GLASNIK
Ljubljana, 12. aprila i956
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LETO lil., ŠTEV. 29
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
POROČILO TAJNIKA OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA
(Gradivo za 7. sejo 0L0 — nadaljevanje)
TAJNIŠTVO
-	44 STANOVANJSKE ZADEVE
• Ob uveljavitvi novega komu-■ j . neKa sistema se je spreme-
-	11 * * delokrog Tajništva za stano-l> aiijske zadeve v toliko, da Je v '“stalo drugostopni organ, ki
e$Uje pritožbe zoper odločbe anovajijskih organov na obči-sicer glede distribucije
. vanj, določanja najemnin, iJučitve hiš v stanovanjsko uPnost itd. To pa je seveda “n‘u del dela, ki ga opravlja ], tajništvo. Tajništvo priprav-2* tud:
;« »Vet;
vse gradivo za seje
i -a za stanovanjske zadeve in
11 .,Vaia sklepe, ki jih
Ul tklen€
ta svet
Tat"6' ^ole8 tega pa izvaja jaJ.ni*tvo tudi nadzor nad izva-lem upravnega postopka v il t'°vanjskih zadevah in Ln-P obf11 r'J, !n daie navodila za delo i- ri)[^:i»klm stanovanjskim Drgeti- d ^bištvo za stanovanjske za-,V,B je ob ukinitvi bivšega Sta-’ ega urada MLO prev-ves nerešen arhiv tega ura-
■v „je c
a°Vanjsk
,:z61o
(U ,v» neresen arniv tega ura-ur' Ta3ništvo je pregledalo in 0 Po abecedi vse nerešene ki tnJe Prosilcev za stanovanja, . v do takrat niso bile urejene ” Pft,° nJih ni bilo evidence. Po TaiV;f'e'mu tega arhiva pa ie 6<iiY.n'^tv° razdelilo arhiv na po-»hse,'ne Pristojne ljubljanske
8-682-ne'
Ob prevzemu je bilo
Prošenj za stanovanja. Po iklu‘‘»J spisov, ki niso bili več f ca a'nl, se je ustvarila evidenci bi|.Za Posamezno Občino in so i1 po sPisi razdeljeni po občinah C kut fa^u bivanja prosilca, tako *• $atti,	določeno	v odlokih	po-
it taZ(j6,:ni|h občin o postopku pri f., ■jevanju stanovanj.
je sprejelo 199 prl-upfj	obstoječih	stanovanjskih
# Pcj v v Ljubljani in pomagalo i lovu -auavljanju občinskih stali' j^jsklh uprav. f loibJnJ.Stvo je sprejelo 129 prt-kptiVn0d teh pritožb je bilo ne-le t.;.0	rešenih	125, ugodno	ba
v	rešenih	76 pritožb.	Pri
JJ »kij, du občinskih stanovanjci S“ HBSPI*°V je ugotovljeno, da
i	»kib Bravni postopki stanovanj-
ii	x.tdne°rganov Pri občinah še r. (iri4|y z<‘.lo pomanjkljivi. Ob-
Vedj^ stanovanjski organi še i, i^ski prt>malo ugotavljajo de-tilV >.-.3tan predno Izdajo odloč-
'Ku1'« tega Pa napačno tol-
,'!ullt0riUihaI<'>nske Predpise, ali pa i	predpisov sploh ne
IS H	je bilo Tajni-
jrl|o - 0 slabo zasedeno In je >h6<evahrnatrPano z delom pri J .r«V|t. 'u Pritožb, n| moglo na-V*Hta, 0volJ v pogledu, ln-
i-l	. *L jjj H n I n n 11 i i\Amz\Ai sin
K1*1'"
im dajanju pomoči sta-organom občinskih jeu.u	'v. Da bi se čim
8 Problematiko
i je J”lm organov po obči-
I
1 Jo n-	r.nis./v	UUV'-
foS*ttite rajn!5|vo organiziralo
-»a v s stanovanjskimi orga-
tN ^IšiL01*5111 skupaj L se=i 0 je sodelovalo tudi
j iti ,av* različnih odlokov, Je obravnaval Svet za
stanovanjske zadeve. Tako je sodelovalo pri sestavi odloka o postopku pri razdeljevanju stanovanj, odloka o dajanju poslovnih prostorov v najem, od-»oka o dodatni pomoči pri zidanju stanovanjskih hiš, pri sestavi pravil Kreditnega sklada, pri sestavi odločbe o spremem-oi odločbe Zavoda za stanovanjsko izgradnjo, o ukinitvi stanovanjskih uprav, o ustanovitvi kreditnih skladov po občinah itd. Vsi tl predlogi odlokov so biU obravnavani v Svetu za stanovanjske zadeve in jih je Svet predloži! bodisi v razpravljanje Mestnemu svetu ali pa Okrajnemu ljudskemu odboru.
TAJNIŠTVO ZA KULTURO
Težišče dela tega Tajništva Je na organizatornl in vsebinski problematiki različnih panog kulturne dejavnosti v okraju in povezavi z družbenimi in kulturnimi organizacijami in ustanovami. Kot upravni organ pripravlja Tajništvo gradivo za Svet za kulturo, dela analize in zvaja vse siki epe Sveta. 2e takoj ob začetku novega komunalnega sistema, je Tajništvo pripravljalo prenos zavodov in ustanov kultur, značaja v pristojnost obč. ljud. odborov. V pristojnost obč. ljud. odborov so bile prenesene vse nižje glasbene šole, Šentjakobsko gledališče, Mestno lutkovno gledališče, Mestne ’ knjižnica, katere oddelki so poslali samostojne knjižnice na občinah. V pristojnosti ULU pa so ostale: Srednja glasbena šola in Srednja baletna šola ter Mestno gledališče. Mestni muzej, Mestni arhiv. Slovanska knjižnica, Ljubljanski festival, Jakopičev paviljon. Sola za umetno obrt in Pionirska knjižnica. OLO pa je ustanovil na zadnji seji še stal n Sekretariat za organizacijo mednarodnih grafičnih razstav. Od republiških organov pa Je OLO prevzel v svojo pristojnost Slovehsko narodno gledališče, Slovensko filharmonijo in Koncertno posredovalnico.
Pri Tajništvu sta nastavljena dva inšpektorja za glasbene šole In sicer in inšpektor za klavir, ki le redni nastavljenec in inšpektor za violinski pouk, k: je honorarni uslužbenec. Inšpektorja Izvršujeta strokovne inšpekcije na šolah in vodita strokovne tečaje, ki jih organizira Društvo glasbenih pedagogov.
Vsak mesec se vršijo pri Tajništvu strokovne konference direktorjev šol, na katerih se obravnava tekoča problematika ter se dajejo smernice za enotno delo.
TAJNIŠTVO ZA PROSVETO
Tajništvo za prosveto skrbi In usmerja reden potek dela na šolah, ki spadajo v pristojnost okraja in daje pomoč odnosno
nadzira občine v zadevah, ki so prešle v njihovo pristojnost. V pristojnosti okraja -so popolne gimnazije, ki jih je 13 s 26 oddelki in 8589 dijaki, učiteljišče in Srednja vzgojteljska šola z 20 oddeiki in s 522 dijaki, srednje strokovne šole, ki jih je 9 s skupno 112 oddelki in 2927 dijaki, nižje strokovne šole, ki jih je 32 s skupno 210 oddelki in 4951 učenci, domovi in internati, ki jih je skupno 41 s 3733 gojenci in gojenkami. V okrajni kompetenci je ostalo torej 81 šol in 41 domov.
Poleg zgoraj navedenih šol skrbi Tajništvo za prosveto še za vso predvojaško vzgojo in kmetijsko gospodarske šole.
S prenosom nekaterih prosvetnih ustanov na občine, vodijo občine tudi vso personalno politiko teh ustanov, razen pri novih namestitvah in pa premestitvah iz ene v drugo občino in okraje, pri čemer je potrebno soglasje Sveta za prosveto.
Tajništvo skrbi nadalje za izvajanje vseh sklepov Sveta za prosveto.
Z letošnjim šolskim letom so dobile občine pristojnost reševanja vseh zadev glede vrtcev, osnovnih šol, nižjih gimnazij in domov pri nižjih gimnazijah. Občine vzdržujejo odslej 26 vrtcev, v katerih je 1322 predšolskih in 512 šolskih otrok, osnovne šole s 736 oddelki in 24.127 učenci, nižje gimnazije s 149 ddelki in s 4.706 učenci in dijaške domove pri nižjih gimnazijah (Logatec, Stari trg) z 89 otroki.
Inšpekcijska služba, ki je ostala v pristojnosti okraja, ima predvsem težave zaradi premajhnega števila Inšpektorjev Vse popolne gimnazije, kakor tudi Učiteljišče in Srednja vzgojiteljska šola so ostale brez pregledov. Okrajni šolski inšpektorji so le delno inspiciral-nižje gimnazije. Zato si pomaga nšpekcijska služba s pomožnimi inšpektorji, ki so profesorji in predmetni učitelji na ljubljanskih gimnazijah, ki pa imajo samo en dan v tednu določen za inšpekcije.
Kljub pomanjkanju kadra Pa so bile srednje strokovne šole prvič po osvoboditvi sitsematič-no inšpicirane.
TAJNIŠTVO ZA ZDRAVSTVO
Tajništvo za zdravstvo je kol upravni in nadzorni organ odgovorno za "področje zdravstva v območju okraja. Z novo upravno razdelitvijo je pridobilo nov in znaten delokrog. Od njegove strokovne in nadzorne funkcije v nemajhni meri zavisi delo |n uspeh zdravstvene službe v okraju.
Tajništvu je nakazana smer in delokrog v delovanju zdravstvenih ustanov in zavodov, ki sestavljajo mestno zdravstveno službo ter zdravstvenih zavo-
dov, ki so razporejeni Po okraju. Mestna zdravstvena služba je zajeta v zdravstvenih zavodih in ustanovah kot so: Poliklinika z njenimi sektorskimi ,.n nekaterimi obratnimi ambulantami in specialističnimi ordinacijami, Zobna poliklinika, Šolska poliklinika z nad 30.000 oskrbovanci in stalnimi otroškimi okrevališči v Šiljevici, Kra-jevioi, pod Ljubeljem in v Rakitni, dalje Centralni Proti-tuberkulozni dispanzer, Centralni otroški dispanzer, Centralni dispanzer za žene s posvetovalnicami m ambulantami za otroke in žene, Dečji dom, Materinski dom. Reševalna postaja, Center za patronažno službo medicinskih sester, Zdravstvene menze z oddelki za tuberkulozno, dietno in dia-betno hran-o, samostojna Sani-tarno-epidemiološka postaja z Mestno desinfekcijo in desin-sekcijo ter dve zdravstveni edini ci na kolodvoru — postaja za prvo pomoč in čakalnica za matere in otroke.
Vsi našteti zavodi in ustanove spadajo v pristojnost OLO. V pristojnosti občin pa so vsi zdravstveni domovi, kj so bili ustanovljeni že na zadnji seja oivšega MLO Ljubljana, ki so po odklonitvi začetnih, predvsem organizacijskih in finančnih težav, v decembru 1955 zaživeli kot osnovne zdravstvene edinice na terenu, opremljene s potrebnimi prostori jn opremo .er strokovnim in upravnim kadrom. V tekočem letu bodo lah-<co ti zavodi popolnoma prevzeli aaloge in pristojnosti, ki so bile z decentralizacijo zdravstva nujne: postali bodo splošna in osnovni zdravstveni centri, doseg-.jivi ljudem brez prevelikih izgub časa.
Zdravstvena organizacija v zvenljubljanskih občinah pa je organizirana v zdravstvenih domovih ozir. postajah, ki imajo , voj e sedeže v Kamniku, Domžalah, Litiji, na Vrhniki, v Mengšu, Črnučah, -na Grosupljem, v Logatcu, Medvodah, Borovnici, Moravčah, na Dobrovi, v Ivančni gorici, na Škofljici in v Cerknici. V teh Zdravstvenih domovih posluje pod vodstvom stalnega zdravnika upravnika splošna tn zobna ambulanta, posvetovalnica za matere in otroke, bab iška služba z različnimi sedeži in pa protituberkulozn. dispanzer. Na ta način je v Zdravstvenih domovih zajeta vsaj osnovna zdravstvena pomoč skoraj povsod, podprta pa je še s pomožnimi zdravstvenima postajami po oddaljenejših krajih.
Delo Tajništva za zdravstvo kot nadzornega organa se kaže v nadzorno organizacijski funkciji in vodstvu zdravstvenih ustanov v smeri splošne zdravstvene politike okraja. Smer, ki mora biti začrtana pri tem delu, je dokončna izvedba decentralizacije v zdravstvu in utrditev družbenega upravljanja, ki je v zdravstvenih do-
movih v okraju že izpeljana.
Tajništvo za zdravstvo je e pomočjo neposrednega stika » terenom in tamkajšnjimi političnimi, zdravstvenimi in družbenimi faktorji utvarilo povezavo z občinami. Aparat Tajništva je sodeloval na vseh važnejših sejah upravnih odborov mestnih in izvenmestnih Zdravstvenih domov in je na ta način prišel do aktualne problematike, ki jo je bilo treba reševati. Zaradi večje ali manjše upravne nebogljenosti novih zdrav-stvenih edinic je Tajništvo na novo posredovalo vsem občinskim oddelkom za zdravstvo ter vsem upravnim odborom zakonsko dokumentacijo (zakonodajo). Tajništvo je sodelovalo tudi pri organizaciji prve konference vseh zdravstvenih delavcev okraja, ki je bila sklicana na pobudo Sveta za zdravstvo OLO. Na tej konferenci so bili predstavniki občinskih Zdravstvenih domov in Svetov za zdravstvo seznanjeni z organizacijo zdravstva, z nalogami in problemi.
Pri svojem delu je Tajništvo za zdravstvo v stalni povezavi s Centralnim higienskim zavodom, Zavodom za socialno zavarovanje in Svetom za zdravstvo ln socialno politiko LRS.
Tajništvo je pripravljalo tudj vse gradivo, ki ga je obravnaval Svet za zdravstvo ln je obenem pod vodstvom Sveta izvrševalo vse sklepe Sveta.
Delo Tajništva za zdravstvo bi bilo še prodornejše, če bi Tajništvo imelo na razpolago potreben strokovni kader. Pri tej priliki omenjamo, da je skoraj ves kader bivšega OLO Ljubljana - okolica odpadel, ker ro ti uslužbenci sprejeli službo drugod kjer so jim bili zasidrani višji prejemki. Isto je tudi s strokovnim osebjem zdravstvenih ustanov, ki je danes še nezadostno.
TAJNIŠTVO ZA SOCIALNO
VARSTVO IN DELOVNA RAZMERJA
Tajništvo je izvedlo v smislu novih zakonov o pristojnostih prenos poslov iz okrajne pristojnosti na 23 občin. Izvršil se je prenos 5444 spisov področja skrbništva, socialnega varstva, mladine in ostalih spisov. Socialno varstvo je tipična zadeva, ki spada v pristojnost občinskih ljudskih odborov. Zato so bile prenesene vse zadeve iz skrbništva in socialnega varstva mladoletnih oseb na občine, medtem ko so v okrajni pristojnosti ostale invalidske zadeve in pa inšpekcija dela
Ker občine same ob reorganizaciji in zaradi povečanja obsega svojega delokroga s področja socialnega varstva, niso imele na razpolago zadosti strokovnega kadra, je Tajništvo pomagalo novim občinam s strokovnim usposabljanjem občinskih uslužbencev, ki so zaposleni pri teh poslih. Tajništvo je izvedlo seminar za vse referente iz vseh 23 občin. Tudi sicer je Tajništvo pomagalo občinam preko raznih instruktaž, ki so se vršile na samem kraju.
Tajništvo je izvedlo tudi
pravni prenos socialnih ustanov in zavodov, ki so bili poprej v pristojnosti okraja, v pristojnost občin. Na občine so bili prenešeni sledeči zavodi: Dom prehodnikov v Ljubljani, Prehodni dom starih m onemoglih v Ljubljani, Domovi starih ln onemoglih v Domžalah, Mengšu. Črnem potoku Dalje je bilo preinešenih 81 šolskih mlečnih kuhinj na občine. Končno so bile prenesene tudi Dečje jasli v Ljubljani v Lepodvorski. Kersnikovi m na Resljevi cesti Dokončno je bila izvedena likvidacija Invalidskega doma v Ljubljani in Doma starih in onemoglih v Gor Radgoni.
Tajništvo je izvršilo tudi prenos finančnih sredstev za socialne dejaive na občine s 1. januarjem 1956, m sicer v globalnem merilu ter po dejanski osnovi stanja socialnih podpirancev za leto 1955. Na pobudo Tajništva izvajajo sedaj občine revizijo vseh socialnih podpor za leto 1955. Prenos socialnih podpor na občine je pokazal, da eta bivši MLO Ljubljana in bivši OLO Ljubljana - okolica dajala socialne podpore preširoko, ker ni bilo potrebnih podatkov s terena, odnosno je bila premajhna povezava s terenom in so doibile socialne podpore tudi takšne- osebe, ld niso bile upravičene do teh podpor. Poleg organizacijskega dela, ki ga je opravilo Tajništvo, je "treba dodati še delo, ki ga je opravilo Tajništvo kot drugo-etopnl organ v upravnem postopku. Tajništvo je prejelo 29 pritožb s področja skrbstvenih zadev. Negativno je rešilo 16 pritožb, 13 pritožbam pa je ugodilo.
Inšpekcija dela. — Z novo upravno razdelitvijo sta bili združeni obe inšpekciji dela Ljubljana - okolica in MLO Ljubljana. To področje dela je ostalo v okrajni pristojnosti.
Pri Inšpekciji dela je zaposlenih 7 inšpektorjev dela in dve administratorki. Glede na velik obseg in pestrost gospodarskih dejavnosti v okraju je kader inšpektorjev šibak po Številu in pa tudi po kvalifikaciji. Za uspešnejše delo je brez dvoma v bodoče treba Izpopolniti ta sestav.
V okraju je 15 podjetij z nad 600 zaposlenih, 69 podjetij z nad 100 zaposlenih in 2816 podjetij, ki imajo manj kot 1°0 zaposlenih delavcev. Od navedenega števila podjetij Je bilo pregledanih 8 podjetij z nad 500 zaposlenimi, 26 podjetij z nad 100 zaposlenimi in 113 podjetij z manj kot 100 zaposlenimi delavci. S pregledi je bilo zajetih 17.082 oseb v delovnem razmerju od skupno 100,625 zaposlenih, kar je 17% od skupnega števila zaposlenih.
Inšpekcija je veliko pažnjo posvečala na raziskavo nezgod, raziskanih je bilo 11 primerov smrti in 92 primerov težjih nezgod. Pri pregledih je bilo ugotovljenih 8426 higiensko-tehnič-Cih pomanjkljivosti. Od tega 8823 neprimernih delovnih mest glede na razsvetljavo, ogrevanje, ventilacijo in druge pomanjkljivosti, 680 pomanjkljivosti zaradi slabe zaščite strojev in naprav, 162 pomanjkljivosti zaradi nezadostne zaščite pred električnim tokom, požari tn eksplozijami, 82 nedostatkov zaradi pomanjkanja navodil In opozoril glede zaščite dela, 1103 pomanjkljivosti zaradi nezadostne zaščite delavcev z osebnimi zaščitnimi sredstvi, 7 podjetij brez' vodovoda, 2523 sanitarnih pomanjkljivosti ln 48 nedostat-
kov glede opreme za prvo pomoč.
Izjemno delo, ki ga je opravila inšpekcija dela, so bili komisijski ogledi novo urejenih ali adaptiranih obrtnih delavnic ;n podjetij, gostinskih obratov :n 'rgovskih lokalov.
Invalidska uprava. — Z združitvijo poslov bivših MLO Ljubljana - okolica (ter deloma OLO Postojna, Novo mesto in Kranj; se je poslovni delokrog Invalidske uprave močno povečal Obseg In porast dela je razviden :z dejstva, da prihaja na Inva-'idsko upravo ob uradnih dnevih tekom treh ur povprečno 80 ljudi V času od 1 sept. 1955 do konca leta je bilo vloženih 2866 vlog in rešenih 2358 zahtevkov. Poleg tega Je bilo izdanih 7981 izplačilnih knjižic Raznih odločb za otroški in in-caldski dodatek, za klimatsko in topiiško zdravljenje je bilo zdanih 2120 odločb. Poleg tega je bilo izdanih 936 prevedbenih odločb, ki urejajo invalidske orejemke.
Uprava Ima vpisanih v inva-.idsikem vpisniku 9720 osebnih zadev.
Poleg tekočih poslov na likvidaciji računov in na izplačevanju invalidskih prejemkov, nadalje pri izdajanju nakazil za ortopedske pripomočke, na obnovi raznih evidenc, je bilo v polnem teku delo na ureditvi poviškov k invalidnini -ln Invalidskim dodatkom po Uredbi o povišanju pJač kakor tudi delo na prevedbi otroškega dodatka, ki še traja.
V	okraju je vsega skupaj 8535 invalidnih oseb. Od tega 2426 invalidov, kj so zaščiteni z zakonom VVI, 5302 Invalida po socialnem zavarovanju, 183 slepih, 460 gluhih ln 164 civilnih invalidov.
V	začetku septembra je bil del invalidskega varstva pre-nešen na občine. Občine izdajajo objave za brezplačno vožnjo ln 75% vozno ugodnost, nadalje bolniške liste ter komple-tirajo spise za Invalidsko svoj-stvo.
Pri upravnem reševanju so se pojavili nekateri problemi, ki bi jih bilo treba rešiti. Usvojeno je mnenje, da naj se priznanje invalidskega dodatka prenese iz okraja na občine, ki naj bi v okviru socialnih podpor odločale tudi o invalidskem dodatku. S tem v zvezi pa naj bi se dal del proračunskih sredstev občinam. Na ta način bi bilo to delo približano terenu, postopek bi bil hitrejši in ne bi bilo treba dolgotrajnega poizvedovalnega postopka, na podlagi katerega nastajajo večkrat tudi preplačila.
Biiro za posredovanje dela. — Biro za posredovanje dela je samostojna proračunska ustanova s svojim proračunskim akreditivom. V zvezi z reorganizacijo se je v službi posredovanja izvršil na občane prenos vseh poslov s področja evidence in posredovanja dela, razen izdajanja odločb za priznanje oskrbnine in njih likvidacije. Za območje mesta Ljubljane pa je zaenkrat ostalo operativno delo na posredovalnici in se ni izvršil prenos na občine.
ZAVOD ZA STATISTIKO
Zavod je organizacijsko razdeljen na dva sektorja in sicer:
1.	sektor gospodarske statistike, v katerem so referenti za industrijsko, kmetijsko, gozdarsko, gradbeno, komunalno, obrtno, prometno, trgovinsko, gostinsko, turistično, finančno in censko statistiko ter statistiko
dela in življenjskega standarda.
2.	Sektor družbene statistike, v katerem so referenti za demografsko in selitveno statistiko, prosvetno, kulturno in sta-.istiko socialnega .skrbstva, statistiko javne uprave, sodne in kriminal! tel ne statistike.
Delo v Zavodu poteka v glavnem po dveh linijah in sicer potom redne statistične službe po posameznih panogah, gospodarskih m družbenih, ki so predpisane enotno za celotno državo, republiko alj pa samo za okraj in potom izrednih statističnih akcij kot so razne ankete, popisi itd.	,
Delo v Zavodu se je povečalo z ozirom na nove upravne enote.
Izredno delo, ki ga je opravi, Zavod za statistiko v decembru preteklega leti., je bila registracija prebivalstva na teritoriju bivšega ožjega mesta Ljubljane, z namenom, da se vzpostavijo na novo formiranih ljubljanskih občinah registri stalnega prebivalstva. Registracija je trajala od 13. do 18. dec., nakar se je do 24. dec. Izvršil prepis podatkov na kartoteke Po končanj registraciji na terenu so občinske komisije skupno s kontrolorji pričele z zbiranjem in prevzemom registracijskega materiala. Na teritoriju občin Ljubljana - Bežigrad, Ljubljana - Center, Ljubljana
-	Moste, Ljubljana - Šiška ln delih občin Ljubljana - Rudnik in Ljubljana - Vič je bilo registriranih skupaj 128.232 oseb. od tega 58.791 moških ln 69.441 žensk. Poleg tega je bilo ob tej priliki registriranih še 7649 začasno prisotnih oseb (t. J. študentov, dijakov in sezonskih delavcev).
Register bo občinam omogočil vsakodnevni uvid v svoje prebivalstvo, poleg tega pa jim bo služil pni izvrševanju nalog v zvezi z njihovo pristojnostjo. Registracija sama je povsem uspela in je dala dragocene statistične podatke za novofor-mdrane občine na območju mesta Ljubljane. Naloga občin pa je, da novo vpeljane registre prebivalstva vzdržujejo In jih vodijo. Vodstvo in ureditev registra pa nekatere ljubljanske občine zelo zanemarjajo. Tako še ni urejena kartoteka v občini Ljubljana - Rudnik, samo deloma je urejena v občini Ljubljana - Center in Ljubljana
-	Vič, medtem ko so vse občine razen Ljubljana - Moste, le register odlično vodi, v zaostanku glede registriranja sprememb. Te nepravilnosti pa zelo otežkočajo redno delo statistične službe naravnega in mehaničnega gibanja prebivalstva. -Zato bodo morali občinski tajniki storiti vse potrebno, da bodo registri na občinah v redu vodeni, ker bi sicer nastala nepopravljiva škoda, do katere Pa ne sme priti,
UPRAVA ZA INVESTICIJE
Uprava za Investicije vodi investicije OLO, razen investicij stanovanjske izgradnje. - Delo Uprave sestoji iz operativnega vodstva, nadzorstva ln dokumentarne kontrole za investicijske objekte, ki jih gradi okraj. Poleg tega je Uprava za investicije vodila tudi nadzor n zastopala investitorja za objekte občin, in sicer tam, kjer občine niso imele za to potrebnega aparata. Problem, ki se tukaj nakazuje Je, da bi morala Imeti Uprava za investicije po pooblastilu Sveta za gospodarstvo pravico kontrole nad objekti, ld jih gradijo gospo-
darske organizacije, ki so prejele od OLO investicijska kredite ali Pa garancije zanje.
Od sepiemoia meseca ju Uprava za investicije vodila nadzor nad 59 objekti, oziroma investicijskimi deli bivšega Mestnega ljudskega odbora Ljubljana in nad 128 objekti in deli bivšega OLO Ljubljana - okolica. Važnejši objekti, nad katerimi je Uprava vodila nadzor: nova Po-ikliniko v Ljubljani, popolna gimnazija v Šentvidu, popolna gimnazija v Po-lju. osnovna šo-a na Poljanah, Dom onemoglih na Bokalcah itd. V te objekte je bilo iz proračunskih sredstev nvestirano za dela bivšega MLO Ljubljana 464,309.000, za objekte bivšega okraja Ljubljana - okolica pa preko 140 milijonov dinarjev iz občinskih proračunskih sredstev.
Izmed večjih investicijskih objektov so bili dokončani: modemi centralni Otroški dispanzer, Kino Vič v Ljubljani, Smar-tinsika cesta — mestna trasa v Ljubljani, dalje Dom onemoglih na Bokalcah, razen zunanjega ometa, osnovna šola pri Ožboltu, osnovna šola na Vrhu pri Rovtah, osnovna šola na Vačah, osnovna šola na Topolu pri Medvodah, Zdravstveni dom v Litiji, cesta od Golovca do Urha, most čez Božno v Polhovem Gradcu itd.
Uprava za Investicije ima 8 rednih uslužbencev (od katerih so 3 pisarniški uslužbenci) in 5 honorarnih uslužbencev za lokalni nadzor. Uprava za investicije ima pni svojem delu težave v tem, ker nima za lokalni nadzor na večjih stavbah zkušene, izvežbane strokovnjake, ampak razpolaga le z mlajšim začetniškim kadrom. Zaradi tega je. gradbeno nadzorstvo na posameznih večjih .stavbah v gradnji pomanjkljivo
IV. ZASEDBA DELOV. MEST PRI OKRAJNEM LJUDSKEM ODBORU IN PRI OBČINSKIH LJUDSKIH ODBORIH
1. PRI OKRAJNEM LJUDSKEM ODBORU
Dne 1. marca t. 1. je bilo v upravi Okrajnega ljudskega odbora skupno 353 uslužbencev, od tega 300 rednih uslužbencev in 24 honorarnih uslužbencev ter 29 tehničnega osebja.
Uslužbenci so bili porazdeljeni takoJ e:
1.	v uradu tajnika 23 uslužbencev (tajnik, pisarniški moči 2, v pisarna skupščine 4, v pravnem odseku 9, v odseku za personalno službo 3, v odseku za Narodno obrambo 2 ln dva honorarna uslužbenca);
2.	v Tajništvu za splošne zadeve 52 uslužbencev (načelnik, pisarniški uslužbenec, referent za prošnje in pritožbe, knjižničar, cenilec, administrativni inšpektor, v odseku za proračun 7, v odseku za računovodstvo 5, v vojaškem odseku 7, v volilnem imeniku 4, v ekono-matu 4, v glavni pisarni odnosno centralnem vložišču 7, pomožnih uslužbencev 16 ln dva uslužbenca Pri Komisiji za upokojene vojaške osebe). Poleg tega spada v to tajništvo še tehnično osebje (snažilke, šoferji, hišniki) po številu 28;
3.	v Tajništvu za gospodarstvo 38 uslužbencev (načelnik, pisarniški uslužbenec, v uprav-no-pravnem odseku 5, pri organu Komisije za plače 2, pri Kmetijski inšpekciji 5, pri Veterinarski Inšpekciji 4, pri Tržni inšpekcij! 4, pri Finančni inšpekciji 4, pri Upravi za dohod-
|ke 10 inv referatu za tržišča 2);
v Tajništvu za komunalne zadeve 9 uslužbencev (načelnik.
I pisarniške moči, 2 inšpek-orja in 4 referenti);
5.	v Tajništvu za gradbene in egulacijske zadeve 34 uslužbencev (načelnik pisarniški uslužbenec, pri evidenci dokumentacije 2, pri gradbeni inšpekciji 6, v Uradu za regulacijo 6, v Geodetskem odseku 8
gradbeno-pravnem odseku 8 n pri Biroju za reševanje že-ezniškega vozla 2). Poleg tega ;e zaposlen v Tajništvu še 1 honorarni uslužbenec;
6.	v	Tajništvu	za	stanovanj'
,ke zadeve 4 uslužbenci (načelnik 2 pravna referenta i0 pisarniška moč);
7.	v	Tajništvu	za	kulturo 5
uslužbencev (načelnik, pravni referent, pisarniška moč, 2 inšpektorja, od katerih je 1 honorarni uslužbenec);
8.	v Tajništvu za prosveto 23
jslužbencev (načelnik, pisarniška	moč, pri prosvetni inšpekciji	13,	v odseku	za	personalno
ilužbo 3, referent za štipendijei finančni referent, gradbeni referent, referent za predvojaško vzgojo, vodja pisarne);
9.	v Tajništvu za zdravstvo 10 uslužbencev (načelnik, pisar-liški uslužbenec, pravni referent, v odseku za splošno zdravstveno službo 2, v odseku -.a zdravstveno statistiko 2, P1-larniški uslužbenci 3);
10.	v Tajništvu za socialno ;arstvo in delovna razmerja 27 islužbencev (načelnik, pisarniški uslužbenec, odsek za sploš-to in mladinsko varstvo 3, od-ek za varstvo invalidov 13, inšpekcija dela 9). Poleg tega je ; Tajništvu zaposlenih še 5 ho-lorarnih uslužbencev;
11.	v Upravi za investicije 1* islužbencev (šef, 3 pisarniški islužbencl in 9 referentov, o« laterlh je 5 honorarnih usluž->encev);
12.	v Zavodu za planiranje islužbencev (direktor, 2 pisat-riška uslužbenca, 2 šefa odse-tov in 14 referentov, od kateri!* ;ta 2 honorarna nastavljenca);
13.	v Zavodu za statistiko 2* islužbencev (direktor, 4 pisat-liški uslužbenci, 2 šefa, 18 re-'erentov in 1 pomožni usluf' >enec — kurir), Od tega Ste-rila sta dva honorarna usluZ-renca;
14.	v Katastrskem uradu I. Je ,0 uslužbencev (šef urada, dv8 jeometra ln 7 tehničnih uslu^->encev);
15.	v Katastrskem uradu I1,
uslužbencev (šef urada,
t
eometrov in 11 pisarniških j® ehniških uslužbencev). — O" kupnega števila uslužbencev s° honorarni nastavljenci;	.
16.	v Katastrskem uradu 1 Camnlku 3 uslužbenci (šef ura-la ln 2 uslužbenca).
Od skupnega števila 353 usiu*-icncev je 57 uslužbencev, 10 , majo dejansko višjo strokovni zobrazbo, 20 uslužbencem pa J dšja strokovna Izobrazba P/* nana. Z dejansko P»PolIL rednješolsko Izobrazbo Jc j islužbencev, s priznano poP®1 ,j, irednješolsko Izobrazbo Pa 1 e 53. Z nižješolsko ieotora* e 82 uslužbencev in z osnov | Solo 43 uslužbencev.
Po navedeni Izobrazbi Jc
itav okrajnih uslužbencev
,	D-lnOd11
'lavnem zadovoljiv. Pripo
«*.T......______ __e_.„	tiifl
jamo, da personalna kom,!^,. ludskega odbora ne nastavi enega uslužbenca, ki nima ™ rebrnih kvalifikacij.	(o
Iz števila uslužbencev, p aposlcnl v upravi Okra)
judskegn odbora,' je rszv
■id o®'
□sitega iruui>i«, jv »-	^
je upravni aparat OL ^ enkrat še zelo močan.
Pa v puadniezmh upravnih enotah še vedno primanjkuje uslužbencev in nekatera delovna mesta niso zasedena To velja predvsem za finančno inšpekcijo, prosvetno inšpekcijo, inšpekcijo dela in za Zavod za Plan Za izpopolnitev nekaterih nezasedenih delovnih mest si pomagamo s honorarnimi usluž-benci. Načelo je. da sprejemamo honorarne uslužbence le na sistematizirana delovna mesta in * izjemno na nesistlmatizirana delovna mesta, kadar gre za izcedna dela k Idh je potrebno
opraviti od časa do časa. Takšna potreba se je pokazala' letos ob zamenjavi invalidskih knjižic, ob popisu prebivalstva itd.
Močan upravni aparat Okrajnega ljudskega odbora je posledica tega. da ima Okrajni ljudski odbor danes še precej zadev v svoja pristojnosti, po drugi strani pa, ker še ni izgrajen upravni aparat občin Bodoča smer mora biti ta. da ie postopoma izgradi upravn aparat občin in obenem pa zmanjšuje upravni aparat Ot.O
Napačno pa bi bilo misliti, da sc da upravni aparat občin zgraditi iz uslužbencev Okrajnega ljudskega odbora. Treba je namreč vedeti, da Okrajni ljudski odbor sam nima na razpolago toliko strokovnih uslužbencev, da bi lahko Izpopolnili delovna mesta na občinah Po drugi strani pa je treba upoštevati, da tvorijo strokovn kader okraja starejš; uslužbenci ki živijo v Ljubljani, imajo rvoje rodbine in posečajo otroc še razne višje šole ter ne b bilo pravilno, da se jih preme-
šča na deželo. Pot Izgrajevanja občinskega aparata mora bi«, prav nasprotna: na občine morajo priti mlajši kvalificiran ■ judje. To Pa bodo občine lahko dosegle s tem, da štipend -rajo študente, ki se bodo zavezali, da bodo po opravljenih študija službovali pri občini Morda ne bi bilo napačno, če bi se usmerjanje mlajšega strokovnega kadra na deželo uredilo tudi na zakonski podlag: Na ta način bi se postopoma vzgajal mlad strokovni kader občine
ŠTEVILČNO STANJE
Organizacijska
enota
1.	Urad tajnika
2.	Tajn. za splošne zadeve
3.	Tajn. za gospodarstvo
4.	Tajn. za komunalne zadeve
5.	Tajn. za gradbene, zadeve
6.	Tajn. za stanovanjske zadeve
7.	Tajn. za kulturo
8.	Tajn. za prosveto
9.	Tajn. za zdravstvo
10.	Tajn. za socialno varstvo in delovna razmerja
11.	Uprava za investicije
12.	Zavod za planiranje 13 Zavod za statistiko
14.	Katastrski urad I. Ljubljana
15.	Katastrski urad II. Ljubljana
16.	Katastrski urad Kamnik
USLUŽBENCEV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA z dne 1. marca 1956
Število uslužbencev	Izo brazba
skupaj	redni	hono- rarni	teh n. osebje	višja dejan.	prizn.	srednja dejan prizn.		nižja	osnovna	skupaj
23	21	2	—	6	—	6	4	8	—	23
80	32	—	28	1	2	8	15	17	37	80
38	38	ri	—	13	2	12	4	7	id	38
9	9	77	73	5	—	2	2	—:	H	9
34	33	i	73	9	1	9	2	9	4	34
4	4		-T	2	73	—	1	1.	73	4
5	4	i	73	4	—	—	1		id	5
24	23	i	—;	3	2	15	1	3	73	24
11	10	i	73	2	=	4	1	4	=	11
32	27	5	=ž	2	4	9	9	8	a	32
13	8	5	id	2	1	8	1	1	a	13
19	17	2	—i	6	4	2	5	3	a	19
26	23	2	1	3	1	9	6	6	i	26
10	10	—;	-i	—	i—	5	rr	4	i	10
22	18	4	73	33	3	8	i	10	a	22
3	3	73			rr	2	s	1	H	3
Skupaj
300
4 PRI OBČINSKIH LJUDSKIH ODBORIH
T*ne I. marca t. 1. je bilo pri y®eh občinah skupno 833 uslužbencev, od toga 642 rednih hslužbencev, 102 honorarna hslaižbenca to 89 tehničnega osebja. Pni upravnem delu je bilo torej zaposlenih 744 uslužbencev. Od tega jih je bilo *aPoslenih na Krajevnih ura-dih 80.
izobrazbi je bilo z višjo ‘tokovno Izobrazbo 77 usluž-
bencev, s srednjo izobrazbo 13° uslužbencev, z nižjo šolo 312 in z osnovno Solo 314 uslužbencev. Ce pogledamo te številke, pridemo do zaključka, da strokovna raven občinskih uslužbencev ni zadovoljiva. Pri tem je treba upoštvati tudi to. da je z višjo šolsko izobrazbo ln s popolno srednjo šolo večina uslužbencev na ljubljanskih občinah jn da so izvenljubljansike občine z visoko kvalificiranim kadrom slabo medene.
Na izvenljubljanskih občinah
mamo vse polno uslužbencev z osnovno šolsko izobrazbo ali Pa z nepopolno srednješolsko izobrazbo. ki niso kos svojim nalogam. Na vsak način je 628 uslužbencev z osnovno šolo in nižjo gimnazijo (od katerih je velika večina z nepopolno nižjo gimnazijo) previsoko. Teh uslužbencev, ki opravljajo naj-navadnejša administrativna dela, bi moralo biti najmanj. Jedro uslužbencev občinskih ljudskih odborov pa bi moral tvoriti kader s popolno srednjo
šolo in s posameznimi strokovnimi šolami. Ce bj k temu dodali še na vsaki občini samo nekaj uslužbencev z visoko šolsko kvalifikacijo (1 pravnik, 1 ekonmist, 1 Inženir), bi se precej približali nivoju, kakršnega bi morala Imeti v pogledu upravnega aparata razvita občina v novem komunalnem sistemu. Odstranitev teh pomanjkljivosti pa je možna edino v stalnem vzgajanju novih kadrov v smislu, kakor Je bil že prej nakazan.
ŠTEVILČNO STANJE USLU ZBENCEV NA OBČINAH Z dne t. marca. 1956
ETek		Število uslužbencev				Od tega	I z	obraz	b a		
it.	Občina	skupaj	redni	honorarni	tchn. osebje	krajev. urad.	višja	srednja	nižja	osnovna	skupaj
1.	Borovnica	17	13	3	1	2	2	4	8	8	17
2.	Cerknica	38	25	8	5	9	1	2	9	26	38
3,	Dobrova pri Ljubljani	21	16	3	2	4	2	2	5	12	21
4.	Domžale	47	36	7	4	6	3	6	18	20	47
5.	Grosuplje	22	19	1	2	2	8	■—	11	8	22
6.	Ivančna gorica	46	38	2	6	5	5	2	11	28	46
7.	Kamnik	60	38	12	10	19	3	6	19	33	60
8.	Litija	52	46	4	2	11	6	3	-35	8	52
9.	Ljubi jana-Bežigrad	51	40	9	2	772	8	12	25	6	51
10.	Ljubi jana-Center	72	60	10	2	77	6	20	30	16	72
1	Ljubljana-Crnuče	16	10	5	1	i	2	1	5	8	16
12.	Ljubljana-Moste	36	32	3	1	T	2	15	13	6	36
13.	Ljubljana-Polje	50	29	7	14	4	2	5	14	29	50
14.	Ljubljana-Rudnik	38	32	2	4	8	6	2-	13	18	38
15.	Ljubljana-Sentvid	30	26	1	3	2	4	8	15	8	30
is.	Ljubljana-Siška	52	47	2	3	7T	5	9	26	12	52
17.	Ljubljana-Vič	58	46	7	5	4	7	15	25	11	58
*o. 19.	Logatec	28	16	3	9	1	2	5	6	15	28
	Loška dolina	9	9	C=j	Cie	—	77 .	2	1	6	9
	Medvode	19	10	7	2	3	i	6	6	8	19
<1.	Mengeš	15	11	3	1	77	i	3	9	2	15
	Moravče	14	12	2	—	s	8	4	S	2	14
	Vrhnika	42	31	1	10	i-l	4	4	8	31	42
	Skupaj	833	642	102	89	80	77	130	312	314	833
III.	je na koncu po-Su^mkrjava Števila
WviVRNCEV FRED UVE-V|Tv, V,J° IN I»0 UVELJA-
v	komunal, sistema
b*V
%l'i okraJu Ljubljana -v^lu-ic11 80 Imele občine
Sl	1"cev	221
“bčini Polje in Sent-
vid v območju mesta sto imeli uslužbencev	35	K temu številu uslužbencev pa moramo k pri-	
OLO Ljubljana - okolica je Imel (brez Uprave za gozdarstvo) uslužbencev	185	merjavi prišteti še vse uslužbence Iz bivših občin, ki so sedaj priključene okraju Ljubljana.	
MLO Ljubljana je Imel		Teh uslužbencev je bilo	69
uslužbencev	379	torej ln	820 69
Skupno je torej bilo vseh		Skupno uslužbencev	889
uslužbencev	820	Dne 1. marca t. 1. pa so	
tmele sedanje občine v okraju Ljubljana uslužbencev
(všteti so redni ln honorarni uslužbenci, ni pa šteto tehnično osebje).
Od tega števila Imajo nove občine v območju mesta Ljubljane, t. j. Bežigrad, Center, Moste, Si-
744
ška, Vič ln Rudnik uslužbencev	290
OLO Ljubljana pa Ima skupaj uslužbencev	324
(v teh številkah so všteti red m uslužbenci in honorarni uslužbenci, ne pa tehnično osebje; rednih je 300 honorarnih 24, tehničnega osebja 29).
Skupaj je torei uslužbencev	1068
Ako odštejemo	od	1068 usluž-
oencev, ki so zaposleni sedaj pri občinah ;n pri OLO, 889 uslužbencev, ki so bili zaposleni pred uveljavljenjem novega komunalnega sistema pri bivših občinah In pri bivšem MLO m OLO Ljubljana okolica, dobimo število uslužbencev, katerih je sedaj več kot popreje. To število znaša 179, všteto pa ni v teh številkah tehnično osob-je.	1.068
—	889
-	179
V novem komunalnem sistemu se Je torej povečalo število uslužbencev za 179 To število Pa se še zmanjša, če upoštevamo, da sedanj; okrajni aparat dela tudi za občine, za katere je delal pred uveljavitvijo novega komunalnega sistema okr. aparat OLO Postojna, Novo mesto to Kranj. Nekatere občine ali delt teritorija so bili namreč priključeni k okraju Ljubljana. OLO Ljubljana okolica je imel pred uveljavitvijo novega komunalnega sistema uslužbencev	189
Bivši MLO Ljubljana je imel uslužbencev	379
Bivši OLO Ljubljana okolica ln MLO sta Imela skupaj uslužbencev	564
OLO Ljubljana pa ima sedaj uslužbencev	324
Torej Ima OLO Ljubljana sedaj 240 uslužbencev manj, kot pa sta jih 'meta pred 1 septembrom 1955 OLO Ljubljana okolica n MLO Ljubljana.
Okrajni aparat se je torej zmanjšal, po drugi strani pa se je povečal občinski aparat; če upoštevamo, da imajo sedanje občine uslužbencev 744 da pa so jih imele nekdanje občine	329
(221 bivše občine v okraju Ljubljana okolica, 35 občini Polje ln Šentvid to 69 občine priključenih krajev), potem vidimo, da se je občinski aparat v novem komunalnem sistemu povečal za	4ig
(744 — 325 = 419)
Na občinah je torej 419 uslužbencev več, na okraju pa je 240 uslužbencev manj. Absolutno povišanje aparata pa je za 179 uslužbencev (419 — 240 = 179).
Na 6 novoustanovljenih ljubljanskih občinah je 290 uslužbencev, na zunanjih občinah pa je 129 uslužbencev več kot popreje (290 + 129 - 419).
Upravnj aparat se Je po uveljavljanju novega komunalnega sistema torej povečal, To povečanje gre predvsem na račun ljubljanskih občin, katerim je od začetka bil dodeljen kader iz bivših občin MLO in OLO Ljubljana okolica, pozneje pa so sl same pridobile prectij novega kadra. Nov kader pa so si pridobile tudi Izvenljubijanske občine (predvsem honorarne uslužbence).
POVRŠINA OBČIN IN ŠTEVILO PREBIVALCEV Zap. Občina
št.
1.	Borovnica
2.	Cerknica
8.	Dobrova.
4.	Domžale
5.	Grosuplje
6.	Ivančna gorica
7.	Kamnik
8.	Litija
9.	Ljubljana-Bežigrad
10.	Ljubljana-Center
11.	Ljubljana-Crnuče
12.	Ljubljana-Moste
13.	Ljubljana-Polje
14.	Ljuibljana-Rudmik
15.	Ljubljana-Sentvid
16.	Ljubljana-Siška
17.	Ljubijana-Vič
18.	Logatec
19.	Loška dolina
20.	Medvode
21.	Mengeš
22.	'Moravče
23.	Vrhnika
Na pobudo Okrajnega ljudskega odbora ter Komunalne banke, Zbornic in nekaterih večjih podjetij je bila že v septembru 195.J obravnavana zamisel o ustanovitvi posebnega Zavoda ali podjetja, ki bi lahko nudilo vsestranske pomoč pri organizaciji poslovanja podjetij. Medtem je republiški Izvršni Svet ustanovil Zavod za orga-n./.acijo dela in varnosti pri delu s -sličnim delovnim programom. Oikrajrn zavod bi uredil le neposredno pomoč gospodarskim organizacijam ter se ne bi ukvarjal s teoretičnimi problemi politične ekonomije. Zavod bi bil spočetka nekak knjigovodski servis z ustrezajočo mehanizacijo (knjižni avtomati), pozneje pa naj bi se razširil tako, da bi posloval tudi z elektronskimi računsko statističnimi stroji po sistemu pertoriranih kartic.
Namen Zavoda je nuditi pomoč industrijskim obrtnim in trgovskim podjetjem na teritoriju okraja pri racionalizaciji njhovega poslovanja v ekonomskem in tehničnem smislu. Efekt te pomoči bi bil v izbolj-. šanju rentabilnosti podjetij in s tem v zvezi v povečanju dohodkov okraja.
Program dela bi bil sledeč:
1.	Oprtvljanje znanstvenega raziskovanja na področju finančnega in knjigovodskega poslovanja.
2.	Proučevanje organizacije knjigovodstva v gospodarskih, zadružnih in družbenih organizacijah ter zavodih, proučevanje setve in uporabnosti sedanjih metod knjigovodstva.
3.	Dajanje navedenim organizacijam neposredno strokovno pomoč za izboljšanje knjigovodske službe, za določevanje in razvrstitev delovnih mest ter izdelovanje ekonomskih analiz.
4.	Proučevanje sodobnih metod knjigovodstva in uvajanja teh novih metod. Z uvedbo knjižnih avtomatov, strojev za poslovanje s pertoriranimi karticami in podobno.
5.	Usmerjanje in koordiniranje knjigovodskih del v omenjenih organizacijah.
6.	Pospeševanje koordinacije dela v podjetjih in med podjetji (kooperacija).
Pri tem svojem delu sodeluje zavod s pristojnimi državnimi organi, gospodarskimi, organizacijami in zavodi.
Število	Površina
prebivalcev	v ha
4.295	10.111
11.026	32.156
6.543	15.199
15,639	13.310
7.572	12.947
12.847	24.554
17.835	28.714
13.220	22.609
18.333	1.582
43.099	477
4.305	3.515
14.454	1.736
13.370	13.942
11.137	16.903
10.428	6.809
21.617	1.095
24.121	5.768
6.646	17.204
3.497	16.399
6.822	7.733
3.841	2.995
3.848	6.422
8.664	10.997
283.159	273.147
S tovarno papirja v Radečah je že predviden program za proizvodnjo perioriranih kartic, ki so potrebne za knjiženja na strojih po sistemu pertoriranih kartic. (Sedaj te kartice uvažamo iz USA, kar stane letno okoli 40.000 dolarjev.)
Za nabavo osnovnih sredstev
bo zavod rabil posojila, katera bi odobril Okrajni ljudski odbor, in bi jih zavod odplačeval z letnimi anuitetami. Delno je že predvideno posojilo-iz sklatit, za pospeševanje obrtništva za nabavo knjižnega avtomata, ki bi pomenil za Zavod začetno fazo razvoja.
Zavod bo potreboval pisarniško opremo, dva pisalna in en računski stroj, poleg tega pa še stroj za proizvodnjo kartic, kar daje zavodu garancijo za aktivno poslovanje, ker bi zavod imel od te dejavnosti pomembne dohodke.
Zavod bi zaposloval največ 14 večinoma visoko kvalificiranih moči. Kolektivni upravni organ, ki bi upravljal podjetje, naj bi imel 5 do 7 članov, katere izvoli delovni kolektiv (največ eno tretjino), dve tretjini pa bi imenoval ustanovitelj zavoda. Po predračunu bi zavod imel v prvem letu pribl. 5,800.000 dinarjev izdatkov in prav toliko dohodkov, v katerih se predvideva tudi dotacija iz proračuna OL.O, katera bi bila potrebna v začetku ter bi se potem vrnila z odplačili.
Smoter nadaljnjega razvoja zavoda pa je, da upelje tudi garnituro elektronskih knjigovodskih strojev z uporabo per-torirahih kartic, kar je že uvedeno po vseh modernih državah ni predstavlja za velike gospodarske organizacije najrehtabil-nejši sistem poslovanja knjigovodstev.
OSNUTEK ODLOKA 0 OPRAVLJANJU MRLIŠKE PREGLEDNE SLUŽBE V OKRAJU LJUBLJANA
(GRADIVO ZA 7. SEJO)
1.	Zaradi uspešnega opravljanja mrliške pregledne službe in v namenu, da ta ne ugotavlja samo nastopa smrti in dejstva mrtvorojenosti, ampak tud*, vzroke ter neposredne povode smrtj in da izvaja tudi ostale v Interesu javne zdravstvene službe potrebne ukrepe — opravljajo v okraju Ljubljana službo mrliških preglednikov samo zdravniki.
2.	Mrliško pregledna služba spada v pristojnost občinskih ljudskih odborov; opravljajo jo Po mrliških preglednikih —
ODLOČBA
Na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov te.r na predlog občinskega ljudskega odbora Grosuplje
določa
Okrajna volilna komisija za okraj Ljubljana za nadomestne volitve v 24. volilni enotni Ob-
ODLOČBA
Na podlag; 1. odst. 86. člena Tlakona o pravicah ln dolžnostih ter o volitvah in odpoklicu ljudskih poslancev Ljudske skupščine LRS ter na predlog občinskih ljudskih odborov Grosuplje, Ljubljana-polje ln Ljubljana-Rudnik
določa
Okrajna volilna komisija za okraj Ljubljana za nadomestne volitve v 51. volilni enoti Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS sledeča volišča:
1. V občini Grosuplje:
1.	volišče bo prt »Milller Leopoldu«, Grosuplje št. 65, kjer volijo vollvcj iz Grosuplja in sicer za območje na levi strani ceste I. reda v smeri Ljubljana—Novo mesto.
2.	volišče bo v menzi gostil-
zdnavnikih m pod neposrednim nadzorstvom in odgovornostjo upravnika občinskega zdravstvenega doma oziroma postaje.
3.	Mrliško pregledno službo finansira pristojni občinski ljudski odbor.
4.	Zdravniku pripada za en mrliški ogled honorar, ki ga določi pristojni občinski Ljucteki odbor, vendar najmanj za znesek 500 din s pravico do povračila prevoznih stroškov.
5.	Ta odlok velja od 1. maja 1956.
činskega ljudskega odbora Grosuplje sledeča volišča:
Volišče bo v Gasilskem domu v Veliki Loki, kjer volijo volivci iz naselij Velika'Loka in Mala Loka pri Višnj; gori Ta odločba se objavi v Ljubljanskem Glasniku in na oglasni deski Občinskega ljudskega odbora Grosuplje.
Predsednik: Perouš Jože 1. r.
ne »Grosupeljčan«, kjer volijo volivci iz Grosuplja in sicer za območje desne strani ceste I. reda v smeri Ljubljana — Novo mesto do mostu In dalje ob desnem bregu Grosupeljščice.
3.	volišče bo v Zadružnem domu Sp. Slivnica, kjer volijo vollvoi Iz naselja Sp. Slivnica.
4.	volišče bo pri »Vidic Jožetu«, Velika Račna 21, kjer volijo volivci iz naselij Velika Račna in Predole.
$. volišče bo pri »Bahovcu«, Mala Račna št. 1,. kjer volijo volivci naselij Mala Račna in Cušperk.
6.	volišče bo v osnovni šoli Ilova gora, kjer volijo volivca iz naselij Velika Ilo-
Skupaj
PREDLOG ZA USTANOVITEV »ZAVODA ZA ORGANIZACIJO POSLOVANJA«
(GRADIVO ZA 7. SEJO)
va gora in Gaborje,
7.	volišče bo na posestvu OZZ Boštanj, kjer volijo volivci iz naselij Veliko Mlačevo m Malo Mlačevo.
8.	volišče bo v Gasilskem domu v Zagradcu pri Grosu,p-lj-u, kjer volijo voluvci iz naselja Zagradec pri Grosupljem.
9.	volišče bo pri »Erjavec Martinu«, Plešivica štev. 6, kjer volijo volivci iz naselja Plešivica.
10.	volišče bo v Gasilskem domu v Žalni, kjer volijo volivci iz naselja Žalna.
11.	volišče bo v Gasilskem domu Gatina, kjer volijo volivci iz naselja Gatina.
12.	volišče bo pri »Keber Francu«, Sp. Blato št. 19, kjer volijo volivci iz naselij Sp. Blato ln Sp. Duplice,
13.	volišče bo v osnovni šoli na Polici, kjer volijo volivci iz naselij Polica, Blečji vrh in Peč.
14.	volišče bo pri »Ferjan Francu«, Dolenja vas Št. 10, kjer volijo volivci iz naselij Dolenja vas pri Polici, Gorenja vas pri Polici, Mali Konec, Kožljevec in Troščine.
15	volišče bo pri »Šircelj Frančiški«, Dole št. 4, kjer volijo volivci iz Dol pri Polici.
16	volišče bo pri »Kocjan Jožetu*, Velika stara vas št. 3, kjer volijo volivci iz naselij Velika stare vas, Mala stara vas ln Zgornje Duplice.
17. volišče bo v menzi »Gradisa« na Perovem, kjer volijo volivci iz naselij Perovo in Jerova vas.
18	volišče bo na ekonomiji »Stara pošta«, kjer volijo volivci! iz naselij Brvace, Hrastje pri Grosuplju in Brezje pri Grosuplju.
19	volišče bo pri »žaviršek Antonu«, Cikava št. 19, kjer volijo volivci iz naselij Cikava, Sela pri Šmarju in Pa rad išče.
20.	volišče bo pri »Zaviršku«, Sap št. 13, kjer volijo volivci k: naselij Sap m Podgorica pri Šmarju.
21.	volišče bo pri »Rejc Stanetu«, Zg. Slivnica, kjer volijo volivci iz naselja Zg. Slivnica.
22 volišče bo v Zadvužnerr domu v Šmarju, kjer volijo volivci iz naselja Razdrto, Smaije, Huda Polica in Veliki vrh pri Šmarju.
23.	volišče bo pri »Selan Francu«, Tlake št. 13, kjer volijo volivci te naselij Gajniče, Mali vrh pri Šmarju in Tlake.
24.	volišče bo v Gasilskem domu Ponova vas, kjer volijo volivci iz naselij Ponova vas in Cerovo.
25	volišče bo pri »Kadunc Francu«, Bičje št. 9, kjer volijo voliva! iz naselij Bičje in Pece.
26	volišče bo v osnovni Šoli Podtabor, kjer volijo volivci te naselij Medvedica (del), Podtabor, Mala vas, Vino ln Podgorica pni Podtaboru.
27.	volišče bo pri »Skrjanc Antonu«, Udje št. 10, kjer volijo volivci lz naselij Rogatec, Udje In Vrbičje.
28.	volišče bo pri »Miklič Antonu«, Velike Lipljane St. 11, kjer volijo volivci lz naselij Rožnik In Velike Lipljane
S#. TOiiSč« hn •• osnovni šoli Staro apno, kjer volijo vo- 1
livet iz naselil) Medvedica (del), Mate Lipljene, Staro apno in Železnica.
2. V občini Ljubljana-Polje:
1. volišče bo v osnovni šoli Mali Lipoglav, kjer volijo volivci iz naselij Brezje pri Lipoglavu, Mali Lipoglav, Pance, Repče, Selo pri Pancah in Veliki Lipoglav.
3. V občini Ljubljana-Itudnik
1.	volišče bo v Krajevnem uradu Škofljica, kjer volijo volivci iz naselja Škofljica in sicer od hišne številke 1 do 54 in od 74 do 102.
2.	volišče bo v Gasilskem domu Škofljica, kjer volijo volivci iz naselja Škofljica od hišne št. 56 d.o 73 in naselja Zalog.
3.	volišče bo pri »Javornik Ivanu«, Lanišče, lej er volijo volivci iz naselja Lanišče.
4.	volišče bo v pisarni rudnika Pleše, kjer volijo volivci iz naselij Dole pri Škofljici, Reber prj Škofljici in Pleše.
5.	volišče bo pri »Kržič Jožetu«, Gumnišče št. 8, kjer volijo volivci iz naselij Gumnišče, Glinek in Gorenje Blato,
6.	volišče bo v osnovni šoli Pijava gorica, kjer volijo volivci iz naselij Pijava gorica in Drenik,
7.	volišče bo pri »Krivec Antonu«, Smrjeno, kjer volijo
volivci iz naselij Smrjeno, Gradišče nad Pijavo gorico ln vrh nad Zelimljami.
8.	volišče bo v osnovni šoli Zelimlje, kjer volijo volivci iz naselij Zelimlje, Klada in Selnik.
9.	volišče bo v Krajevnem uradu na Igu, kjer volijo volivci iz naselja Ig.
10.	volišče bo prt »Šuštaršič Jožetu«, Staje št. 17, kjer volijo volivci iz naselij Kot in Staje.
11.	voldščc bo pri "»Jere Mariji*.
Iška Loka št. 11, kjer volijo volivci to naselja Iška Loka.
12.	volišče bo pni »Tavžclj Francu«, Matena, kjer volijo volivci iz naselja Matena.
13.	volišče bo na posestvu »Brest«, kjer volijo volivci iz naselja Brest.
14.	volišče bo v Kulturnem do- 1
mu Tomilšelj, kjer volijo	1
volivci te.naselja TomišclJ.
15.	volišče bo pri »Modic Jo-
žetu«, Vrbljene št. 23, kjer volijo volivci iz naselja	f
Vrbljene.
16.	volišče bo pri »Susiman Iva- 1
nu«, Strahomer, kjer volijo volivci	te	naselja Straho-
mer.
17.	volišče bo pri »Janežič Antonu«, Iška, kjer volijo volivci iz naselja Iškr in Gor*
nji Ig.	,	*
18.	volišče	bo	v	osnovni ”0»
Iška vas. kjer volijo vollvd j; lz naselja Iška vas.	g1
19.	volišče	bo	v	pisarni Ono-
karne Draga, kjer voli)0	^
volivci Iz naselij Dobravica,	^
Kremonlca 1n Sarsko.
20.	volišče bo v prostorih GH'
stlskega doma Skrilje, ki^	y
volijo volivci lz naseli)1	^
Skrilje.	.
21.	volišče	bo	v	osnovni
Golo, kler volijo volivci naselja Golo.	..
22.	volišče bo v osnovni 50 . Zapoitok. kler volijo voWy® te n a v* Hi Rogatec nad "• miljami, Znpotok In Vis0* •
Predsednik*
Pernuš Jože l* r’