuševali zbliže vati narečja troedinfga naroda«. S potrebno previdndstjo — to velja za terminolojrijo v obče — bi smeli na prvo mesto postavljati besede, ki jih rabimo vsi Jugosloveni. da bi tako. kakor pravi MohoriČ, zajezili nadalj-nje nepotrebno ceplienje. Toda ni-karte ne hrvatite in ne srbite kar vprek, ker boste s tem le večali zmešnjavo slovenske terminologiie. ki je že dosti velika. Nikarte »zbliža-ti« tistega, česar še nimamo. NaipreJ ugotovite slovenski pravni jezik, prevejaite ga in uveljavite ga z izdanjem slovarja! Sele potem bo sposo-ben nadalfnjega razvoja, ki bo pod vplivom nove zakonodaje pač v to smer namerien, da se prlbližamo ml fužnim bratom. Poprej pa to ne poj-de. Ne bilo bi grajenje, ampak podi-ranje bi bilo, podiranje tega, kar imamo. Nikdar nikarmo iznemar pustiti resnice, da znanstveni jezik ni nekaj posebnega zase, ampak da ie del pisneea iezlka narođoTeea, v čl-gar okviru in vzkral Čigar se razvila. Ne razvHa se do tem načina, da bt ma vlada ali kak znanstvenik a'ca-zoval. Ne samo pravo, ampak tuđt tezik, slovstvo, poezija, vera, skrat-ka vse, kar tvor! značaj narođov, se razvija, nai se izrazim intuitistično, po večnem zakonu postoja in razvo-ia. Naš znanstveni iezik Ima sedai eno samo naloeo: naoravlti mu ie saljpdo. To ne velfa samo za Dravni^ ke, to velfa za vse stroke, tuđi za 'ehnično stroko. Salfdo ie čisto na§. 2 nlm nimajo ODravtti niti Srbi niti Hrvatie. Menim, da jasno govorim, 5e proglasim za nalogo našo: šestavi-mo slovensko znanstveno termlno-loeilo. Ko bo ta gotova, sestavhno slovensko - srbsko - hrvaSko znanstveno terminologijo, te pa ne take. kakor sta k> zamislili baje že obsto-ječi »druga« in »tretja struja«, ampak tako, kakor sta jo sestavfla Ciga-1 e in D o le n c kot našo prvo »Juri-disch - politisehe Terminologie fiir die slavischen Sprachen Osterreichs. Wien 1853.« V tem člar*u ni mesta, da bi govoril o zajemljivem prikazu, da moramo niti prioeti pri prvi naši terminologiji, o prikazu, ki te v en mah opomni paralele, da je O6ny se-crel do Savienyja in Puchte nazal, da ie pripel niti za svojo moderno nrav-no teorijo. Kal ootem, me vprašate? Potem bo končana naloga sedante eeneracHe. Nastool nova generacija, ki bo hnela za sklepanle novih nred-nHh stavkov, kl lili mi vedeti ne mo- remo. Morda bo takrat že završena nova zakonodaja, morda bodo tišti-krat gledali nazaj na završeno prvo stopnjo prilikovanja ali priličbe (kakor izvolite, samo nikarte reci: po-sličnenje!) kdo to ve? Ne beli si glave stem, kak bo postoj, mena, razvoj in pominek. To priđe samo od sebe. Fakultete so poklicane, priceti delo in voditi je: Zakaj kmali noj bo konec sedanji razcepljenosti znan-stvenega jezika našega. Opazimo in že opažamo, da ne rabita istih nazi-val niti dva profesorja v isti stroki, Če govorim v naslednjem o izdanju novo slovenske pravne terminologije, velja, kar povem, še bolj za druge znanstvene stroke, le en dovoljek velja:druge stroke so še večie reve nego pravoznanstvo. »Pravnikova« (BabniKova) terminologija iz 1. H94. n; bila ravno slaba, a usoda je tako obmila, da je nova zakonodaja prehi-tela slovar, ko je bil jedva zagledal beli dan. Odkar je slovar razprodan, jih kar mrgoli, ki so vsi svojih posebnih imenstev kovači. Po divje kuje in Jaše svoje kljuse vsak pravnik S!o-venec, praktik in pisatelj. Ako bi od mrtvih vstal rajni Oblak gotovo b? svoj, slovenski inteligenci v obče na-menjen vzdevek »gens philologica«, pravnikom prisodil. »Pravnikova* izdanja zakonov — sicer ne vsa, a zlasti nekatera Volčičeva — nišo 'jsmanjšala zmešnjave, marveč pove-čala so jo. V ta kaos se je sedaj pri-kazal problem »izenačenja pravnega irnenstva troimenega naroda« Slovenska pravna terminologija ie za-sačena v času, ko je nje razcepl]e-nost na višek dospela, in ko mineva ^3. leto, odkar je slovenske pravnike ostavil ŠtrekeB, ki se je, zadnji njihov poklični jezikoslovec, brigal za pravni jezik. Ko je prišla na-ša samostalnost, nas Je bilo nekoliko naiv-nežev, ki smo mislili, da bosta naš poverjenik za pravosodstvo in društvo »Pravnik« smatrala za eno iz-med prvih in najbolj važnih nalog iz- danje nove slovenske pravne termJ* nologije. Bridko smo se prevarib%J Tukaj gre sedai imciativa naSl slo* venski pravni fakulteti. Ona naj potfr, neti v nemar puščeno vprašanjet Evo i prilike za zaslužno sodelova>r nje novemu poverjeniku za f>f»vp# sodstvo! / Možu, ki je sprožil »jeztKD¥i*i: vrprašanje na ljubljanski univerzt^r gre priznanje, da je narobe — Kose-«: skL Koseski je zapel: »Kdor zaničuvV je s^ sam, podlaga je tujčevi pett«> Novi Koseski hoče pasjo naturo Slo«i| vencev (ali je res taka?) izlečiti s' tem, da bi jim pokvečal znanstveni jezik. Argument mu je, realnemu pflU' litiku (tako nazivlje samega scSbe, dasi protestira, da bi se stvar motrf» la raz politično motrišče): *\±k&tĆ&) no je sfeer, a nemogoče ni, đa mad: nsoda natovorl tuj Jarem«. Pravnu^ sem in navajen, da mi filologOe in fol orožje, da se narod obrani1 in obrani Vedo tuđi, đa imamo znanstveni1 jfejkl zik, ki se Je po zakonu postoja* fn ra**] voja zdrav razvrl. Narod ga )e daf ljubljanski univerzi, da bf ga daStf vzgajala in izobrazila. Vpma5anl«S ftr ostalo narodovo, In stvar njegovega;' pisnega jezika, V falangi sfoječ bi^j mo izdajali strokovna imenftffca^ Zgledovali se borno po PolJaJcm, mi nišo bili Rusf. Ostanmo Slovenjel, rfjtt šeme. Ostanemo znanstvenik!; kj stoično čakajo bodočega fjostofa fe razvoja, ne homo pa poiHTČnf fmm*\ sti, ki bi menlli, da nam bo Sokoto« ?niezda s ćilimi tapeciral. pvcše*oih ki predava. Jezikovnega vprašanja na ffbtbs\ IJanski univerzi ni. Morda srao jg&* stali ospice, ki se ne pojavilo več; •' __________________________________ ■--------------------------------------------------------------------------* Koaference z Hmerlhancl na Dnnajn. Pretekli mesec so se mudili od-poslanci Morganove finanč. skupine na Dunaju v ta nametu da se infor-mirajo o splošnih gospodarskih ter osobito o finančnih m industrialnih prilikah republike Avstrije. Dogo-varjati in sklepati kupčije ni bil njihov namen. Dorrmeva se, da preiz-kuša ameriško podjetništva ali bi bila dana možnost stopiti v neposredne kupčije in finančne zveze s posameznimi kontinentahiimi državi, dočim Je pred vojsko vršila Amerika svoje posle pretežno preko An-gleške. Amerikanci so opozarjali na izredno velike kreditne in kapitalne potrebe na celem svetu, rrancij« posojil hi kreditov ne more ie vra^ čati Ameriki, Italija pa mora prosit^ Anglijo potrpljenja za svote kredita« obveze. Stric iz Amerike ni moffrf Dunajčanom mnogo obečafi glede posojil in kredita. Dal Da le raznmetit kako veliko važnost oolaga na mK red hi pravno varaost v državi. To! tehtno okolnost bi morali ooobftoj tuđi mi in naši državni in pofcrajinsgg upravljači resno vpoštevatL Inte*^ nacionalen kredit Je previdna ni pla-: ha ptica- Amerikanci so bffi tedi M Pragi. Dunajski bankirji so se ztk* trudili dopovedati Amerikancem, đ«J Fran Govekar: 42 Suftanle. (Dalje.) »Pctek!« Je vzdihnila Metka. »Pust dan!« in v duhu je gledala pred seboj žensko nežno lice mladeniča, ki Jo kliče: »Marga. Margica, sestrica ljuba!9 In molčall sta in stopali dalje. »Kdaj se vrne grof Leo, si rekla?« Je vprašala čez dolgo Nežika* %Ctz dva meseca,« Je odgovorila Metka in utibnila. »Cez dva! Cez dva meseca sele!« Hipoma je zaihtela Metka: »A če sa ne bo nikoli več, mama? Moj Bog, zdi se ml, slutim, da ga ne bom videla nikoli več!« »Ne jokaj, Metka, saj prida — gotovo priđe!« je hitela Nežika miriti hčerko, a tuđi v njenih očeh so se zbirale solze tn tud! v nje* nem srcu Je kričalo nekaj obupno: »Nikoli, nikoli večf Ob znamenju na sv. Petra cesti pa sta srečali dr. Repica, ki je šel z neznanim gospodom. »Le za hipec, dragi gospod doktor!« fe dejal odvetnik dr. Wagnerju In naglo stopO za Verdcrberico, »Ah, kolika sreča. đa vat po tolikem času vidim zopet enkrat!« Je vzklikal in se globoko odkril lepi vdovi. »Vaša krivda, gospod doktor!« ga je za-vrnila vdova. »Nikakor ne moja! Prokleta vojna! Saj človek nlma minute svobodne in zvečer je utru-jen kakor mlatič«, se Je branil odvetnik. »Ampak zvečer prldem k vam na rake, če dovolite, in po dolgem času se zopet kaj pomenimo, če smem ... Do svidenja torej, lepa gospa!« DrŽal Jo Je še vedno za roko, Ji globoko gledat v oči in čudno zaostril ustnice. »Vedno mislim na »Tri gavtrožee, vedno . . . vedno!« Je Se dejal, zavzdlhnil, se poklonil ter se naglo vrnil k đr. Wagnerjit Tud! Nežika In Metka sta nadaljeval! svojo pot ... A Nežikina srčna bol je že pre-nehala kljuvati In gristi. . . ponehavala je, od-nehavala ... se mirila ... »Ah, ko bi človek ne imel prijatelja, kl ga v težUh orah potolaži!« je govorila gospa Nežika glatno kakor sama s seboj. »Obupati M moral . . . Oospod dr. Repič pa je le naš naJ-sjmpfltičnejil priiateU, — ni res. Metka?« »Res, nama«, ie odgovorila Metka me-hanlčno. »Prijazea, vedno vesel gospod Je.« »Plno vaSerjo mu pripravim . . . kopuna mu spečem ... da, pa soiate te kompota in oo-gaće!« se Je vtadOa gdarske£a in 8-»nančnega izkoriščanja. Od ms sa«8a & miHMBa odvlsno. 4a se otresena dunajsfetfta pesredov^tea, toca v*. rižnika ta Drwaikača aa debelo. $*-,veda je treba resnesa dela pri nas ta trgovake prktaosti. ilasti naša mja-"dina ne srne samo misliti. Kako bi se qgnila vsakecou delu ali pa, če $e ■flK>ra dela ti, delala kolikor moč majo na dan in še tisto površno in raztre- seno. Naše prizadevanje mora biti ——---------------------------------— - tud! obrnleno na to, da se oprosttgfe ne le v finančnem in trggvskem ampak tuđi v kulturnem oziru od Ctotta, kj«r »as itak la»1^Ufr na ttt*m. Prey*4 smo |% pod vdrvom tth opereta* fcbrikaitov. NU» Uu-đt* tuđi nald mladino |* vf* jfeveč 9* Dunaj vif& Ta DwAk M hoče biti zopet tffOVfki oštrim M vse dftitle. ki w nrtd razjutom tt$le na Duaaj ter ifel* direktno alt tptfrekt-ao v kupali ođvisncMt) e4 Punaja, se pa pra.v JtRCi uvaj^ Pred malo Onevi so m Dnaaju, fcafcor MPfjSnje čaše ob đpevih. slave burvdNindar-je\\ še pr^v navtfctšenc* pretfpnM slo-vaasko duaiko kolonije in nuurrftiall pred Češkimi kultumimi napravamt. Dr, Jos. C. Oblak: Budimo Itudle! Vem, da Je red porreben v državi ta cia so zato potTebni zakoni in paragrafi. Zakon pa mora biti člove-;l?oljuben in mora pripuščati izjeme. ■Ako takih človekotjubnih izjem ne ipripusča, je za nič ali pa je za niC tusti, ki ga izvaja in izvršuje . . . Si-cer pa ie ni na videz še tako stroge fea striktne postave, ki ne bi dopustila izjeme. Pri meni se je zglasila te dnl vdova po slovenskem pisatelju Josipu Ciperletu, ki stanuje Že nekaj let v Ljubljani in je vrhu te^a težko bolna. Da je profesorjeva vdova revi-ea In da nima premoženja, mi menda m treba poudarjati. S svojo penzijo Bd more živeti v Avstriji in ima svojo prirodno pravico bivati v svoji domaći deželi ter leci tu v počitku. Le tej revici je naklonila njena Sflii&tra nekje v ljubljanskem pred-wstiu malo sobico, v kateri je žive-|a do sedaj svoje borno življenje ko-I3cor toliko mirno. Prišel pa je državni stanovanj-$ki urad, ter odpovedal tej revi biadnokrvao v smislu narfdbe ćelo-kapne deželne vlade številka toliko in toliko, točka toliko in toliko, to — recimo — stanovanje, obstoječe iz soe sobice. Slučajno se namreč na to uboga vdovo po suhih para^rafin prikladajo tište gotove točke, to je: da lihna v Uabljanskem okolišu no--benega javnega pokliča ItTa nacrt zahteva, da se zakonito poskrbi za. to, da se ohrani h» očuva verski mir. Zaraditega je demokratska stranka protivna zlora* bi vere v politične svrhe in strankar-ski grupaciji po verski pripadnosti. Dasi smo mnenja, da v principu ne more obstojati svoboda vesti in dogmatske ravnopravnosti med verami, v^ndar sprejetnamo ti dve za-JUevl z aztrom na posebne razmere v naši kraljevini, kakor tuđi zahte-vo, naj se politične stranke n e gru-pirajo na konfesionalni podlagi.« — Kakor se zdi, se je reformno svece-ništvo jelo polagoma odmikati od strogo klerikalnega programa, ki ga je dosedaj pri nas zastopala vsa du~ hovščina. Ta preokret pozdravlja« mo, ker se bodo s tem znatno emili-1^ politične borbe. — Pokret med hrvatsiciinl du-hovnjkt. Na Mrvataketn se je osno-\alo »Udruženje hrvatskog katoličkog klera«, ki si je stavilo za smo-ter, da isvojuje primeme duhu časa odgovarjaioče reforme v katoliški cerkvi, kakor n. pr. odpravo celibata itd. Deputacija tega društva je izro-čila zagrebškernu nadSkofu dr. Bau-erju posebno spomenico, v kateri so navedene zahteve katoliŠke dubov-ščine, Deputacija je sporočila nad-škofu, da se napoti posebno odpo-posJanstvo reformnega klera v Rim. da vroči papežu vsestransko obrazloženo spomenico, Nadškof je deputaciji svetoval, naj čimpreje odpotu-je v Rim. Ista deputacija je posetila tuđi podbana in poverjenika za nauk in bogočastje. ter jih zaprosila, nai bi ji vlada isposlovala potom našega postaništva pri Vatikanu avdijenco pri papežu Benediktu. Podban je ob-ijubiU da bo vlada ukrenila vse potrebno, da omogoči odposlanstvu pot v Rim in sprejem pri Sv. Očetu, = AretacQa avstrljskega krvotoka. Z Dunaja poročajo, da $q tam aretirali generala barona Liitgen« dorffa, bivSega štacijskega komandanta v Osijeku. Liitgendorff je izro-ćen državnemu sodiSču radi raznih zločinov, ubojev Ud., kl jih Je izvrši! za Časa vojne nad civilnim! osebami. I.flteendorff je dal v Sremu obesiti ln ustreliti ćele množice nedolžnlh Sr-bov. Njegova družina je stanovala v Osijeku, kjer so generalove fine hfierke kazale gostom slike obešenfh I ln ustreljenih žrtev. Vsled popustljivosti osjeSkega Narodnega vijeća je mogla generalova družina ođnesti vsa »corpora dellcti«, ki bi obteže-vala krvoločnega nemikega barona. - Polemika radi amfroTllenb Profesori« drla. Tucana. Poverjenl-Stvo za nk hi bogočastje }e umirovilo profesorja dr. Tucana odđelnega predstojnika. Radi tepra se te vnela huda debati med »ROečjo 5lfSc% •Novostimt, »Agramer Tagblattom« na eoi itrani in »Obzorom« in »Hrvatom« im drugi strani. Poverjenj-$tvo M nk tn bogočastje je Udalo Hgiminfte, v katerem pofasnnije vp-oko vpokojitve. Klerikalna »Narodna politika« se postavlja na slali« 5če, da nfkakor ne morejo politični \irokl biti povod sa umirovljenje, 3s Nm y1> su ffHiT^ vadter* 1/kfk tommuHio*. List »As Ember« objavila to-le Ujno naredbo madiar* strci vlade: »Strogo xaupna Okroi-nlci. Bađfmpefta, 26. marca 1930* InoKentskim vojalklm povcUstvom. I Točka 3. naredbe o aagradt za to. da | M ttkme» ^'Hi^nii nappvHo mm. so- ftodliive osebe. Id se radi svojega Icomunlstičnega delovanja zadržujc-jo v Inozemstvu, se spremnija tako-Idi a) 1504» K M Btlo Kuna, JohIm Bfkmva ta Prtna Oflnd&rt; b) 100.0PO K sa ostilt .zlasti pa sa na- mottnik« ttudsk«a komisar1iv u notrmli 4ib Prftdiandfria; c) U ostelt M 10.000 K> T1 »peski f* Ri| talfd istiafliio ^m •• (Jožene, dt so izoOTOtni pokoji za tsnlačilo. U u« čelnika general*«*« ttaba: D^tkov-nik Janki. stotnfk Hartmann.« Iz te naredbe je razvidno, da vzdržufe madlirlka vlada V tftoztntitvu vo-jaikt formacije. Icitutm obUuhUt vi-sokt natrsde. ako vlove tM uimre eittfft Ismed madiarskih komuni-stovt k| §0 utekli v fnozemstvOi JPoI-kovnlk Jarki le svok admiraJs ffor-tt»yt, kaj- ]e treb* posebej sfbele-žttL_________________^^ TttatainkM in brzolaor -. soroeai. PLEBI9CITNA KOW8UA IA KOROSKO, LDU. Pariz, 30. aprila. (DKU.) Poslanička konferenca se je pecala v svoji včerajšnji seji tud! s določitvljo delokroga celovlke konlslie. Drvl/v fieni so nastopnl ftlani komisije: Chamhrun za Traneijo, polkov-nik P e c h za Anglijo in knw B o r -g h e s e za Italijo. RUSKO TROOVSKO BRODOVJE NA JADRANU. LDU. Beograd, 3. maja. Trgovinsko ministrstvo je popisalo pravila o ustanovitvi niske banke, anonimne privatne družbe, s kapitalom več deset milijonf>v dinarjev. Eden glavnih ustanoviteb'ev je bivši ministrski predsednik v nen^kinovem kabinetu, ki le sam poloŽil pet mililonov frankov. Družba bo pripeljala na Jadransko morje 14 svojih parnikov niske trgovske flote, ki so bili dosedaj y Carigradu in bodo opravljali sedaj parobrodsko zvezo jned Barom, Dubrovnikom in Skadrom. Družba bo pripeljala skoro ves svoj o^romen materijal in poljedebke strofe, kl so bili namenjeni za gospodarsko obnovo južne Rusije in bodo ta materijal dajali kmetovai-cem v Jugoslaviji. 1. MAJ V PARIZU. LDU. Parte, I. maja. (DKU. — Havas.) Prvi ma! te potekei bre* ne-mlrov. Na boulevardu Magenta so okoll polu 10. poizkusili manifestan ti vđreti v prodailalno puškarja. Prišlo je do spopada, pri katerem se je rudi streljalo. En manifestant Je mrtev. Ob polu 22, te množica zopet navalila na trg. Redarji so poizkusili Isprazniti trg. Pri tem so se spoprijeli redarji in manifestan ti. Nekai manl-festantov so zaprli, Ob 22. le bilo zo-pet vse mirno. STAVKE V FRANCUI. LDU. Farht, 2. maja. (DKU. — Havas.) Splošna delavska svesa Je priobčila proglas, po katerem je skle^ nil njen odbor, pritegnitl tuđi želez-niČarje k stavki delavcev, mornar-|ev, pristaniških delavcev hi rudar-jev. Odbor je po«val delavstvo, naj na dan 3. maja prlčne stavkati. LDU. Marsafffe, 3. maja. (DKU. Agence Havas.) Strokevvne organiza-cfje so sklenile, da stopi danes v ve-IJavo stavka, kl Jo Je bil sk!e*ul zvee-n\ kartel železničarjev ln registriranih momarjev. VPRASANJF ZAPADNE MAD« 2ARSKE, LDU. Dunaj, 3. maja. (DKU.) Lokalni dopisnik poroča iz Dunafckega Novega mesta: Poslanec Helmer je oredstavil državnemu kancelarju dr. Rennerju deputacijo \z zahodne Ogr-ske. Deputacija Je vprašala dr. Ren-nerja, kdaj vendar se bo zapcKlna Ogrska pridružila Nemški Avstriji. Državni kancelar Je odvmil, da upa, da bo v najkrajšem času zapadno-ogrsko vprašanje rešeno in da se bo pokrajina pridružila Avstriii. MIROVNA POOODBA f MAĐ-ŽARSKO. LDU. Parite. 2. mala. (DKU. — Havfls.) Poslanlška !confer§nca se }e sestala dof>oldne. Madžarski mirovni delegaciji bodo izročlll pogodbo dne rj. maja. Za odgovor ji đovolijo deset-đneven rok. Dalje je raspravljala I konferenca o prodati civilnih letal Nemčljl po zavesnikih. OKRAĐEN DIPLOMAT. LDU. Dunaj, 2. mala. (DKU.) Ukrajfnskemu diplomaličnemu kurir-iu na Grškem Clausmannu, kl se nw-di tukaj, je v tukalSnJem hotelu ukrade! njegov tovari? Oranovsky, ukrajinski diplomattftni kurir na Grškem, več zavojev bankovcev raznih dr-žav, vrednfh mnogo miliionov kron. Oranovsky )e pobegnH. SPOPADI MED POI4AKI IN NEMCI, LDU. Đetftht* 3. mala, (DKU. Wolff.) VČeraj so se vriHl po vse) gornji §1exiji o prilfki polfskegm na-rodnepa praznika veliki poljski de-monatrncijskl obhodl, pri katerih so $e nosile poljske zastave. V Rat»bh«h straneh Je bik> ve2 oseh tefleo ali lah-ko ranjenih. Tuđi v Opollu je prišlo I pri đečetaem sodISča do spopada, pri I čemer le bila eoa oseba ubita. več pa POU1 ,0 . BnuSPVlIKA VOJNA. Var*ava, 3. maja. (Službeno.) Pratfnrpad poljske voj?ke se razvija « vef'vim uspehom. Xavzeli smo mesta Ovruc, černobyl, Žvtomjtrt, BerJycov, Virinica, Zmcrvni^ Mo-hy'/>v podolskj. Ljudstvo z navduše-n; m pozdravlja naSo srmado. Zalell s^no 15.000 jetnlkov, 70 topov, velike Trinožlne vojnegfa materijala, 100 strojev, 3000 vagonov. Boljševiki se umikalo v velikem neredu. LDU. VarSava, 1. maja. (Brez-*ično.) Frontno porobilo i ftae fr\ aprila: Naše čet© so na svojih zma-govalnih pobodJh tatedle Žmcrinko fn Vinico. V odseku Kazatin smo osvojili već vaši. Mesto M^'fn so branili Kitajci. Ko smo g* osvojHf, smo laplenili 15 topov in več ftrof-nic. 12.000 mof ukrafinske Invske brigade, večii del vso brigade, ki se je doslej bojevala na strani bolifovi-kov, je prestopilo na naša stran. LDU. Moskva, 2. maja. (Đrec** lično.) O priliki poljske ofenzive Je razglasila sovjetska vlada »Vsem Aa~ lavcem, kmetom in poštenim megdanom v ruski državi«, da ja kapkaltr čna Poljska s pomožjo Petljure fn s franeoskim denarjem osvojila 2it nadzorovala okrain« glavarstva in miolstr3tvo M »oclftrfno politiko. Državni in občinski uradniki, učitelji vseh Sol, sveCeniki in drugi pismeni državljani so obvezani, da prevza-mejo popi^ovaln* pole, v kolikor Jih v to dotoci kompetentna občtnska oblast. Osebe, kl opravljalo te poele v kraju, kfer stanujete* ne dobe nobene nagrada, osebe pt, kt opravlja* jo popisovalne posle iiven svojega bivaJiSč.*, doblvajo dnevnico po 20 dinarjev in povračilo vseh potnih hi drugih stroškov. Vse ftroško teplača občinska oblast. — Grof Bobrtnskti Beogradska vlada Je ruskesra grofa Bobrinsk^^fa, ki Je pred boljševiki pobegnfl iz Ru-sUe v Jugoslavijo, imenovala sa sekvestra posestva htvsegć* nadvnivt>-de Ferd^anda v Laku. Novi sekve-Rter je ?e na^tor>rl svo**e mestr>. Orof Bobrinskij jo zn*n niski pcVtik in priznan strokovnjak na gospodar-skem pol tu. — OdllČen Ati^te^ ▼ Beogradu* AngleSkl kanonik ?n rektor Iz Londona Syđney Savič Jo dospel v Beo- 1 jcmL Ta z zgesefc treh mjlito- — Sootu* VMor im pofci k 9«n. Ktt© 30. apftta je odSel » tQ» Mod vojno in pa za časa konfereaee je bil voet zagovor-rjtifc našfh pravic. Znana je tedenska, politična revija »The New Purope«, ki $o on izdaja, in kjer se toplo za- vtema z* 0»lft sahtevt* O. Watson to* efctokll v<* kr4tv *> naši drža-vl,jMWKly—i pa UnMMiae, Zagreb in oOOffPSa. r- Fraocaaka ndHtovanie Sab-c* Pr«d**fcuk fr%nc^H republik* Deachaael Je mettu Sabcu nodeli! vojno, fcolstoo zaradi %o3nstvovanla z mentorn, ki te at y#n toliko pf+> UP^lo. te enakegft v^roka 1e to fe*taf-ae desilo $$ več trtneeskth mest — ltajffansK! £asgffrQ!Hfi v Beogradu. T fstim vb.Jtom, Kakor dr. Trurabič, sta do^D^la v Beograd i talijanska peročevalc^ Mario ftersa In Giuseppe prato. V poučenih krogfih trcMjo, da »ta ta dva novinarja eml-sarja italiianskega ministrskega pred-sednika NTttija. Dneune oestf, V L/u&l&M, 4. maj* J92G. — Z htozemskfntf časoptel ie velik križ. S težkim trudom smo jih na-ročili, izdali smo žanje naravnoat ogromne svote, tako stan$ n. pr. »Neue Zttricher Zeftimg« na teto afere*? 3000 K, doatavijajo pa se nara tako neredno, da smo že srečni, ako dobim© vsafe te^en vsaj po en izvod tega alt onega Ifsfra. Pred stavko so aam dohajali inozemski listi že do-fcaj rednog sedai po stavki pa ue dobivam© prav noben časopis več, ^asi ja že popotnorrot vzpostavljen ves železnrsxi premet fn cfcssi že zo-pet funkcijonira tuđi pošta. Kaj Je lemu krivo? Teiiko smo se že trudili, da bi priŠti na dno icj zagonetki, 4 vondaj- $d aam doslej še ni po-srvdfVe. da bt dogfnali kje in zakaj se nam pridržujejo časopisi. Cenzura i« baje — v$aj tako s$ je že €H>©tovajio tvečanei povdaHalo — otpravljen*, pošta vrJi intnuciozno svej po«el, vsaj takt> $q naglaša a vsem povdv-kem, a časopis«^* pa vendarle ni ad nobene strani. Menda sam vrag sedi na n|ih, Ms*>Una, da b\ bil že skrajni čas, da b* se napravf! v tem vpr^ša-nju red, ako že ne z obzirnosti na<-pram nam, w v$aj »bot tega, da bi M enkrat keitoe večnim pritožbam, ki venđar ne morejo biti ljube pokH-canim činiteljem, — AretacUa katnuute^a M. 2or-ge, Kakor izvemo, je bil včeraj po-pojdne are4tran kf>mimfst, strojevod-}sl jratse. leleanic* Marcol Žerra, ki je stavkutoče železničarje na sho^ dfb pod Ro^nlkam po^ival in pod^ učevai, kako nai se ne odzovejo dozivu voteškifc ©^lastt. Svolega »kri^ vališCa Zorsra noće pov^datit — O pogrebu komunlstlčHih. ir-te^. Uradim iitot^vlkio: »Nwr^i« z dne 2. maja t. 1. je prinesel pod za-glavjem; »Kdo ni odr^4U v*aj svoj-cen» *»topnih pogrebov«, etapa*, v kat«rem t?di, ^a se pr| pogrebu pad-h*h im 2al©ški otat! n\ va?ovala pie-tela hi da so si prepeljati nri€ateri izm«d padUh Bonočl k Sv, Križu in se ie izvrši pog^fifc bre^ navfcofcnosti svojcev. Z osTrom na to se uradno fiojasnjuje: Pietet« $t je varovala v vseh «urih. MrHa so bili položeni takqj po obdukciji na mrtvafki oder. SvoJci so bili pravočasno obvešfcen! — tuđ! dnevno Časopisje |e objavilo tmvn* v^f* Ptdlih — in je Wl dovo-Ijen vsakemu s^parait^n pogT^h, im kogar se ie to želefo. Ce se }e izvrif! pogreb nekaterfh bre» navif)čn<»ti svojcev, je vmsfc to, da se uihče ni javil. Da$i lo potekel določani čas ie v poned^ljek zjutraj, jt uprav« fiakt-Ja na svojce §• ves dan. Ker se ni oglasil nihče, so 5« orepeljali mrUči potem ponoči na pokopaTtSče fn pokopali drugi dan zftitraj. To so dojstva, če trdi kdo kn} dro*e*a, ie *H slabo informiran, al! pa porabfja *alostni dogodak v hnjskaioč« namire, — Poraoč potrorolceni fe Qaiana. Na dan 6. t m. ob 9. določena prodaja premfčnin twa iapu$čine pokojnett Ismacija Borštntka bo na Oospo-svetski cesti št. 13. (Kolteej) vrata St. 9, in ne na Rtmskt cesti, kakor je bilo pomotoma objavljena — Kakšeit bo Wd plebhcHa v con! »A« na KoroSkem? Tako, kakor borno hoteh sam!* Ako borao po* svečali dovoli pozornost! in linbezni tem lertm kraiem in njegovemu Dre-bivalstvu, pojde liudstvo pri glasovanju srotovo i naml. ^ato naj vsU Y\ v poMtu HKlf pofttjejo, i>otii1«Jo po *]w. Koro!Hc^Tn. Ko bo Hudstvo vt-deTo. da res čnttiro i nffm o<*p^wf. T etov*S£ar-Jem. ki si žele udobnih hi ?enf?i leto-v»5č. bi priDor^eal? Vr^ie ob Bačketn, Vrbskem In KionfnisVem Jezeru. Le-pota teh krajev ie tako pestra in ne- nega čtaveka. Iri ima smise! za na* ravne kra*ote. Dobra želewiiSka rveza, ugrodne eetie. Interesentje naj zahtevajo podrobnih podatkav ©d Jucroslov. gen. kom. za tiiiski promet v Ljubljani ali pa ©d Fkspozirure ju*-goslov. j?en. kom. v Borovltah. •— Re«tv slovenski favnosrl. Plebiscit za slovenski Korotan, ^i-beljko našega naroda, je pred durmi. Vsa nem§ka javnost de!a 8 nolno paro, da bi nam iztrgali pas A ali vsaj redili pas B. Nahirajo denarne pri^ spevke, mesta stfadajo, samo zato, da bi nudili zadnii čas vse^a dovolj in bi a tem kupili sestradano ljudstvo. Prsatelji in umetniki vpoŠlijajo brfz plačno svoje doneske propa-grandneeiu f>d*%efeuf ki že sedaj pre-pfavlia frla»ovalno T*okrajino z letaki, brošnrami in slikami. In pri nas? Poftfl In Mori tad! H tnkol Vsa toza-devna pojasnila daje Narodni svet v Velikovcu. — 1» ftaandne stroke. Pri ?rene-raln? direkciji državnepa računovodstva je imenovan za inŠpektoria Ivan J q r m a n. —- Ie sale mornarice. Muvstr-stvo vojne in mornarice je Imenovalo pomorske kadete Ivana 5 u m a -n ?u Miroslava Oogalo in Borisla-va Pirea za korverne poročnike. — Pfsarnlškf prostori ravnateljstva mestne^ra !i£*tnfnskega zakupa bodo zaradi snaženja v petek 7. in soboto & t. m. za stranke zaprti. — Izpuščeni koniiinfsti Iz ctlj-skih zaporov so izpustili 9 zaupni-kov komunfstične organizacije, ki so bili arerlran! sa časa železničarske stavke. — Prenehal Je Izh*;at? znan! đti-»a4sk! dfievnfk »r>er Morgen« preie »Die Zeit«. Uredništvo utemeMtiia svoj skler>, da ustavi nadtlJno fzha-janje svojera Ifsta, takole: »Virokl, kl so nas napotili k tei bolestn? od-loCitvi, $o izključno gosnodarske na-rave. Izredno poviSanJe vseh s.tro-škov iwi izdajanj« časopisov onemo-8foča listom, kl ne razpolatajo z no. hentmt denantimi fe«ei«vanii iz pr©§-šnjth Iepših časov, In kl nofejo in ne morsjo imeti po svojem proijramu nobenih drugih vfrov svoflh dohode kov kot prejemke \% naročnine In inseratov. da bi mocrii ijhaJatl s se. danjfml dohođW. Krlia v Casonisnl Industriji )e splošna. Ćelo on? listi, kl SO jih že dolgfa leta priStevali med nafugleđneiSe In najbofl Čitane na TXjnaiu in v blvfi monarhlfl, so vsled raspatlt drlavt, vsled podvwan«fa prometa tn vsled katastrofalnih cen vseh obratnih sredstev. nostali pod-jetla, k! obratujejo z iz^ubo, kl toreJ po čisto gospodarskih naCelih nišo vi( sposobna za iivlienje«. Draginia v tiskarski stroki Je res taka, da bo moral izdahniti marsikatorl list, ki ni gmotno Mdosrno ftmfffran. — Za »Družbo sv. Clrtla ta Metoda« je daroval prijateljski krog v »Narodni kavarnl« povodom 1. maja 3?0 kron. Danio Je dobiti pri uredništvu. — Ruskemu kaoetam ft^iH kovfeff. V neki Ijnblianslrt kavarni je pozabil ruski kapetan NikolaJ M a k š e v svo! ročni kovčttf. v ka-terem so bile naslednie dnmroceno* sti: pečat ruskwra državnen srba, zelo Širok zTat prstan, zlat wstan z ametlstom. zlata veriiica. zlat vojni red »Sv. Ane#. Kapetan Makl^v oo» lasra veliko važnost na pečat ter ob-ljubite veliko nagrado onemn, ki mu pomore do vmitve kovčefft. — Zbirka za slepce, Slov, ••* komptna banka ie sklenila m svojem obfinem zboru darovati zavodu za slepce znes^k .^000 K. Omen)eni zne-sek je zavod danes prejel fer se iwrt-topleje z^hvaThile ra ta veflkodttini dar. — pnifr^vnut«?! omenlene banke ffospod P^s ^ran le ie pos'**1^ daroval «?voto K 100 za sienee ra kar me na! Ko 1rr9l+»* na^rftie^a zahvala. Prf norokt m^neUn Invalida tt. Ant. Ple«V«to se ie f»»1»n»1 **G-sek K 60 v prtd o^leoele deca. Nabf-ralka irospodISna Zabret Je omenjent zsesekiizročfla zavodu za slepce ter jKadpDft vseio flfaflDDB vaftveueftt kltkor ludi nabiral« iaip^ntlo a-kv^o. - V fMtOBl MK&d vTS. W ški 43 se te n^W#lo ea oslepffe vofe* ke K 9b — Oa. Koza lerai Aajeiofli« C4 omenlene goftilae ja Imenovani tn*Hk izročila iavo#u «a slepce v Ljubljani, Stara pot IL (Vo4maf)t si kar se JI na i tople je «MvaJjuJemo. * Sltffet - invfl* at epeiartajo ha sledeS«! Zvez« teo^fovtmiitti žena in dekiet v Amtrfiq \* dafovaU mi slavenske vo'ne alepc« 3Š0 def^r^ jev. — Po naročitu vrlih darova'k ie r^zdliti omenjeno svoto v prvi vrsti med na.te:ror.ta$ft*jše až^^ ^k~n§ slepce. Vsak slepec - vojak, ki hi bil rad deležen tega dartta, naj se pis-m*no atlasi ć& 1A. mainika v zavodu za stepe, Stara pa* 3 v Ljubljani Ameriške Žene in 4«kleta Haj bi našle ebiia pojmemaleev in posnemalk tuđi v širni domovini. ^ PopečH M levsv. Vazne-senskl c#rkvi v Beograd^ dne 25. aprila takai obče znani zdravnik df. Pavel Avramović t KOspo Vldo Pogačnlk-Verbič. — Fero&l Ju J# protoprezbiter Nikoia Tnifunovli. Priče so btle književnik in pisatelj Djordje Čirić, pešad. major In Djordje Djordjević, arhitekt v stav-benem ministrstvu. Iskreno čestt* tamo! — Iznos. Ljubljanska policija v kratkem izžene žldovskegra trgovca Norberta Grumeria. Kazenskl senat odseka ra prehrano it potrdil obsod-bo centralnefira državnegm »rada ro-per veii^nike, s katero je bil Gru-mer obsojen na 5000 K rlobe zaradi veriienfa tn poskusa tihotar>*tva Sivi! v Av«trt1o ter so mu obenem za-pleniii 6 zabojev testenin. — Smrtna kosa. V Štepanii vaši «a v toboto pokopali g. Ivana SuSter-§iča. Mož Je bolehal odkar te Je vr-nil od voiakov. Iskal je leka po raznih vojaSkih |n civilnih bolnicah ne da bi našel pornoč. Zapustil je rod-bino v veliki bedi. N. v m. p.l — PredMlea. Mestni ma^strat IJttMjanskf opozarfa na razglaa o zatiranju predenice, kl ie nabit po mettu. — Prvi roi. \% Blanee pri Sev-nid nam pISeJo: Prvi roji v tukajšnjl okolici so biti ^.nt 15, aprila. Tako zgodnjih rojev ne pomni nobeden 6c-belar. — Poiar t Doloofl Brezorki. V nedeljo dne 2. t m. popoldne je iz-bruhnil v Dolenjl Brezovici pri Sent Jemeju na Dolenjskem velik požar, kl je uničil trem naJvečjim kmetom popolnoma vse, Relili nišo raznu ne-kaj obleke in goveđi ni£. Dvema so-sednima kmetom* vpepelil Je požar firospodarska poslopja, enemn razun hiSe vse, dragemu deloma. Zgorelo je vtem vte oolisko orodje, 2ive2 in vino. Skoda veHktnaka, oeai m na nad pol milijona kron. ZavarovaJni-na znaša komaj par tlsoč krotL Za-žg-ali so otrpci. Omenitl moram Ie požrtvovaJno delo letitjernejskih, vrhpoljskik, orehovlkth In srmovlj-skih gasficev, kftterim ie Je z največ-jim naporom posrečflo OfenJ omejiti na že fforeča poslopje. Pofrtvovalno so delali tuđi bratle pleterskega sa-mostana, kl S0 tudl pHhiteli s svojo brizgalno, — Zapfemba totalnu Organi ve-rižnlsiceffa nrada to te dnl zaplenili velltrt vrfinliM tlliotapekl družbi okoli 3500 zavitkov fmesa tiirškega in herce*ovinske*a tobaka. Tihotap-cl so ravlttk kuoili po 7 K, Imajo to-raj pribUfno 32.000 K Škode. Na Vrhnlki potem prodajo tobak po 8 K TO v preko demarkacijske crte. — Tatvfna ▼ z*vo4» msmii)enfH bratoT. V nodi med 3ono-d s ponareieniml kl^učl odnrll *la-df^*» ter n^moteno izvrSili svoj vlo-milski w*9č\. — Postale« ▼**«. V tnrovtno Tane & FtfrtKOV v Smarfn ori Sko-felld Je bilo vlomlieno. Vlomiki to MM pravočasiio prepodent — RfMfta. VUrtbttBfif Je Mb prse dnl tega meteca tzvrleoBi vjtč viooiav, Vlem)|»9» It Wte v »o^e velniM ^eitlot vtede aa SlevenJio«. Iz *m*f\ktk*$kt pteahie mjze Jo vio-•»iice odR^tel vodji uradno ročno blagajno z vsebino: 55^6 K 46 v in #a bajuhevec M 1^ dolaHtv. Vtem v drupiko ^edftH$,de, o katerem smo Xe poioCul. ji bil br«;zYM?eiW ?a vlemilea, ki Je rizrezal nek^J ložnjh MUiH»rov ki olt$0$lfih «9vet ter od-Hfsel eno ložna »tcak>. Vse stvari je DUstil RA vrtM gtodalršča, — Na Rimski cesti je bito vlomljeno v ktetno drvarniea ^^. f^n^ke Pint^r. O<^ne-l^flo je os^in paF Ix ptodatiifce ^i&arne. Vsled obolelo^ti fO&f» Re^oza se fzprement operni hi dram §ki repwtofr v tlod&t: Oper%: V torek. (ke 4. raiU: Trovator^, Abonoi^ C, -r- V sic do. dne 5. maj*: Faust. Abonma D. — V gftitfic. ^ka# #. maja: Rusalka. Abooma B. -~ V pct«it, dne 7. maja: Trovator*. Ahoa. E, «-^ V saKoto, dtie S. maja: Žongler. Abon. C. —t V neđeljo, dn^ 9. maja: Poi;$ka krl. l?v^a abonma. — V ponedeljek» duv 10. maja za_rto. =- Drama: V torek, dne 4. nta]a «aprt$. — Y srcdOj dn© 5. maja: Smitni ples Abonma E. - V četrtek. (ine *. maja: Vsitfettka Salom a Abonma A. — V petek, dne 7. maja: Vsiijenka Saloma. Abonma D. — V soboto, dn# & maja: Sne«. Abanma B. — V nedeljo, dne 9. mata po poldn^: Trnjulčica. Izven abonma; uvečer: Vsiijenka Saloma. l»v«n abonma; — Slavno obdnttvo blagoveli vzeti na znanje, da se od 4. maja ^alje inklusive A. maj vrSe pred-sfave v ob«li gUdallšSih zop«t ob oanub st večer. »Preporod«, smotra »a crkveno politi <*ka te staleSka pftanja katoličkog klera 1 crkv« u kraljevstvu SHS. — V Koprivnici na Hrvatskem Je je! lzfeajatl ta Ust kot glasilo hrratskega reformnega svečenlStva. Detlej tta izšll dve Stevtlki. Posamezna Sttvllkm »tane 8 K. Izdajatel] in odgovorni itr«4nlk revije je župnik Stjepan Zagorac. $}ove*&o duhoviano opozarjimo na fe »qj«M tfirtjo. PrtmMtVm* dn«^q ▼ Trtfai proti vm ma iffaJc4 i« dilct«!** M r^flekttraio v prihoi, atponi sodelovatl pri^ aloveask^m glodalM^ift v Trstu, da po&llelo svoje toza-dvm* oUf*P «a|Jca#n«4« 4o 20. maja na tiadpv druMv^ie«« tajnika: Di. J. RMtm. $tore#4o »liiiiMflt » frato k> 4*4 & aprila končaJo letoinjo se«i)o % upriso-ritvl^ A. Novačanove drame; »Veleja«. Ob^ mn )t bil časten večer l^r^lca M. ^io, ki Je Ml v tei *ftzoai glavni st^r tr&jfte-fa slovdnskoca gl#d&II$$a. Pristavi }« prisosrvoval tildi \W*k*m< sdrtvoKkop dittitv« v Uubljanl se vrši dne 6. maja ob 3, popoldne v magistratnl dvorani z že objavljenim storedom, k Zadnuea kovlMkJfc oMov saznanja svojim članom, da s* vri! pomo&H&ka prtlzkuinja v četrtek, dne 6. maja popeUn« v »adružni pisarni. k Glavna sk«i»šitaa udrnienH lna»l| venskm Inženjera I arhitekta. Ove go Kdor bi kal rede! o ****> ^ ■* Wa«^ voli naznanlti proti lepi narradL — R^' doM Paldljrt. $▼. PWm nasft> tL Poliram r^trt^iK kf si je izposođi br« molt rodnosti tn bm do^t|ea}» mole gospodin}« kratke ttlaCe U odprte omara, pozlvllam, da ml hlače vrne tekom 24 «r, drusa^e si lih bon s pomofijo poBcUe sam poiskal. — Mlha Cop. 3144 N«Sef ee k včeraJ ivefier v Selea-trarcovl ailcl par moSkih bellh rokavic -* Dobe se v ktvarni »Zvezdt«.__________ O'avnI urednik: Raslo Pastoslenlek. LfUKUvuim vmnnm* Boađv vođ«h, 4. stran. .SLOVENSKI NAKOU«, Onm o. maja ir/O. 101. ItCT. ( ifba nmarin iz °«hovega lesa, « JJIfl DHIdllld postelja ter noćna v rica vse v na i bol Sj em stanju, se !a za ceno K 2300"— Naslov pove > .v. Slov. Naroda. 3104 • Vuni tu v Ljubljani in slcer nai- /■ ll|ll K rajši v blizini deželne :e ob Bleiweisovi ali Erjavčevi c. - *nt. tuđi drugje. Ponudbe na uprav : -fenskega Naroda pod .Vila 3151*. ; enja ol ureda te tsszsjs^ .bora, 50 oralov veliko, gosposka -. s pcsestvom v Avstrtji. Albcrt T icr & Komp., Oru, Joaglemgaue 1. 3122 I iko gozdao posestfo m* "SS! % kilom, od proge koroške železnlce • 'aljeno se proda. Ponudbe na upr i i pod .Posestro 3112*. ; t]mm (gaterist) za polnojarmenik, po-. jul, polnoma samostojen delavec, t "spreime takoj v stalno službo pri : inu Slika, tovarna parketov in raa iaga, Llnbll&na, Metelkova : sa 4. 3116 : ii se decimalna ttttiia ^r\::l i i. Poizve se: Anončni zavod Drago } seljak, Cankarjevo nabr. 5. 31 ol *■ *nnrirn roni 15- 20 in30 cmvsvet- i lUlItnK Ibll lobi, se dobije ro zmer* t i cenah pri stavb. tvrdki Al. in Val. / :eto, Ljobljana, Trnovski pristan št. 14 3134 i ufam dobro ohranjen franeoski trie-i JUdIU der, 7X- Poizve se: Tabor 5. r tličje desno. 3147 1 i-nelri viuirob dobro <^ranien. se \ iUSnl IUillCE, kupi. Ponudbe na unr 1 jv. Naroda. 3150 1 Zahvala. Vsem ki so delili z me-noj neutolažljivo bolest ob smrti moje ljubljene so-proge f riilB Crnac rol. Leclileltner soproge pristava |. i. izrekam najpresrčnejšo zahvalo. Zahvaljujem se na-1 dalje velecenjenemu urad-I ništvu in učiteljstvu, daro I valcem krasnih cvetk in I vencev, ter gg. pevcem I za ganljive žalostinke. I Pragersko. 24. aprila 1920. Žalujoti soprog. m - ———-^^———^^—^^—^^^^^—^^—^-^ Tri mtflilib veM manufakture, žt- l ll|. illllNIl, leznine in špecerije, išče službe v mestu ali na deželi. Ponudbe pod .Trgavlaa 5143* na upiav. Slov. Naroda. 3143 Vina« huma (rumene) kupim ali dam iđUDfl HBUUE zanio les. Ponudbe pod .Koma" na Aooofil tatdd Drag* Bese-Ijak. Ljibljatt. Ctakarjm utr ft. 3130 GfltlNIlIifrn z dobrlmi sprlčevall, vešča UUS|IUUlLUd tuđi hrvat.kega jezika, išče službe kot natakarica blagajničar-ka v kako kavarno ali kot boljla hišna, izven Ljubljane. Nairaje gre na Htvat-sko. Ponudbe pod .Dobra gprlčeva1a3U8* na uptavn štvo Slovenskega Naroda Draih m* Zeis-trieder 6X. č'sio nov riOufl SE. in Goerz-trieder 6X. *e ob-rabljen. Ogltda se lahko vsak dan od 13 do 15 ure Gradišće 15 1U pri I Ma ftlčn 3119 Dmril fR kompletna jahalna oprema rlUUfl K (Re«tzeug Đocksartel) dobm ohranjena. Potive se Mestni trg lft .Pri BnčarjnV 313-s \ww »delo¥odia rsss™ » mizarsko tovarno. Razumeti se mora tuđi na stroie. Ponudbe na upravni Stvo Slov. Naioda pod .Delovodja 3137". 4 miillODE KrOD proti popolni varno sti Ponudbf na upravnRtvo Slovenskega Naroda pod .Varnost 3132*. Sjrejme se kompanjon zziznt£- nco. Naslov pove upravništvo Sloven--kega Naroda. 3136 M su loto! ia trgovino t p:zi™. rijo eventualno se tuđi prevz:^me). V prometnem kraju. Naslov pove uprav Slovenskega Naroda. 3106 Ištem sodo, ie mcooie s hrano. Ponudbe na upravn ^tvo SSovenskega Naroda pod .Trgovec 3107* 3107 Večja množina sodov fnd «^"1?. lja je na prodaj pri Go podarski pošlo« valnici drž. železruc, drt. kolodvor. Na ogled ob uradn"h urah do 10. t. m. 3108 -Tkalje- i kratkočasne zgodbe, spisal Bltž Poblin j Najzabavnej§e berilo za samske in po j ročene! Cena s poštino K 8 50. Na | roča se v Narodni knjlgarnl v Ljubljani. Tvrdka J. Oorec naznanja, da je nje ustanovitelj, gospod luan Gorec v starosti 63 let nenadoma preminul. ; Lahek mu pokoj v hladni zemlji! Llnbljana, dne 2. maja 1920. Zahvala. Povodom smrti našega nepozabnega soproga, očeta, deda, strica in tasta, gospoda Antona Šantla gtfltn. pr«fe»opj« ia šolsk«ga •▼•talka ¥- p. i izrekamo najtoplejšo zahvalo za prijateljske dokaze so-čutja in ljubezni do dragega pokojnika vsem, zlasti pa gospem Pfeiferjevi, Rendlovi in Romihovi, č. duhov-ščini, ravnateljstvu in učiteljskemu zboru mešč. sole v Krškem, gg. pevovodji in pevcem ter vsem, ki so ga spremili na poslednji poti. KrilM-Saiakf dne 1. rožnika 1920. Zatalott ostalL I Zahvala. I I Vsem, ki so nas ob prebridki izgubi našega I I ljubljenega soproga, očeta, sina in brata, gospoda I Ivana Šusteršiča I tolažili ob bolezni in smrti, izrekamo tem potom naj- I I iskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gg. pev- I I cem „Slavca\ br. Orlom in Orlicam HruSica-Stepanja I I vas, darovateljem krasnih vencev, vsem sorodnikom, I I prijateljem in znancem, ki so ga tako častno spremili I I na kraj miru. I I Oddoižiti pa se moramo v prvi vrsti blagi gospe I I in gospodu Pristan, ker sta se toliko žrtvovala za po- I I kojnika, ga v bolezni obiskovala in tolažUa. ' I I Bog jima plaćaj! I I fttopaa|a vmm, dne 3. maja 1920. I I iatajoča rodMma ftutorili. mm krali. nr. «M«Blk lala PHarH. luftUi p«r«i9aa Jeseiice, Ine 5. uja 1920. fini* M BA|ik hm lep bernardinec. riNI IE IClII PEl, Izve se v g-stii-ni WiUon Sv. Petra cesta 3. 305 SPRiDCl mdijtitl, zmoCžno Tudf slovenske in nemSke korespond nce. Potzve se v tgovim L Wanek, Sv. Petra ceita St 19. _______?05 tfllhr 8e '^e za mfstno prtstavo. Hra-iMHll na in stanovanje v h'St. Zgl^sit se je; LJakljtia, Cesta u KodeljCTO 8. ________________2977________________ Ruti»startni znliiSi ^ir ga a*i tužne?) kolodvora. Ponudbe pod Zenliltte 3085* na uprav. Slov. Nar Im KuptiUtiu iL 15. H Pn Uli, UIM pievocea Ponudbe pod Ufro .Panl •&•)• na *•*■*»! utad Bn(t IcteUtk. Ui*li*o*> CutatjM M>režjt I._________ 3053 Već tesapjev se spr me tako) v trajno delo A«tttt "«rv Joj—vm ml tlg H»M/Bez konkurencije!* JUGOSLAVENSKA INDUSTRIJA WVWRA telef.br ©-38 CUSTAVSELI6NANN TattF. bpl o-^a BrrojavtJip'Nikoltfeva 3. ZAGREB* NiKollčeva ul. 3. ^caaaga '> se daie v naj rn IIOIBIr, Zglasiri se je pri B Ertt na Bidu St 29, r. Vič ali pa v nedeti(». 9. maja od 2—3. ure poo. v gosiilni pn Martlnu na Viču, da se travniu ogleda. 3120 SPrCjlRt Jf I3KO) obenem korespon-den'inia. Zg'asiti se )t v ptsarni Snlo-Ine gospodarske udruge, Gosiadsvetska cesta 2. od Ok-0 pop. 3129 fino teioii rdeft le^r^ri: nroi^. Nas ov >ove: NsduC tclj tado Roapret, Sromljc pri Breticai ob Savi 3128 Proda k Stalni strot Naslov pove uprav. Slov. Nar. 31V Vab« dobro, vrtno, poda po nlzki c— J111U n< Fraoc FlorjanMč, Dnvlje pri Ljubljani št. 20. 3125 Dmifo IH* Mo^ka obleka, fevljl briv-rlUUd IZ, ski apant, klobukl, bluza, nkvirji otroSki stol, porcelan In drugo pri hišnicl na Sv. Petia cesti 22. od 3.-5. pop. 3124 Sofo suho za izolacijo, steljo in kurivo od-daia na vagone F. St A. Ub«rf veletrgovina s premogon Ljobljm. 3109 9^I**m^ novllt rasttovrst-AiOlOga fOh dvekotos s najboljlo pntjvfnatiko* po—E«| plaltc, sraCita €r«va in vsako-vrstni d«fl sai tfvokotesa In rasni stroji. Vzamejo se tuđi stara dvoko-lesa in stroji v račun. F. I tnoiioa z ranili stnll Llubljaaa, Stari trg it 1S. Mirni dom prvi jugoslovanski sanatorij za no-tranje, ži čne boleznf in za rekonvalescente. Pojasnila daje vodja D. Ceh. Pošta Gornja Kungota pri Mariboru.