142
Politični pregled.
Državni zbor je odšel na velikonočne počitnice. Prve seje so bile le bolj formalne. Koroški poslanec dr. Lemisch je sprožil misel, da se upelje starostno zavarovanje. Kdo ve, če bode kaj iz njegovega predloga. Pravo delovanje državnega zbora začne se še le jeseni. Vlada mu neki tudi še le v jeseni predloži pogodbo z Ogersko. Poprej, hoče biti popolnoma na jasnem glede nove večine.
Predsednikom državnega zbora je izvoljen konservativec dr Kathrein. njegovima namestnikoma pa Poljak Abra-hamovič in čeh dr. Kratnaf. Vlada bi bila rada imela za predsednika liberalca grofa Attemsa,  a večina ni bila zanj.
Velika razburjenost vlada od državnozborskih volitev po vsem Primorskem Na Goriškem bili so razni pretepi. Italijani vso krivdo izvračajo na Slovence, katerih so že veliko zaprli Zaprli so tuii dva dijaka in jednega ljudskošolskega učitelja Proti volitvi v goriškem veleposestvu se je uložil ugovor, v katerem se navaja 72 nepostavnostij, ki so se pri volitvi zgodile Ta ugovor je Italijane silno razburil, kajti boje se, da bi državni zbor volitve ne ovrgel. Pri novi volitvi bi več ne zmagali.
Italijani in Badeni. — Italijani so se obrnili do grofa Badenija, naj prepove „ReichswehruLk pisati proti primorskim Italijanom. Zapretili so. da bodo drugače začeli proti vladi najstrožjo opozicijo in zlasti ne bodo več branili avstrijstva na Primorskem. Kakor Čujemo, niso ničesa dosegli Grof Badeni se na njih pomoč ni do Ji zanašal To mu je pa tudi znano, da sedanji italijanski poslanci s Primorskega nikdar niso in ne bodo branili avstrijstva, ker jih srce vleče v Italijo.
v
Češko nemštvo je v veliki nevarnosti. Da se ta nevarnost odstrani, so sklenila neka nemška društva na Saksonskem, da bodo prirejala izlete v take nemške kraje, ki so pred Čehi v nevarnosti, da se ondu poživi nemški duh Mi mislimo, da avstrijska oblastva ne bodo trpela tacega razširjevanja ve-likonemštva pri nas. Končni namen vsemu temu delovanju bi bil, da se Avstrija pripravi za pokrajino nemške države. Vsaj je pač še dovolj znano, kakovi glasovi so se slišali iz Nemčije, ko je bil voljen v državni zbor Schonerer.
Nemčija. — Državni zbor nemški je minole dni pritrdil dvema važnima predlogoma. Posl Liebermann je predlagal, da naj se zopet uvede verska prisega pri sodiščih. Do sedaj se v Nemčiji ni prisegalo pri vsemogočnem Bogu, temveč pri svetovni kazni. To priseganje so svojedobno uveli za to, da je veljalo za vsakovernike, torej tudi za Žide. — Dalje se je razveljavil zakon, s katerim so bile oblasti doslej pooblaščene iztiravati jezuvite ali jim odkazovati določena mesta. Vendar ni upanja, da bi oba ta predloga, kakor tudi predlog glede uvedbe dijet za poslance, potrdil zvezni svet. Najbrž jih bo ta pustil ležati, da zastarajo. Vlada pač mora svojo jezico znesti nad tem, ker zbornica ni pritrdila njeni predlogi o pomnožitvi mornarice.
Rusija in balkanske države. — Srbija, Bolgarija in Crnagora so sklenile za Eusijo skrivno zvezo. Če izbruhne grško-turška voj«ka in ob ednem vstaja v Makedoniji, poslale bodo balkanska državice svojo vojsko v Makedonijo, a Rusija bo zasedla Armenijo in jadrala s svojim ladijevjem po Ornem morju proti Carigradu. Ta zveza naj bi zabranila delovanje Avstrije na Balkanu
v
Španija. —^ Na Kubo in Filipinske otoke, kjer je tudi vstaja, poslali so Spanci v vsem že 220.000 mož Od teh jih je umrlo in palo 23.000 Izdala je Španija v Filipinske in kubanske namene 700 milijonov. Tudi če konečno doseže Španija svoje namene na Kubi in Filipinih, kakor zdaj kaže, pomnila bo vendar dobro te dve. vstaji. Se v pozna leta bodo španske finance Čutih to nesrečo Glede Kube se razširja govorica, da so se španski poveljniki in častniki okoriščali. Mej tem ko nižje vojaštvo ni dobilo potrebnega, so višji bogateli in se zakladali. PaČ čudni patriotje taki, ki domovino v tako resnih trenotkih izmozgavajo, ji škodujejo Sedaj menda skoro izide obljubljena preosnova za Kubo, ki donese mir Kubi. Le žal, da je morala ploaovita Kuba toliko pustošenja prestati.
Kreta. Od raznih strani se je povdarjalo, da se z ozirom nato, da se je fodalgiški piestolonaslednik ruej aimado v Tesa-lijo, prične kmalu grško-turška vojska Vendar pa pomeni bivanje prestolonaslednika Konstantina v Tesaliji pred vsem to, da se vzdrži disciplina mej vojaki Vsled znižanja plač je zlasti mej nižjimi častniki zavladalo nezadovoljstvo. Prestolonaslednik je izdal oklic na armado, ki pozivlje k zvestobi in vztrajnosti Z jedne strani se zatrjuje, da ima prestolonaslednik ukaz, da z grško vojsko takoj prekorači tesalsko mejo in začne vojno s Turki, kakor hitro dobi obvestilo, da so velesile blokirale kateri se bodi grški pristan Giški poslanik v Carigradu je to naznanil turški vladi in vse pripravil, da po napovedani vujni lahko takoj odpotuje Nasprotno se pa zopet trdi, da vojske ne bo tako kmalu. Niti Grška niti Turčija nimata veselja do vojske. Obema manjka sredstev in to pomeni dosti. Pravijo celo, da Turčija misli v Atene poslati odposlanca, ki naj bi se pogajal z grško vlado glede pomiritve. — Dne 6. aprila, ko so praznovali Grki spominski dan, da so se pred 76. leti vzdignili zoper turški jarem leta 1821, se je pričakovala napoved vojske od Grške strani — Priprave za vojsko se nadaljujejo na obeh straneh. — V turških krogih so v velikih skrbeh radi izida grško-turškega prepira, ki stane mnogo žrtev že sedaj, ko še ni niti najmanj-šfga znamenja za povoljno rešitev. Dolgotrajna pogajanja vele-vlastij brez vidnega uspeha so omajala zaupanje Turčije. Vplivni možje svetujejo vladi, naj jame popolno svobodno postopati. — Javlja se, da so vse velevlasti ukazale admiralom, naj prično z mirno blokado atenskega pristanišča. — V varstvo od evropskih čet zasedenih mest so zahtevali admirali nadaljne vojne pomoči. Cuje se, da pošljejo vse velevlasti razun Avstrije in Nemčije še po jeden bataljon vojakov na Kreto. — Na otoku samem se ponavljajo poboji in tudi revščina trka že prav odločno na duri
143