Ivan  L.angerholz
Naši izleti
ffl. Na Ratitovec.
fflg^PI e dolgo časa je nas izzival plešasti Ratitovec, velikan selške doline. ^^gfii Dolgo Časa se nam je posraehoval, zlasti, odkar je sedel Italijan ^ffii 1i na njegov tilnik. Mi pa smo ga gledali iz daljave, gledali njegove robove in pečine, pa smo se ga skoraj bali. On je videl naš strah in godel saiii pri sebi: »Hm! Na Sveti Jošt prileze vsak otrok! Pa se nekaj postav-Ijate! Domišljavci! Bojazljivci!«
To nas je zdražilo. To izzivanje.
In prišcl je dan, ko smo rekli: »Na Ratitovcc pojdemo! Kdo bo šel?«
Frece! se jih ie oglasilc, Eni so držali svojo besedo, drugi je pa niso mugli, Starši se boje za svoj drobiž. RajŠi imajo žive otroke doma kot mrtve v ratitovskih pečinah. Kdo bi jim to zameril? Ali dobrih trideset junakov se nas je pa le vzdignilo nekega jutra, pa smo Šli polni navdu-Šenja -n veselja na pot s trdnim namenom, da ne odjenjamo, preden ne stopimo Ratitovcu na ponosno glavo.
Ob štirih zjutraj smo odrinili na pot. Tisto uro je pa nek^j otrok doma pod odefo točilo bridke solze, ker niso smeli z nami. No, pa je že tako: Odreci si! Že v zorni mladosti se treba privaditi zataievanju. Saj smo si mi tudi pošteno odrekali na vrhu Ratitovca, kajti imeli smo vsega dosti, samo vode je manjkalo.
Ob sedmi uri smo bili že na Prtovču.
Prtovč! Malo je bil znan širnemu svetu. Odkar je pa na Prtov^u tako rad bival dr. Janez Ev, Krak, Štokarjev iz Selc, oče naše Jugoslavije, z-nan in slaven po vsem slovanskem svetu in še dalje, se pa tudi Prtovč s\eti v zarji Krekove slave. V prijazni cerkvici na PrtdvČu so bili našt otroci pri dveh svetih maŠah, Po tero opravilu smo si malo ogledali cerkvi-co, ki je to leto (1920) videla Abrahama — stara je bila ravno petdesct lct —¦ ogledaii smo si tudi novi zvonik m *pod n:,im smo se malo podprli.
Ratitovec pa šc vedno ni verjel, da ga bomo spravili podse,
:/TakiJe oiroci, kakor je PotoČnikov TonČek, Janorčeva Ivanka aJi pa Iletova Franica, nai siopijo na me! Oho! Tega pa ne piastim!«
Tako je godel stari očanec Ratttovec, mi smo si pa misltli svoje, To smo si mislfti: »Naprej! Na Ratitovec!«
Torej naprej!
Kmalu smo zagledali na pobočju Ratitovca prekrasno cvetoči ravš ali bljuvanec (rododendron). Oh, kako je bil lcp! Kar pri njem bi bili ostali, pa bi ga bili trgali in nesli domov celo naročje. Pa ne! Doraa bi se nam smejali, če bi povedali, da nismo bili na vrhu gore. In Ratitovec! Da bi njegova obveljala? Lc naprej! Po dolgem Razoru, po scdlu, ki peljc med
obema glavama kosmatega in gladkega Ratttovca naprej! Spct nov pozdrav! Pritlični planinski borovec stoji pred nami. Malo večji jc kakor naši otroci. In če si upa tak pritlikavec stati skoraj na vrhu Ratitovca, pa bi si mi ne upali? Le naprej!
»Klunk! KKmk! Klunkl« Iz daljave se je začul kravji zvonec. Takrat se je posmejalo srce Demšarievemu Franccljnu. Hotcl je videti, kako se pasc živina po planinah. Kraalu je zagledal krave prav na vrhu Ratitovca in bil je zadovolicn.
Proti enajst; je Šlo, ko smo stopUi na vrh Ratitovca, To je bil razgled, da je bilo veseljef Najprej nas je očaral velikan Triglav. Glavo ie imel zavito v meglo. Nekdo, ki je Šel z nami in nas dobro zabaval, je •dejal, da ga znabili zob boli. Menda je slisal to zabavlfico oče Triglav — odgrnil je svoj zavoj in pokazal, da mu glava ni nič zatekla. Gori v kotu, prav na koncu divne Gorenjske, se je pa skušala Kepay da bi presegla triglavega velikana, pa se ji dosedaj Še ni posrečilo. In dalje tam po vrsti: Golica, Stol, Begunjščica, Dobrča, Zelenica, Storžič, Grintovec in njegovi sosedje — vst so imcli glavc v oblakih. Na zahodu je pa ljubka Črna prst pozdravljala Svoje slovenske otroke, in stricu Krnu ie bilo vidcti, da se ne počuti dobro pod italijansko komando. Njcgovo ime je slovensko, če ga Itaiijani še tako pačijo in zavijajo.
V ospredju teh vclikanov smo pa zag'edali svoje bolj domače znancer Blegoš, Koprivnik, Mladi vrh, Stari vrh, Ljubtiik Ln Sveti Jošt, Doli v sinji daljavi je pa stala kakor osamljena, zapuščena od vseh drugih, naša znanka Šmama gora. V vzxvož\u pa dolga in široka ravnina: rodovitno Scrško polje, kjer se bo enkrat vojskovalo sedem kraljev in bodo pod Zidančkovo smreko, ki bo takrat imela sedem vrhov, sklepali mir. Potem pa kranjsko, kamniško in ijubljansko polie. Leonasc nam noče pokazati -— zala Ljubljana!
Malo spomina si moramo tudi odnesti z vrh Katitovca, nekaj pla-Tiinskcga cvetja? Kdo bi to zameril takira novopečenim hribolazcem? šc cel6 Ratitovec je bil toliko prifazen, da nam jc pokazal pri odhodu nekaj planfk, najlepšcga planinskcga cvetja. Nabrali smo ga onstran deraarkacijske črte,
S tcm bogastvom smo se vrnili na Prtovč. Tam smo se šc enkrat priporočili Ijubi Materi božji. Nato smo )o pa udarili pr> strmi gorski poii 'na Jescnovec, skozi Železnike po Smolevski grapi nazaj domov.
Noč nas je spet dala. Veselo smo privriskali na domače griče, da so doma ostali takoj spoznali: nobcnega ni snedel Ratitovec. Vcselo smo privriskali domov, da je lahko vsak vedel: dobro se jim je godilo,
In takrat so se vsi poskrili, tisti preroki in preročki, ki so nas strašili, ^cš: »Le pojdite, le! Pa bo prišel dež pa ploha pa toča, pa bo treskalo, \i st boste pa kremžili. Pa po skalah boste popadaji, pa vas ne bo vcč nazaj.«
Hvala Bogu, da ni bilo nič tcga. Prav zdravi in zadovoljni smo vsi prišli z Ratitovca, pač pa zelo trudni, kar |e za mlade 1-judi tudi prav.