Za poduk \n kratek čas. Kuga na slovenskem Štajerskem. (Spisal M. S:e'<ovec ) I. Po Stajerskem ia tudi dragod aahajajo se ta ia tam, večjidel zuaaj vesaic aa kaki samotai trati ali pa ob razpotjili precej visoki atebri iz sivega kamaa s križem aa vrha. Večiaa jih je aa štiri ogle; aajdeš pa tadi take, kojih apodaji, aa močaem podnožji stoječi del je orsemoglat, semtertje tudi celo okrogel, zgoraji pa štirioglat z dolblino spredaj ia malaaimi podobami svetnikov ob straaeh. Nekteri bolj ametao aapravljeai imajo za zgornji del ličao kapelico, v ajej pa podobo Zveličarja aa križi ali Matcre božje sedem žalostij. Na predaji straai aavadao pod dolbliao aajdeš zazaamovaao letao številko z aekterimi črkami, aemtertje tadi kratek aapis, ki ti aazaaaja, kedaj ia zakaj je bil ovi spominek postavljea. Maogo takih stebrov, ktere ljadstvo sploh le križe imeauje, je v teku let že razpadlo, ia ta ia tam ao prebivalci vesaic postavili aa ajih mesto leseae križe ali pa majhae kapelice. Pa čiai bolj se v aaši domoviai drobijo ia zgabljajo eaaki apomiaki v svoji prvotai obliki, tim bolj zgiaja izmed ljudatva tudi ajih pravi poaiea. Ljadje vejo sicer o ajih marsikaj povedati. Pravijo, da pri takih križia rado straši ia da go videli aekteri o polaofi oadi razae, vmea prav strašae prikazai: črae pse, kojim je ogeaj iz ašes ia gobca švigal ia velikaaake pošasti brez glave. Tadi svitle lučice so videli tam migljati, ia misleč, da deaarji cvetejo, ao iskali oadi zaklade. To ia še marsikaj druga je videla pri takih križih človeška domišljija; — ali le malo komu je še zaaao, da so ovi stebri preimeaitai oataaki iz oaih žalostaih časov, ko je smrt v groznem pomoru davila ia klala brez vsakega usmiljeaja. Nadgrobai spomiaki so, kajti pod ajimi ia okoli ajih so pokopaae žrtve človeške kuge. Iz ove žalostae dobe imamo sicer ae maogo dragih spominkov, cerkev. kapel, altarjev iu vsakovrstnib slik in podob, ki jib je ljadstvo vsled zaobljub bilo za časa kuge ia pozaej postavilo Bogn v zahvalo ia potemcem v apomia, pa pri vsem teai so daevi britkosti ia božjega obiakovaaja veadar le vže vae preveč pozabljeai. Oživiti apomia na aje ia vzbuditi pri veraib Sloveacih čutila hvaležaosti do Boga, ki dea deaešaji aašo ljubo domoviao eaakih aevolj milostljivo obvaruje, podam spoštovaaim čitateljeai ia milim rojakom v aaalednjem aekoliko črtic o kagi ia ajeaem razsajaaji po alov. Sta- jerskem. *) I. 0 k u g i s p 1 o h. Izmed maogoterili občutljivib sib, s kterimi Bog v svoji pravičaosti človeški rod, ki je bil aa-aj pozabil, tepe ia pot poboljšaaja vodi, aajstrašaejših eaa je pomor ali človeška kuga. Te pošasti prava domoviaa so vroce jutrove de- žele, od koder so je tudi v Evropo pritepla ia je ob razaib časih razsajala ia morila več ali maaj povsod. Kjerkoli ae je prikazala morivka kuga,ondi je bilo joj ia gorje. Pred ujo ia za ajoje šel nepopisljiv, — grozea straa. Misel: ,,taditebe se bo lotila", je vsakega še tako pogumaega moža prevzela, da se je začel po vseli adili groze tresti, kakor šiba aa vodi. To je pa aavadao bil tudi vže začetek bolezai ia leprehitroso sledila še draga, gotova zaameaja kage. V glavi je začelo hudo trgati-, v prsih ia med plečami pa tako tiščati ia bosti, da ai dalo dihati. K tem bolečiaam so se pridražile aavadao še silae težave v želodci ia trebuhu ia vse traplo je v kratkih arah poatalo aekako mrtvo in pobito. Kmaln potem so pod pazdahama, za ašesama, aa vrata ia pod koleaama aarastle podolgaste, zelo boleče otekliae, iz kterih. so se razvile velike knžae bale. Nekteri so pa aamesto teh dobili po celem životu le majbae bele mozole, ki so eao nro potem, ko so bilipravse razvili, ocraeli ia žgali, ko žareče ogleaje. Ia med grozaimi zaotraajimi bolečiaami ia težavami je v dveh, treh ali k večema v sedmih daevih aledila aavadao gotova sairt; — le malokdo je ozdravel. Ova zaameaja kuge so bila aavadaa ia tadi aajbolj razširjeaa. V časih pa 8e je prikazala bolezea še v dragih podobah. Ne le, da je trajala pri eaih več dni, pri drugih pa le aekaj ur, — bila so v razaih krajib tudi zaamnja zelo različaa. Semtertje so se bolai aa prsih ia glavi krvavo potili, ali ao pa imeli tako drieko, da so šla čreva od ajib. Nekterim so *) 0 kngi jo s.isal dr. K. Peinlich precej obširno knjigo: ,,Go.schichle der Pest in Stoiermark'1, iz ktore se je za ovi sestavek inarsikaj porabilo. Drugi viri, ki jili je pisatelj 8o puiabil, budu ua dotičnih mestih zaznaraovani. — uoge do kolea zegaile ia odpadle, drugi pa so padali, kakor da bi jib bila atrela zadela. Zaano je tudi, da so po aekterih krajib ljudje umrli od hudega kihaaja, zato rečemo, če se koma kihae, še deadeaes: Bog pomagaj! Pa aaj so bile podobe, v kterih se je kuga prikazala, še tako različae, je veadar povsod iraela tisti koaec — smrt ia je mrliea zazaamovala vsikdar eaako grdo. Komaj je aamreč duša bila zapustila truplo, postalo je traplo modro (plavo), večkrat tudi celo črao. Zato so ljadje imeaovali kugo semtertje tudi ,,črao smrt". (Dalje prih.) Smešnica 15. Spomladi pride kmet v hlev ia hoče svojega koaja opraviti, da bi šel z ajim orat, ali kljuse leži crkajcao na tleh. — ,,Seve da", reče kmet — ,,tako je pač dobro konj biti, vso zimo aič delati, kakor samo jesti, aa spomlad, ko je treba na polje, pa cerkaiti!"