LETO XIV H A J A PONEDELJKIH, 6«tlJAH in sobotah - tb-^PONl: uredništvo 24 ■ ?S. Tajništvo in uprava 21-90 * tekoči račun pri komunalni banki v kranju '07-70-1-135 - letna naročnina 900 din, mesečna 75 din. posamezna stev. 10 din glasilo socialistične zveze kranj, 6. marca 19«! st. 27 ▲ IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD l. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK del n----TTromiii o v nega iiiiiiiiiMiiiiiiiiifimaiiiim ljudstva za gorenjsko Priprave delegatov za V, kongres SZDL Slovenije fostori » pni pogoj za dele Pavel Lužan iz Žabnice pri Kranfu misli na kongresu govoriti o urejevanju prostorom organizacij SZDL ^ kranjski občini jc skupno 38 0j$anizacij SZDL. Toda 13 izmed sploh nima nobenih prostorov 21 ^tajanje in sklicujejo razne sestanke in seje po gostilnah, po pri-^atnih hišah in podobno. Večina or-f>amzacij se poslužuje posameznih Prostorov v šolah, v zadružnih do-JJ**ih in drugod. Taki h je skupno .', Samo dve organizaciji: v Zab-n'ci in v Bitnjah pa imata v najemu Privatne sobe oziroma stanovanja, ki M uporabljajo izključno v svoje nadene. » "Take podatke je povedal Pavel i-izan, delegat V. kongresa SZDL i^ovenije, ki se tudi pripravlja, da »' o teh težavah7 spregovoril. Po ovih besedah so prostori prvi za delo krajevnih odborov Zlasti za uveljavljanje novih ejavnosti po sekcijah, po načinu in podobno, kar j nakazal že lani V. kongres SZDL Jugoslavije. Lani so iz občinskih sredstev dali 1,400.000 dinarjev v pomoč za opremo nekaterim organizacijam. Toda za opremo bi rabili še najmanj 10 milijonov dinarjev. Seveda bodo morale v prvi vrsti za to prispevati same organizaciie na terenu. Tudi dosedanjo pomoč so nudili v glavnem samo tistim organizacijam, ki so delavne oziroma ki so še same poskrbele za ureditev prostorov. Tako so nekatere organizaciie zbirale prostovoljne -rispevke in ljudi, vsaj ta ni, kjer so jim povedali zakai bo-enar porabili, so povsod imeli o razumevanje za to. V neka-krajih so ljudje tudi brezplač-'delali pri urejevanju prostorov, nekaterih popravilih in podob- Vse premalo se doslej koristi moz-Ijios^članarinc. Po sklepu Občinske- nejša proizvodnja izdelkov elekfro industrije kt' a.radi pomanjkljive informirano-U- ^l5** članka: »Iskra« sc bo pri- ijucila Avtomaciji, v prejšnji ste-, }'ki »Glasa«, objavljamo dopolnilo, 1 naj pripomore k razčiščenju pojmov, , Predvsem nekaj besed o tem, kaj Je *Avtomacija«, kakšne so njene .ai°gc in cilji in kdo so njeni člani omacija* jc poslovno združenje ^arslcdnjih podjetij: »Iskra« — stra.ni. »Telekomunikacije«, »Indu-«lek* *a elektrozvezc«, Institut za *To£°n'k° 'n avtomatl^0» »Tela«, £l i j »Kontincntal eksport«, ^jnll« — vsa v Ljubljani i, *TT,9« v Lescah in »NIKO« v 'e,cznikih.^ V okviru tega po»lov-?e.5a združenja ta podjetja vskla-j3,)« svoje proizvodne programe, iz-• raJo modeme tehnološke postopke, '*Wiščajo iznajdbe in tehnične izpolnitve, kordinirajo razvoj sistema 20-lctnico vstaje JjNOZlCNA ŠPORTNA PRIREDITEV NA JEZERSKEM Tudi na Jezerskem so postavili 5°j.bcn odbor, ki bo skrbel za iz-i°vProslav ob 20-letnici vstaje, športnimi prireditvami bodo fci vsekakor najpomembnejše srn X ° • *norr,K' '^re v sankanju, Ž|£ nJu 'n streljanju. Tega mno-U(jn,e|a tekmovanja se bodo lahko stieJe.y.''1 vs' od najmlajših do naj-3 rejših. j'ekmovalci bodo razdelje-n 7.? skupin in bodo tekmovali tri i eUc zapored. Zmagovalci skupin Ro >°i *?re'e'' kastna priznanja, zma-valci v vseh treh panogah pa stična darila. Razglasitev rezul-3t0v bo godnim govorom o pomenu 20-let- prosvetni dvorani Dn. T uta,e • v..° Pif*y gotovo ena do sedaj Jvecjih športnih prireditev na Je-ukem, saj se je že sedaj za tek-•.°Vanje prijavilo 150 Jezerjanov, iar Je za vasico z 2700 prebivalci leP uspeh. mov avtomacijc in si med drugim prizadevajo v našo industrijo načrtno uvajati avtomatizacijo, ki naj pospeši proizvodnjo in jo tudi poceni. Teh nalog je še dolga vrsta in v svojem enoletnem delovanju je poslovno združenje »Avtomacija« doseglo že vidne rezultate. Stanje elektroindustrijskih podjetij pri nas in splošne gospodarske potrebne oa ,o narekovale nov korak — pripojitev podjetij »Telcko-muniltaci'e», »Industrija za elektrozvezc«, »Tela« in »Elektrosignal« h kranjski »Iskri«. Ta združitev bo omogočila izpolnitev velikih proizvodnih nalog, predvidenih v republiškem petletnem planu. Laže bodo tako združena podier-a zmogla tudi preootrebne investicije za modernizacijo proizvodnie. saj je v <->osa-meznem izmed njih proizvodni in tehnološki m-oces že davno zastarel in so izkoriščene vse njihove zmogljivosti, čeprav na drugi strani potrebe po izdelkih naše elektroindustrije nenehno rastejo. Novo, organizacijsko trdno podjetje bo nadalje na osnovi stroge delitve dela in specializacije proizvodnje pripomglo tudi k decentralizaciji proizvodnje in okrepitvi delavskega samoupravljanja. Združitev navedenih podjetij bo pa hkrati tudi jamstvo za povsem drugačne proizvodne možnosti, kot so le-te, ki bi jih lahko nudila vsa ta podjetja s svojimi zmogljivostmi posamič. Torej skratka — večja in cenejša proizvodnja izdelkov elektroindustrije — to naj bi bilo osnovno geslo združenega podjetja »Iskra«. Tako združena »Iskra« pa bo še nadalje ostala najmočnejši in naj-pomembneuši član poslovnega združenja »Avtomacije« in kot ostala podjetja v tem združenju zasledovala cilje in naloge, ki jih to združenje ima pri uvajanju avtomatizacija v naši industriji. -Jan- ga odbora SZDL bo 60 odstotkov članarine dodeljeno nazaj organizacijam za njihove potrebe — zlasti za opremo. To seveda na podlagi posebnega pravilnika. Toda poleg tega bi lahko organizacije šo dokaj več dobile, če bi na primer redno pobirale mesečno ali pa vsaj četrtletno članarino. Državljani bi ob taki priložnosti poleg 10 dinarjev (kolikor pač znaša mesečna članarina) brez posebnega prepričevanja in težav dali še nekaj več, kar vse bi lahko pomenilo za organizacijo s 1000 ali 2000 člani precejšen prispevek za najnujnejše potrebe in opremo. Čeprav jc predvidena določena pomoč krajevnim odborom pri urejevanju njihovih prostorov, zlasti v organizacijskem pogledu, jc vendar treba v samih organizacijah poiskati vse vire in možnosti, da bi v sodelovanju z vsemi ostalimi organizacijami izdelali načrt skupnih po treb in pripravljenosti ter ob nju lastnin" mottoTn'+rtrfcle'^urejcva li prostore, ki danes ovirajo večje uveljavljanje SZDL. K. M. V soboto, 4. marca, so prispeli v zimskošporino središče Slovenije — v Kranjsko goro številni alpski smuČarjii. Zastave devetih držav so oznanjale gostom, da bodo nastopali najboljši alpski tekmovalci na tekmovanju FIS v veleslaloma in slalomu. Naša slika prikazuje prihod znanih tekmovalcev S8c-glerja, Senoncrja, Gartnerja in dragih — (Foto Penisu) eden mladinskih delovnih brigad od 27. marca do 2. aprila V ponedeljek Je mladina na drugem plenarnem zasedanju OK LMS Kranj razpravljala o mladinskih delovnih akcijah. Iz referata tovariša Ludvika Gorjanca in razprav je rečeno, naj bodo delovne akcije v letošnjem letu torišče novega udej-stvovanja in odraz mladostnega razpoloženja mladih. Prav tako je rečeno, da morajo programi mladinskih delovnih brigad biti sestavni del programov občinskih komitejev LMS, saj so delovne akcije najuspešnejša oblika za vzgojo in izobraževanje mladine. — Vzgoja naj bo usmerjena glede na potrebe, iz katerih mladina izhaja. Na delovni akciji mladina spozna sistem naše samouprave in demokracije ter naše družbeno dogajanje. Propagando in zbiranje mladine morajo predvsem izvajati aktivi in organizacije LM sami. Propaganda mora biti brez vsakih nerealnih obljub, sloneti mora na političnem delu mladine. Ker se je pokazalo, da 60% mladine po vrnitvi z delovne akcije aktivno dela v aktivih LM, je bil plenum mnenja, da na letošnjo zvezno delovno akcijo pošljemo kadrovsko brigado. V to brigado naj bi bili vključeni predsedniki, sekretarji in perspektivni mladi člani vodstev TP in aktivov LM v podjetjih in na vasi. Prav tako je plenum sprejel predlog, da se mora v to kadrovsko brigado vključiti najmanj 8 % Članov občinskih komitejev LM. Prva gorenjska brigada bo odšla na avtomobilsko cesto »Bratstvo in enotnost« konec meseca maja in bo nosila ime XV. Gorcnj- Pri nekem gorenjskem gradbe- delo, niso ustrezala nem podjetju je bil zaposlen tri »kvalifikacijam*. Tako mesece kot priučen zidar. Nekega dne se je s pomnih da ga morajo razporediti na delovno mesto delovodje. Vodstvo podjetja tega ni Brez dela g Ni mogel najti dela; torej ta-g kega dela, ki bi ustrezalo njego-g v'm »kvalifikacijam*. Iskal je fj službo vsepovsod, obšel vse pri-j| stojne in nepristojne organe, toda 9 brez uspehe njegovim -s je zopet s ostal brez dela in pot ga je za- H nesla tudi na občinski sindikalni M svet. Tu so mu svetovali, naj pre- g vzame službo v odpravnem od- £1 dc!>ku neke tovarne. Ubogal jc. — s moglo in niti ni smelo storiti, ker Joda samo za teden dni. Prekini- jj| ni imel ustreznih kvalifikacij. Kot tev delovnega razmerja je zopet g opravičeval na stari način. Njegova trnova pot, kakor ie B sam zatrjeval, se je nadaljevala B tudi po drugih političnih organi- jj§ protiutež je odpovedal delovno zacijah. Povsod so ga prijazno g razmerje in odšel. sprejeli, dela, s katerim bi bil za- g Potem je bil mesec dni doma. dovoljen, mu niso nikjer mogli | Toda brez dela ni jela. Pričel se je dati. Ko je končno le obupal in g zanimati za drugo službo. Prva so mu pričela pros,ačenja po raz- g odskočna deska mu je bil urad za novrstnih uradih le presedati, je g Vseeno jc, ali povemo, kdo je to posredovanje dela. Svojo odpoved začel ob vsaki priložnosti razgla- | 1 bil ali ne. To konec koncev tudi je utemeheval s tem, da je bil za- sati, da ,c samo družba kriva da g 1 ni važno, ker tak primer ni osam- radi kršenja človeških pravic pn- on nima denarja. Tako tudi ne S g Ijen. Zato bomo povedali njegovo siljen odpovedati delo. Toda vsa more biti dober državljan in da g p zgodbo kot splošno veljavno na- prosta delovna mesta, ki mu jih ga resno skrbi, kako bo živel. — jg M čelo. je naštel šef posredovalnice za (Brez komentarja) np g liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiH^ Pri občinskih odborih SZDL Se več komisij Na svojih zadnjih sejah sta izvršna odbora občinskih odborov SZDL v Kranju in na Jesenicah sklenila, da povečata število komisij, ki skrbijo za delo na posameznih področjih. Tako imajo sedaj pri občinskih odborih SZDL v Kranju in na Jesenicah komisije za organizacijska vprašanja, za kadrovska vprašanja, za politično-idcolo-ško, vzgojno in kulturno delo (na Jesenicah so pri tej komisiji imenovali tudi občinski odbor Prešernove družbe), nadalje komisije za družbeno upravljanje, za sodelovanje z družbenimi organizacijami, za tisk in infromiranost in za predloge in pritožbe. Na Jesenicah so imenovali ■^osebno komisijo za zamejska in iz-cljcniška vprašanja, medtem ko niajo v Kranju še komisijo za Iru/beno dejavnost žena in komisijo a pridobivanje prostorov. Komisije so že dobile okvirne "rograme, ki jim bodo služili kot \-.nova pri izdelovanju lastnih de-ovnih programov. $tg0tk SBamčariPT v Kranjski gori in povrhju še lepo vreme je včeraj privabilo številne ljubitelje belih strmin še nadalje pretežno jasno. Temperatura ponoči do 0, čez dan do 9 stopinj Cerzija. »Cankarjev bata sko-kadrovska ljon«. Poleg zvezne delovne akcije bo tudi letos občinski komite LMS Kranj organiziral lokalno delovno akcijo pri gradnji prepotrebnov: i centralnega športnega stadiona, in sicer v mesecu juliju in avgustu. Na tej akciji bo sodelovalo 400 mladincev in mladink iz Maribora, Celja in Kranja. Tudi drugi občinski komiteji v okraju sc pripravljajo na občasne delovne akcije. Katera dela bodo opravljali oziroma prevzeli, še ni znano, ker še o tem razpravljajo z občinskimi ljudskimi odbori in ostalimi družbenimi činitelji v občinah. V okviru proslav Tcclna mladosti in 20. obletnice ljudske revolucije bo mladina praznovala od 27. marca do 2. aprila 1961 Teden mladinskih delovnih brigad. Teden mladinskih delovnih brigad bo v tem okviru pomenil ne le začetek občasnih delovnih akcij, temveč praznovanje Dneva mladosti sploh, kjer naj bi prikazali vse oblike aktivnosti v MDB, zelje in hotenja mladine na njih ter njena prizadevanja za skupne uspehe. Mnenje plenuma je, da v ta namen morajo vsi občinski komiteji skupno z ostalimi društvenimi organizacijami napraviti primerne programe proslav, ki naj zajamejo čimveč starih brigadirjev in mladine nasploh. Programi proslav i%'j zajamejo zborovanji brigadirjev in mladine, brigadirske večere, kulturno prosvetne prireditve, razgovore o delu in življenju mladin* na delovnih akcijah tako, da čimbolj prikažemo Vzgojne smotre in veličino mladinskih delovnih akcij ne samo mladini, temveč tudi ostalemu prebivalstvu. Te manifestacije, vezane na resnični praznik mladih ljudi, so poleg tega velika spodbuda za nadaljnje napore in uspehe, obenem pa tudi uspešna propaganda za razširitev članstva v organizacije LM — jc rečeno na koncu referata. Pod drugo toč!-o dnevnega reda so na plenumu razpravljali tudi o novem sistemu del * Okrajnega komiteja in njegovih komisij in o vlogi okrajnega komiteia nasploh. Ugotovili so, da dosedanji sistem dela komisij po slojih ne ustreza kvalitetni ravni organizacije; Na plenumu so sprejeli sklep o novih komisijah, katerih dejavnost bo izredno široka, saj bodo delale v številnih podskupinah in grupah. Z novim sistemom dela bo organizacija LM, kakor je dejal sekretar Okrajnega komiteja Igor jarhar, še kvalitetneje segla v problematiko, jih hitreje in smotrneje reševala, predvsem pa pri reševanju aktivirala širok krog ljudi. Ob koncu so razpravljali na plenumu tudi o praznovanju 20. obletnice vstaje. Aktivnost v organizaciji LM bo ob jubilejnem letu še zlasti močna. V okviru praznovanj bodo^ tri proslave: zbor zamejske mladine na Jesenicah, otvoritev spominske plošče pionirskemu odredu Ratitovcc »Rdeča roža«, V Martinj vrhu pri Železnikih, in okrajna proslava v Poljanah nad Jesenicami. L G. BD 20 let Ljudske, lenolueije NA GORENJSKEM notranja in zunanja politika PONEDELJEK, dne 6. marca 19tt V prvih vrstah rOkrožne partijske konference, ki je bila 2. februarja 1941. leta na Lipcah pri Puklju, sc jc udeležil tudi tovariš Ivan Bertoncelj-]ohan, I sedanji podpredsednik OLO Kranj. Čeprav je že dvajset let tega, se ; se živo spominja, o čem so tedaj govorili. Takole pripoveduje: ' Na večer tistega dne smo sc zbrali pri Puklju. Z Jesenic so prišli: Polde Stražišar, Potočnik, Vcrd-nik, Zumrova, Gregorčič in mislim, da tudi Perko. Iz bohinjskega kota sta prišla Ažman in Godec, s kro-parskega konca midva z Alojzem Justinom, iz Lesc pa PetraČ. — Na Konferenci sta bila tudi tovariša Kidrič in Bebler. Tedaj ju še nisem poznal, pa sem pozneje zvedel, kdo sta. Kidriča so klicali »veliki Boris«. Najprej nam je tovariš Kidrič goVoril o mednarodnem položaju in o položaju pri nas doma. Seznanil nas jc s položajem na frontah, zlasti pa jc govoril o nevarnosti napada na Jugoslavijo. S tem v zvezi je posebej opozarjal na delo pete kolone, ki je bilo posebno v naših industrijskih središčih zelo živo. — Peta kolona je širila različna demagoška gesla o nacionalsocializmu. Prav komunisti smo tedaj imeli odgovorno delo. Razkrinkavati smo morali ta lažna gesla in tolmačiti ljudem, da jc fašizem tak, kakršen je dejansko bil. Položaj je bil toliko bolj zaskrbljujoč zato, ker je tedanji jugoslovanski režim vse odkriteje Sodeloval s silami osi. Tovariš Kidrič je zlasti poudaril, 3a se morajo komunisti v boju proti fašizmu postaviti na čelo množic. Komunisti morajo javno, na zborovanjih, razkrinkavati lažni patriotizem tedanjih oblasti, odkrito se morajo upreti propagandi pete kolone. S tako 'dejavnostjo so komunisti testvarjali široko fronto za boj proti fašizmu in proti korumpiranemu režimu. V tistem času je prišlo v mnogih krajih do množičnih demonstracij proti draginji, peti koloni, deportiranju komunistov itd. Oblast je namreč takoj spoznala, od kod ji grozi nevarnost. Komuniste in drugje napredno usmerjene ljudi jc začela klicati na »orožne vaje« — z drugimi besedami: začela jih jc zapirati. V Tržiču so tedaj izvedli komunisti množično protestno zborovanje. Na zborovanju sta govorila __Fin in Janežič, oba člana KPS. — ***Oblast ju je sicer zaprla, vendar to Sjjllkomunistov v njihovi dejavnosti ni ustavilo. Z izredno aktivnostjo so uveljavljali direktivo CKKPS: »Vsi na ulico«. Medtem ko so vse partijske organizacije na Gorenjskem razpravljale o tem, kako čimbolje izvesti to direktivo, pa so v jeseniški organizaciji razpravljali o tem, če jc to v tedanjem položaju smotrno. Zato smo se na konferenci pri Puklju pogovorili tudi o tem. Jeseniški tova- riši so bili zaradi takega stališča kritizirani, dva pa sta bila celo izključena iz KPS. Konferenca jc trajala vso noč. Zjutraj, nekako ob pol petih, smo se posamič spustili proti Blejski Dobravi in se odpeljali z delavskim vlakom — naravnost na delo. Zdi se mi, da jc bila konferenca pomembna zlasti zato, ker jc na eni strani zelo jasno opozorila na nevarnost, ki je že tedaj grozila Jugoslaviji in ker je na drugi strani točno opredelila nalope komunistov v tedanjem položaju. Dejavnost komunistov se je po konferenci še okrepila. Wllllllllll!lllllinill!llllllllllllllimillllltll!ll!llllllll!l!llllll!llllllll!^ (*■*•"—' NA OBISKU V TOGU ! I Preteklo soboto je predsednik redno nevarni položaj v Kongu, sta predsednika z zadovoljstvom To je tudi razumljivo, kajti 75 let s republike odpotoval iz republike Bila sta enotnega mnenja, da je ugotovila, da so bili že doslej do- je živela v kolonialnem suženjstvu. H Gane, kjer je bil pet dni na urad- treba takoj ustaviti vsako tuje seženi pomembni rezultati. Oboje- Sicer pa ima velike možnosti za I nem obisku. Še isti dan popoldne vmešavanje v Kongu. Posebej sta stransko jc bila izražena želja po hiter gospodarski razvoj, saj raz- H je prispel v sosednjo republiko pozvala vse države, nai spoštu- še tesnejšem sodelovanju, n« vseh polaga z ogromno vodno energijo, g Togo. kjer bo štiri dn< uradni gost jejo pravico vseh podrejenih na- področjih. Podpisana je bila po- velikim rudnim bogastvom in ide- | tamošn'ega predsednika Sylvanttsa rodov do samoodločbe in suvere- sebna kulturna konvencija. Z vza- alnimi pogoji za razvoj poljedcl- p Olvmpia. nost'. Izrazila sta vso podporo al- jemno izmenjavo delegacij se bodo stva. Pred odhodom predsedniki Tita HrskemH ljudstvu v boju za ne- stiki med obema državama še bolj Prvi stiki med Togom in Jugo- iz Gane je bilo izdano skupno odvisnost, obsodila početje portu- krepili. V bližnji prihodnosti pa slaviio sobili vzpostavljeni že pred gansko-ugoslov-nsko uradno spo- galskih oblasti v Angoli in drugih bo obiskal n->° med obema državama in o splošnem političnem položaju na Srednji vzhodu. Ob 20-letnici ljudske revolucije V Tržiču osrednja proslava 5. avgusta V tržHSfci občini so se že pričeli pripravljati na praznovanje JJ obletnice vstaje. Zato so pri občinskem odboru SZDL In Zvezi bor«« *e ustanovili poseben odbor, ki bo s svojimi komisijami priprl vse potrebno, da bodo priredtove in proslave v počastitev tega *Jm jugoslovanskega praznika kar najbolje organizirane. Odboru bo"0 tako pomagale programska, propagandna hi finančna komisija. 4. julija za Dan borca in 22. jul1'* Tržičani bodo začeli proslavljati 8. marca, za Dan žena. Naslednjo proslavo bodo pripravili 6. aprila, ko bo minilo 20 let, odkar so Nemci napadli Jugoslavijo, in 27. aprila ob ustanovitvi Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Mladina bo nadvse svečano počastila rojstni dan maršala Tita, ki bo združen s Tednom mladosti. Za TržiČane je še posebno pomemben 26. junij, ko so na ta dan pred 20 leti na Vetcrnem ustanovili prvo tržiško četo. za Dan vstaje slovenskega naro<^ se bodo Tržičani v največjem ^' vilu udeležili republiških in okr3' nih proslav, prav tako v počastit** 20-lctnice vstaje. Računajo, da bo največja obČ'1^ ska proslava v Tržiču 5. avgusta, 0 občinskem prazniku. Podroben n^.j proslav in prireditev bodo izde'* v teh dneh. M-*" mmmmmmmmmmmsm. * nedelja s« Je pri spodaj! posta* Honiee na Vitranc kar <■*> 6500 PONEDELJEK, dne 6. marca 19« ZANIMIVOSTI • MLADA RAST mi imomz a k l a dom A. L. STEVSNSOAt Kleopatri Je pisala francesko pismo? V Franciji je prišla na dan najbolj falsifikatorska afera, ki je spravljala ljudi po vsem svetu v buren smeh. Tokrat ni šlo za po-narejevanje umetnin, slik ali kipov. Niti ni vprašanje ponarejanja denarja, redkih znamk, osebnih papirjev, diplom ali podobnega. Navsezadnje ne gre niti za pravo ponarejanje, kajti če ne- kdo ponareja, mora nekje obstojati originali. Da najprej predstavimo ponarejevalca. To je preprost sodndjski pisar Virin Likaš. Možakar ima izreden smisel za rokopise. Ni bilo podpisa, ki bi ga Virin Likaš ne ponaredil. Ta svoj talent sicer sodni uslužbenec ni izrabljal v uradne svrhe, da bi na primer otres v iiiniJaponski Številne porušene zgradbe - Lfudje so skakali skozi okna — »Pa vendar »1 Jim pri vas?* je presenečeno 130. - Z doktorjem sva se lahko pogovarjala le skozi *S*a#»l doktor. Trenutek pozneje je stopil v kočo. ograjo. Zato je doktor splezal čez. Silver, ki me jc ~f**° ml Je pokimal in se lotil svojega posla. Pre- spremljal, pa mu je rekel: »Prosim vas, doktor jrjdoval je bolnike in se z njimi pogovarjal, kot bi dobr0 si opomnite - in fant vam bo že povedal - "n na obiska v mirni in pošteni družini. »-Tako-«, je v-,... _,, ,_sn ^,„ ^.^ ...__ W«ta*H, ko Jim je razdelil Se zdravila, ki so jih k*k° !f™ ",u rešil življenje. Celo odstavil, so me Obogljtvo sprejemali. »Za danes smo opravili. Zdaj Daj e mi vsajx trohlco upanJ* za bodočnost. * se pa rad pomenil še s temle fantom.* In malo- Vi **e doktor in P°Sten 6,0vek' vi *otovo ne b<*te •narno Je pokazal z glavo proti meni. - Silver pozabili, kar sem storil dobrega. Zdajle pa sc umak- Privolil, toda dati sem mu moral častno besedo, nem in vaju pustim z Jimom sama. In to mi tudi lezniške proge, ld vodijo skozi to d» ne bom pobegnil. Odšli smo vsi trije k ograji, štejte v dobro, zakaj prekleto mnogo tvegam!« Tako področje, so bile zaradi potresa mornarji pa so se tema upirali. je dejal in odtacal proti koči. | neprevozne ta** Preteklo nedeljo je bilo v južni Japonski več močnih potresov. V Kagoshimi, najjužnejšem mestu Japonske, je bila ena oseba ubita, dve pa teže poškodovani. V mestu Mijazaki, ki leži vzhodno od Kagoshime, so bile težko poškodovane štiri osebe. Sest zgradb jc bilo popolnoma porušenih, 98 pa težko poškodovanih. Tudi že- Nuširvan in previdna deklica (Pravljica iz zbirke »Tisoč in ena noč*) Hu8rrvah, pravični kraSJ vseh p«rzijcev, je nekoč Jahal na lov. Zaostal je za svojimi spremi j e-v*lei. Zejalo ga je in šel je do k»če, ki jo je zagledal v bližini. Postal je pred vrati ter poprosil Vode. Deklica, ki je slonela med Vfati, je hitro šla v izbo in stis-^ sladkorni trs. Sladki sok je zmešala v Saši vode in jo nesla kralju. Ta pa je opazil v vodi trsove slamico in je pil zelo počasi. Ko se je odžejal, pa je dejal deklici: »Voda je bilo dobra, če bi bila le bolj čista.« Deklica mu je odvrnila: »Nalašč sem to storila. Opazila sem, kako si Žejen in zbala sem se, da boš prehitro pil. Škodovalo bi ti, zato sem vrgla v vodo nekaj bilk.« Osupnil je kralj na odgovorom in spoznal je dekličino pamet in modrost. Nato je vprašal NuSirvan: »Koliko sladkornih trsov Si stisnila v vodo?« »Samo enega,« je odgovorila deklica. Nuširvan je spet ostrmel, ukazal je prinesti pred- Ali ie pri ?as li tako kol v T ^ kratkim smo bili v Sfcofji *-Oki in smo povprašali, kakšni so načrti škofjeloških pionirjev za letošnje leto — leto »Pionirskih iger«. Zvedeli smo, da so s praznovanjem začeli že v lanskem decembru, ko so pripravili prire-^tev. »Moj kraj včeraj, danes in hitri«. Menda so se pionirji tedaj tako dobro odrezali, da ni tega t*ej nihče pričakoval. Sedaj ske-r*j vsi pridno delajo v krožkih tt»ltlllllllllllllllllllllllllll]|||||llllll!!l!lll!l!ll!!IIIIIIHIII Uganke Y Dudi se zaganja in drevje priklanja, brez britvice brije, a videti ni je. Na vodi se rodi, po žici naglo dvigne, v stekleno hiško švigne, temo nam razprši. Teče skozi žico, daleč prispe; besedico vsako natančno pove. to so pripravljajo na razna tekmovanja in proslave. Poleg tega lutkovni krožek pripravlja igrico »Kako je Jurček preganjal strahove«, šolsko gledališče bo uprizorilo »Tajno društvo PGC«, predvidevajo izdajo dveh številk »Podlubniških iskric«, imeli bodo celo vrsto predavanj, koncert šolskega pevskega zbora in orkestra, pripravili bodo razstavo mladih fotoamaterjev, likovno razstavo, telovadno akademijo in še veliko drugih stvari. Prepričani smo, da se tudi vi, pionirji po drugih šolah, tako pridno pripravljate na prireditve, s katerimi se boste oddolžili tako pomembni obletnici kot je 20-let-nica oborožene vstaje jugoslovanskih narodov. Dogodkov bo na vaših šolah v tem letu torej dovolj. Veseli bomo vsakega važega dopisa in ga bomo z veseljem objavili. Dobrodošle bodo tudi vaše naloge, ki ste jih napisali na temo »Moj kraj včeraj, danes in Jutri«. Najbolje je, da se kar takoj odločite in nam kaj napišete. Zakaj naj bi o vašem delu, prizadevanju in uspehih ne zvedeli tudi drugi pionirji? NAGRADA ZA VARČEVANJE V začetku leta smo sklenili, da bomo prav pridno varčevali. Vsak dinar smo vložili v Komunalno banko. - Vloge v hranilnih knjižicah so se stalno večale. Razredi smo tekmovali med seboj. Naš trud je bil dobro poplačan. Za nagrado smo dobili kinoprojektor. Za to lepo darilo se Komunalni banki v Kranju najlepše zahvaljujemo. Prepričani smo, da se bo zato število vlagateljev med našimi pionirji in mladinci še povečalo. Učenci osnovne šole »France Prešeren v Kranju pise tiste vasi in ko je videl, da plačujejo kmetje nizke davke, si je mislil: »To je premalo za kraj, ki ima tako plodna tla, da moreš iz enega sladkornega trsa osladiti polno čašo vode.« Sklenil je, da bo zvišal davek brž, ko se bo vrnil domov. Cez nekaj časa je Nuširvan spet prišel v tisto vas. Ustavil se je pred isto kočo in prosil vode. Deklica ga je prepoznala in stekla v hišo, da bi mu prinesla piti. Ko se je vrnila, jo je Nuširvan vprašal, čemu je tako dolgo ni bilo. Lahko bi malo pohitela. — Deklica mu je odgovorila: »Danes ni zadoščal sok enega sladkornega trsa, že tri trse sem stisnila in še ni dovolj.« »Cemu.« vpraša kralj. »Zato,« odgovori deklica, »ker nam kralj ni več naklonjen. Kakor hitro izgubi vas kraljevo naklonjenost, izgine iz njo tudi sreča in blaginja.« Smejal se je Nuširvan, znižal je spet davek in ker je bil tako prevzet od dekličine bistrosti in zgovornosti, jo je vzel za ženo. Za smeh Mama vsa preplašena telefonira očku: »Nekaj strašnega se je zgodilo. Mala je pogoltnila tvoje nalivno pero. K zdravniku tečem.« »Pomiri se,- ji odgovarja mož, »saj imam še eno, v levem predalu pisalne mize ga najdeš, če ga potrebuješ!« Žrtve so povečini ljudje, ki so zbujeni iz spanja, v paniki skakali iz stanovanj skozi okna na cesto. Mesto Mijazaki, kjer je bilo poškodovanih največ zgradb, šteje blizu 10.000 prebivalcev. Indentiflkacija novorojenčkov Marsikakšna družinska tragedija je že nastala, ker so materi v porodnišnici zamenjali otroka. -Kljub vsem sodobnim načinom identifikacije se to še vedno dogaja, V zagrebški porodnišnici pa so prišli na zanimivo zamisel: vsakemu novorojenčku takoj po rojstvu odtisnejo njegovo stopalo. Na ta način so lahko pred nedavnim odkrili tudi zločin mlade matere, ki je zavrgla svojega otroka. Odnesla ga je na podstrešje neke hiše v središču mesta, kjer je otrok izbiral in umrl. Zločin so odkrili v slabih 24 urah. Pričakujejo, da bodo takšen način identifikacije novorojenčkov osvojile tudi druge porodnišnice. ponarejal podpise na uradne listine. Lotil se je drugačnega posla. V Franciji se je začela prava era odkritij rokopisov, zasebnih in ljubezenskih pisem raanih uglednih zgodovinskih osebnosti. Ta pisma so se, kljub redkosti, mogla kupiti za razmeroma nizko ceno. Krožila so pisma Moliera, Shakespeara, Napoleona, Ludvika XIV., Robespiera in drugih. Med kupci so Bile veličine iz aristokratskih krogov in kar je še bolj čudno, učenjašikih krogov. Ko pa so naposled odkrili, da Napoleonovo pismo, ki ga je hranila državna knjižnica, ni nič drugega kot Virin Likasova faisifikaoija, so se na sodišču oglasili še drugi. Med temi univerzitetnimi profesorji z ljubezenskimi pismi zadnje egipčanske kraljice Kleopatre, naslovljenimi na Cezarja in An-tonla. Ves svet se je do solz nasmejal. V času Kleopatre še o pristni francoščini ni bfflo nM sledu. OBLEKA IZ 180 cm BLAGA Krojač Moharem Kojić Iz Klja-ča (Bosna) je letos potolkel svoj lanski rekord, hkrati pa rekord v državi. Zase je lani skrojil ©Meko s kosom blaga normalne širine in dolžine 196 cm. Letos je spet napravil zase obleko, toda zdaj že s 180 cm blaga. Možak ni kak pritlikavec. Visok je 170 cm, težak pa 76 k«. PŠENICA REKORDER Po dolgoletnih poizkusih je uspelo v nekem moskovskem laboratoriju vzgojiti pšenico, ki trna 250 zrn. Tudi kvaliteta pšenico ni slaba. NAJMANJŠA VAS V JUGOSLAVIJI V lovu za najmanjšim so našli vas, ki premore eno samo hišo, torej tudi eno samo hišno številko. Ta vas se imenuje Manja, leži pa nedaleč od Olova v Bosni. Za važneiše pogovore Strokovnjaki nekega podjetja v ameriškem mestu Mineapolisu so skonstruirali poseben aparat, s katerim je moč poslušati še tako tajne pogovore na razdalje 35 kilometrov. Izdelali pa so tudi manjši aparat, s katerim lahko špionirajo do razdalje 6 km (na siki). Posebnost tega aparata je v tem, da izgovorjene besede spreminja v infra rdeče žarke in jih v tej obliki sprejema. Strokovnjaki menijo, da bo nova naprava nadvse koristna za vojsko in policijo. 1X1 ID i /Ju. (P XXI LETEČA CIGARA .Ko se Je Michel Hollard po svojem čudovitem 0a*ritju blizu Rouena peljal v Švico in tam oddal 8v°je poročilo, je takoj opazil da ni njegov angleški sodelavec »O. P.« na poslaništvu v Bernu nič kaj Prevzet od njegovega poročila. Poročil o raznih ^udovitih in tajnih konstrukcijah« in pa o »sumljivih gradnjah« je bilo na pretek in navadno se Je ktrialu nat0 izkazalo, da so pomenila kaj povsem nevažnega ali celo nesmiselnega. Ali so gradili kako Dp*Inico za fronto ali pa kako okrevališče. Organi-r**1**-. za katero jc deloval, nI bila pooblaščena Jj010« đa bi posredovala poročila dalje, temveč je PUa njena naloga obenem tudi, da loči zrno od plev. v Slavnem stanu bi jim gotovo ne bilo po volji, če r* J*h zatrpavali z neutemeljenimi in nevažniml »oročili. prl vsakterem drugem agentu bi bil »O. P.« te *™eUlto premislil, ali naj poročilo sploh posreduje j;a,Je. Ce so Nemci nekje zgradili betonsko ploščo, »atere iztek Je bil usmerjen proti Londonu - ml m »ZieK je du usmerjen in-uu uuauuuu - «*•'- .0,I,a je pač po zelo nenatančnem računu dozdevno *a*al tja - je utegnilo biti to čisto slučajno. Skle-|**nJe iz takih primerov takoj na nekaj pomembna nI ugajalo »tam zgoraj« kdove kako. .Ker pa Je prinesel poročilo Michel Hollard, je to vsekakor nekaj drugega. Michel Je bil ie Z?*1« tistih agentov, katerih poročila so dosledno bravnavali z največjim spoštovanjem, pa naj M Tinela še tako neverjetno, kajti le prepogosto ■« izkazalo, da so kljub prizvoku fantastičaostl ^* Absolutno zanesljiva. Prav pred kratkim si Je bil namreč Michel znova pridobil popolno zaupanje pri Angležih in to i svojim prav huzarskim podvigom. XXII NOČNA IZMENA V poletnih mesecih je Hollard poročal, da grade Nemci v Marseillu nov dok. Britanci so poročilo zavrgli kot popolno fantazijo. Ker pa je Michel opazoval gradnjo z lastnimi očmi, se jc zaradi tega »vemo bolje« temeljito razsrdil. Prisegel Je, da bo prinesel dokaze In se je odpeljal takoj nazaj v Maraellle. Dok so gradili v severnem delu Quai de la Jol-Iette pod okriljem ogromnega ostrešja, katero so navadno uporabljali kot skladiščni prostor. Vsi dohodi so bili strogo zastraženi. Michel si je uredil zadevo tako, da Je, preoblečen v delavca, prišel na mesto ravno tedaj, ko je nočna izmena nadomestila dnevno. Pomešal se je med delavce, ki so odhajali na delo, pograbil mimogrede prvo orodje in začel pred čuječiml očmi službujočega Nemca »Organizacije Todt« razkopavati tla. Ko Je napočil o polnoči odmor in so se ostali delavci motali okrog kantine, je Michel sedel v kot in ravnodušno začel fotografirati gradnjo. Cez kolena je razgrnil časopis, pod nJim pa je tiščal med koleni fotoaparat. Razsvetljava obločnic je bila dovolj močna, da mu je fotografiranje uspelo. Po odmoru se Je spet lotil dela in zjutraj je z ostalimi, ničesar slutečimi delavci zapustil delo. Medtem ko so ostali šli spat v barake, je Michel odšel naravnost v Lausanno, kamor Jc prišel s filmom, ki Je dokazoval njegovo trditev. FIlm so nemudoma poslali v London in nekaj dni nato se Je na neizgotovljeni dok vsula toča bomb. Od tega dne niso o nobenem Michelovem poročilu več dvomili. Tako se Je zgodilo, da Je »O. P.«, ki ravno tako kot Michel Hollard, še nikdar v življenju ni ničesar Slišal o »leteči bombi« ali o kakem »VI«, sodil o čudnem Francozovem odkritja dovolj resno, da ga Je s vsemi podrobnostmi takoj sporočil v London, XXIII OBVESTILO IZ LUKSEMBURGA že leta 1942 so krožile vesti o tajnem orožju m ▼ aprilu je prišla v London taka vest o poskusnem Ozemlju v Pecnemfinde ob Vzhodnem morju. Toda kakšna vrsta orožja je to, kako in proti komu ga bodo uporabljali, tega ni razen v Nemčiji vedel nihče. Slutili so, da bodo novo orožje najbrž neke vrste rakete. Britanska vlada se Je z zadevo ukvarjala povsem resno In na predlog ministrskega predsednika Churchilla je bila sestavljena posebna komisija pod predsedstvom Duncana Sandysa, ki naj bi študirala to zadevo. Junija je dospelo prvo poročilo o »leteči mini«. Dva meseca nato Je to poročilo potrdila nova vest. Cisto slučajno se je zgodilo, da je s tem potrdilom istočasno dospelo o tem tudi poročilo iz Lausanne od »O. P.«. To pa se jc zgodilo takole: Ne dolgo po zadnjem Hollardovem obisku je nekega poletnega popoldneva sedel »O. P.« v svoji pisarni, ko so pripeljali k njemu nekoga na nenapovedan obisk. Mož je nosil delavsko obleko, bil je zamazan in neobrit in je Izjavil, da je prišel peš Iz Luksemburga. Da ima s seboj važno sporočilo, ki ga mora oddati vodji britanske tajne službe. »O. P.« je odvrnil, da to, žal, nI mogoče, da pa je on pripravljen posredovati, da bo prišlo poročilo v prave roke, če mu ga možak hoče zaupati. Luksemburžan Jc zmajal z glavo, češ, da to nikakor ni mogoče, ker mora poročilo oddati šefu tajne službe osebno. Po dveurnem trdovratnem pogajanju se je »O. P.« vendarle posrečilo pripraviti obiskovalca do tega, da se je ločil od svojega poročila. S pomočjo orodja za odvijanje vijakov, ki so ga prinesli obiskovalcu, Je Ie-ta odvil na enem svojih čevljev peto, vzel iz nje poročilo, ga izročil »O. P.«, odločno odklonil vsako nagrado, privil peto spet nazaj in se poslovil. Poročilo, napisano v nemščini na zmečkan papir. Je bilo dokaj kratko. Naznanjalo je le, da so Nemci s tal izstrelili v Vzhodno morje na daljavo 250-km izstrelek v podobi cigare, »ki Je imel* peruti«. To je zvenelo tako fantastično, da predstojnik »O. P.« poročila sploh ni hotel poslati v London. Tam ga bodo imeli, tako je trdil, za precej ponesrečeno šalo, kar bi utegnilo škoditi predvsem njim v Lausannl. »O. P.« ,ki pa je nekako slutil, da bi zadeva utegnila le biti večjega pomena, je vendarle iz-posloval, da so poslali v London brzojavko. Vsekakor mu je šef dal dovoljenje le pod pogojem, da odda o tem brzojavko najnižje nujnostne stopnje. Naslednjega dne so v Lausanni prejeli potrdilo brzojavke iz Londona, kjer so hoteli vedeti, zakaj ni bila brzojavka odposlana kot posebno nujna. Ne dolgo nato - nekako sredi avgusta 1943 - se je razblinil poslednji dvom o obstoju novega orožja: Danec ki se je sprehajal na otoku JBornholm, je našel v neki sipini vsajen čuden stroj in je bil dovolj pogumen, da si je napravo skiciral. Tudi ta skica Je končno prišla v London Skica je jasno kazala model ► VI* ali »letečo bombo«. XXIV UGIB.tN.TA OB TFMZI Ta čas, ko je Michel odkril tajinstveno gradbeno ozemlje v bližini Auffava, Britanci Še niso vedeli dosti več, kot da Nemci preizkušajo rakete in pa neko leteče telo, ki se samo vodi po zraku. Domneva, da gre pri tem za orožje proti Angliji, je bila sicer na dlani, popolnoma neznano pa je bilo, od kod in kako ga bodo Nemci izstrelili. Razen enega -le deloma uspešnega - bombnega napada na Peene-miinde 17. avgusta 1913 in ojačenih napadov iz zraka na nemška produkcijska središča ni bilo nikakega uspešnega ukrepa proti novemu orožju. Skrb britanskega vojnega kabineta, kakor tudi šefa generalnega štaba, pred novo bliskovito vojno neznane silovitosti, ki bi utegnila prevreči In onemogočiti vse načrte o Invaziji, je rasla iz dneva v dan. Notranji minister Morrison. ki Je bil odgovoren za varstvo pred zračnimi napadi, je že dal izdelati načrt za izselitev milijona žensk in otrok iz Lon- 59 G LAS PONEDELJEK, dne 6. marca 1961 TELESNA KULTURA Takole so vozili domačini. - Na sliki: Mirko Svab Veliko mednarodno tekmovanje v alpskih disciplinah v Kranjski gori odrsljaj Stieglerja Najboljša Jugoslovana Lakota In Šumi - Odlično vreme • Več kot 10.000 gledalcev « L i O O L P R 0 DAM • Prvorazredna sadna drevesca prodaja na posestvu v Podbrezjah Kmetijska zadruga Naklo. Imamo naslednje sorte sadik: Jonatan, Kosoranžna renta, Baumanova rento, Krivopecelj, Gorenjska voščen kn, Carjevič, Grafenštajnc, Beličnik, Zlata parmona in druge. Na izbiro so dvoletna, triletna in štiri letna drevesca. Dobite jih vsak dan, tudi v nedeljo 763 Skladišče 90 m2 da v najem Kmetijska zagruga Naklo. Skladišče je ob glavni cesti na Bistrici 764 Prodam cnostnnovanjsko hišo v Kranju. Ponudbe oddati v ogla.sni oddelek 842 Prodam nedograjeno enostano-novanjsko hišo v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 843 Fiat 1100 C v brezhibnem stanju zelo ugodno prodam. Informacije: Scmpeterska 42, Kranj 844 Prodam Fiat Topolino B. Naslov v oglasnem oddelku 845 Prodam osebni voz »Škoda-« 1200, model 1954 in osebni voz P,ncl Olimpla. Prijavni rok za družbeni sektor je deset dni. Po tem roku je na razpolago zasebnemu sektorju. Avto moto društvo Železniki 846 Prodam 7000 m* njive na Prim-skovem, Britof 17 819 Prodam italijanski kombiniran otroški voziček. Naslov v oglasnem oddelku 823 OSTALO Krojaškega pomočnika za vodjo šivalnice in krojaškega pomočnika sprejme Stanovanjska skupnost Skofja Loka. Nastop službe in višina plače po dogovoru 797 Kemična čistilnica Stanovanjske skupnosti v Skofji Loki, Spodnji trg 12, sprejme v kemično čiščenje vse vrste obleke, plašče, volnene jopice, bunde. Cene nizke. Čiščenje izvršimo hitro in solidno 798 Pošteno dekle za pomoč v gospodinjstvu sprejme gostilna Be-nedifc, Strazišče, Kranj 805 Fnosobno stanovanje v Skofji Loki zamenjam za enako v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 806 Iščem sobo in kuhinjo v Kranju ali bližnji okolici. Nudim visoko nagrado, tistemu, ki preskrbi stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 702 Dne 22. februarja 1061 se je izgubil zaboj v vrednosti sto tisoč dinarjev, od železniške postaje Kranj, do trgovskega podjetja »Moda« Kranj, Poštna 1. Poštenega najditelja prosimo, naj vrne najdeno v omenjeno podjetje, ki mu izplača 10 % najdenino 847 Avtomobilisti, motoristi! Prevleke za sedeže vseh vrst avtomobilov in motorjev, vam hitro in lepo izdela Bohorič, Kranj, Gre- gorčičeva 1 848 OBinira OBJAVA Godba na pihala DPD Svoboda Kranj razpisuje natečaj ja vpis v godbeno šolo za pouk na pihalnih instrumentih. V šoli se bo poučevalo naslednje inštrumente: 1 flavta, 2 klarineta, 1 kri lovka, 2 trobenti ES, 1 rog, 1 baskrilovka, 2 basa, 1 tolkala. Vabimo vso mladino, ki ima smisel in veselic do glasbe. Prijave sprejemamo osebno dne 6. marca ob 18. uri v godbenih prostorih Delavskega (Sindikalnega) doma. Upravni odbor OBJAVA OSTEVn.CEN.IE NOVIH HlS s hišnimi Številkami Po pravilniku o označevanju imen ulic in trgov ter o označevanju hiš (Uradni list LRS št. 35/59), mora imeli vsaka novozgrajena stanovanjska hiša takoj ob vselitvi svojo hišno številko. Na območju občine pa je večje število teh zgradb, ki hišnih številk še nima. Vse te zgradbe se morajo oštevilčiti z začasnimi hišnimi številkami, v kolikor ni na razpolago predpisanih hišnih tablic. Takojšnje oštevilčenje hiš pa je nujno tudi zaradi popisa prebivalstva. Zato se poziva vse hišne svete in zasebne lastnike hiš, katerih hiše še nimajo hišne tablice, da se glede začasne numeracije zgla-se med uradnimi urami v pisarni oddelka za občo upravo in notranje zadeve ObLO Kranj, Tavčarjeva ulica 43/1, soba št. 19, najkasneje do 15. marca tega leta. Prizadeti lastniki hiš izven mesta — na podeželju, pa naj se zaradi tega zglase na pristojnem Kra-j evnem uradu. Odd. za občo upravo in notr. zadeve ObLO Kranj Cepljenje proti otroški paralizi v občini Jesenice Svet za zdravstvo Občinskega ljudskega odbora Jesenice, obvešča vse prebivalce, da bo cepljenje proti otroški paralizi v dneh ođ 2. do 10. marca 1961. Cepljeni bodo vsi otroci, rojeni od leta 1953 do 1. decembra 1960, ne glede na to ali so že bili cepljeni ali ne. Podrobni razporedi cepljenj so razvidni na lepakih, ki so razobe-šeni na oglasnih deskah in drugih vidnih mestih v vseh naseljih občine Jesenice. Starši, skrbite za zdravje svojih otrok in jih oravočasno zavarujte pred eno najhujših bolezni. jemo inštruktorja finančnega knjigovodstva alf honorarnega finančnega knjigovodja ZA 6 MESECEV Prijave pošljite na naslov podjetja. Prevoz plačan. Osebni prejemki po dogovoru. Čevljarna »Storžič«, Visoko, Šenčur pri Kranju. ZAHVALA Ob teŽki in prerani izgubi našega dragega sina in brata ANTONA KANDOLF se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v tem težkem času pomagali in nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni še AMD Cerklje in SZDL Dvorje-Grad za poslovilne besede in organizacijo pogreba. Enako se zahvaljujemo čast. duhovnikom, številnim darovalcem vencev in vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Grad pri Cerkljah, dne 3. marca 1961 Žalujoča družina Kandolf O B.I A V A VPISOVANJE NOVINCEV V OSNOVNO SOLO V KRANJU Svet za šolstvo ObLO Kranj sporoča vsem staršem, da bo vpisovanje novincev v osnovno šolo za šolsko leto 1961/62 v mestu v nedeljo, dne 5. marca 1961 od 8. do 12. ure. Vpisati je treba vse otroke, rojene leta 1£54 ter pogojno otroke rojene januarja in februarja 1955. Vpisovanje bo na osnovnih šolah Simon Jenko, France Prešeren. Stane Žagar in Prim:;kovo ter na osnovni šoli Lucijan Seljak v Stražišču. Starši, ki stanujejo na desnem bregu Save, vpi-SUJejo svoje, otroke samo v Stražišču, ostali pa po dosedanji ra-jonizaciji, ki se bo pa še do pri-četka novega šolskega leta spremenila. K vpisovanju prinosite brezoo-gojno matični (rojstni) list otroka. Kranjska gora, 5. marca — Zim-skošportne središče Slovenije Kranjska gora je bila včeraj in danes v središču pozornosti. Zastave devetih držav so pričale, da je nastopilo na mednarodnem tekmovanju FIS v slalomu in veleslalomu kar 44 tekmovalcev. Iz Avstrije jih je bilo 5, z Islandije 1, z Italije 4, iz Zahodne Nemčije 6, z Norveške 1, iz Poljske 6, iz Švice 6, s Švedske in iz Jugoslavije 15. Včeraj zjutraj je že pred 7. uro prispelo pet prvih posebnih vlakov, ki so pripeljali šolarje na to veliko prireditev iz vseh krajev Slovenije. Ob progi so se zbrali pionirji, mladina, pa tudi starejših ni manjkalo. jŽičnica ni mogla prepeljati niti tretjine desettisočglave množice. Ob 11. uri se je začelo tekmovanje. Prvi sc je spustil naš mladinec Bernik kot predvozač. Drugi za njim je peljal še nadarjeni mladinec Guček, potem pa sc je začelo zares. Zahodnonemški^ smučar Joseph Behr, je kot prvi v konkurenci velikega mednarodnega smučarskega snonada zasmučal v smučino. Zanj ni bilo na progi nobene pasti — progo jc namreč trasiral naš znani tekmovalec Janko Štefc. Dolga je bila 200 m z višinsko razliko 517 metrov in 65 vratca. Za tem tekmovalcem se je na progo pognal Poljak Czarniak, pa se odlični Zim-mermann, ki rrra je nesrečno naključje dalo, da je padel kmalu po startu. Na vrhu zadnje strmine pri Beda nčevi koči, se je pojavil eden največjih favoritov — Helmut Schranz. Dosegel je odličen čas 2:15,6. Vendar se jc pozneje izkazalo, da je zgrešil ena vratca in so ga zato diskvalificirali. Bil* je najhitrejši. Nobeden ni vozil za njim v dolino tako hitro kot on. Celo zmagovalec Pepi Stiegler je ostal za njim 2 sekundi. Občinstvo je navdušeno pozdravilo prvega našega tekmovalca Lakoto,, ko je drvel po strmini. Med burnim navijanjem se je naš prvak že bližal cilju. Še nekaj metrov in posebne merilne naprave tovarne »Longines« so pokazale, da je progo prevozil v času 2:28,8. Vsi prisotni gledalci so čakali, ali bo kdo prehitel Stieglerja. To se ni zgodilo. Kaj pa drugi Jugoslovani. Lahko zapišemo, da nas ni nobeden razočaral. Šumi, Jamnik, Limovšek in drugi so vozili brezhibno, vendar so bili prepočasni, da bi se uvrstili na vidnejša mesta. Zadnji je starta? Jugoslovan Mirko Švab, ki je tudi zaključil včerajšnje tekmovanje t veleslalomu. Izidi v soboto: 1. Stiegler (Av strica) 2:174; 2. Behr (Zahodna Nemčija) 2:19,6; 3. Gartner (Italija) 2:22,1; 4. Czarniak (Poljska) 2:23,3; Jeseatfc« »RADIO«: 7. marca francoski film ZAKAJ PRIHAJAŠ POZNO Jesenice »PLAVŽ«: 6. in 7. marca ameriški barvni CS film CAS ŽIVLJENJA IN CAS SMRTI Koroška Bela: 6. marca italijanski film NEVARNE SOPROGE Radovljica: 7. marca francoski MODERNA DEVICA predstava ob 20. uri Bled: 7. marca dan. film IGRA MLADOSTI Kranj »STORŽlC«: 6. marca ameriški barvni film PONOS IN STRAST matineja ob 10. uri, francoski film TAKSI IN PRIKOLICA ob 15., 17., 19. in 21. uri ter matineja ob 10. uri Priskovo »TRIGLAV«: 7. marca sovj. film ČLOVEKOVA USODA ob 18. uri, ameriški barvni film OKLAHOMA ob 20. uri Stražišče »SVOBODA«: 7. marca premiera sovjetskega filma RODITELJSKI DOM ob 18. in 20. uri Skofja Loka: 7. marca francoski film TI STRUP Naši na svetovnem hokejskem prvenstvu v Švici Že drugič zmagovalci Četrti dan svetovnega hokejskega prvenstva je bil za jugoslovansko reprezentanco spet uspešen. Po visoki zmagi nad reprezentanco Južne Afrike (13 :3) je v soboto, 4. marca, zabeležila ponoven uspeh. V tekmovanju v skupini C udeležencev letošnjega svetovnega prvenstva v hokeju na ledu so naši nepričakovano visoko premagati izbrano moštvo Nizozemske z rezultatom 9:2 (4:0, 3:2, 2:0). S to dragoceno zmago si je Jugoslavija skoraj že zagotovila mesto v sredini razpredelnice tekmecev v tej skupini. Značilno za vsa naša dosedanja srečanja z nizozemskimi igralci je bilo to, da nismo uspevali. Mogoče jc ta visoka zmaga posledica tega, da so Jugoslovani v sobotni tekmi igrali mnogo bolje kakor z reprezentanco Južne Afrike in dosegli tako kvaliteto igre, da ji tudi Nizozemci niso bili kos. v Kranju Poročili so se: Friderik Kolma-ndč, delavec in Jožefa Grčar, kuharica; Emil Ceplak, študent in Vida Jenko, pletilja Rodile so: Dragica Košir — deklico, Alojzija Svetelj — dečka, Mihaela Carman — dečka, Matilda Sajevic — dečka, Justina Sta-lec — deklico, Marijana Radovan — dečka, Jožefa Jerič — dečka, Milka Ravbar — dečka, Marjana Potočnik deklico, Marija Zar-nik — deklico, Marija Kljun — deklico, Vida Košnjek — dečka, Antonija Veternik — dečka, Ivana Suler — deklico, Slavka Milako-vič — deklico, Marija Basaj — dečka, Ana Zupin — deklico, Marija Ovsenak — deklico, Zofija Gostajič — deklico, Cirila Megu-šar — dečka, Ivana Hlebš — deklico, Ljudmila Novak — dečka, Frančiška Egart — dečka, Antonija Frlic — dečka, Marija Dolin-šek — dečka, Helena Cepin — dečka, Marija Jamnik — deklico, Marija Kekalj — dečka, Ivana Kokalj — deklico, Marija Repnik — dečka, Rozalija Burgar — deklico, Martina Gašperin — deklico, Stanislava Košir — deklico, Dora Zaletel j — deklico, Marija Ahačič — deklico Umrli so: Rudolf Gašperin, star 61 let v Tržiču Poročili so se: A*1*071 Donosa, delavec in Mihaela Hočevar, de-. lavka 4 Rodile so: Jožica Dolinar — de-i klico f Umrli so: Uršula Primožič, pre-^ užitkarica; Ana Permozar, gospo-^ dinja *« Republiško prvenstvo kegljavk KRANJCANKE NA DRŽAVNO PRVENSTVO V nedeljo je bilo v Celju zaključeno ekipno prvenstvo kegljavk v disciplini 6 krat 100 lučajev. Nastopilo je pet ektip iz Ljubljane, Kranja, Maribora in z Raven. Zadnjič so bile tekmovalke Gradisa razmeroma slabe, podrle so 2206 kegljev, vendar so si v prejšnjih nastopih priborile tako prednost, da so že osmič osvojile naslov prvakinj Slovenije. V vseh štirih nastopih so Ljubljančanke pustile za seboj ostale ke-gljavke za 222 kegljev, nabrale pa so si le 6 kazenskih točk. Drugo mesto so osvojile požrtvovalne tekmovalke z Raven, četrte pa so bile Kranj čanke, j Končni vrstni red: 4 1. Gradiš, Ljubljana, 6 kazen-i skih točk (8986 kegljev); 2. Fuži-inar, Ravne 9 (8764); 3. Branik, " Maribor 11 (8719); 4. Triglav, Kranj 14 (8658) in 5. Ljubljana 20 (8157). Za letošnje prvenstvo Slovenije so kegljavke tekmovale tako, da so se štirikrat pomerile med seboj. Prva ekipa z enega takega tekmovanja je dobila 1 točko, druga 2 itd. Republiške prvakinje so bile trikrat prve, zadnji dan v Celju pa šele tretje. Kljub temu jih ni prehitela nobena ekipa. Prve Štiri ekipe z republiškega prvenstva bodo nastopile na državnem prvenstvu, ki bo v Srbiji. Goli so se na ženevskem umetnem drsališču v soboto vrstili takole: v 6. minuti je Trebušak dal prvi goL samo minuto za tem je branilec Mi-juskovič dodal se drugega. Pol minute potem, ko sta se ekipi zagnali od srede, je Smogelj že tretjič zadel v črno. Naslednji!, Četrti zadetek jc bilo delo iznajdljivega branilca Tre-bušaka. V drugi tretjini so Nizozemci znižali rezultata na 4:2. — Toda njihove premoči je bilo praktično konec že v 13. minuti, ko je Klinar zabil peti gol, dodala pa sta še enega Fclc in Valentar. Zadnja tretjina se je torej začela s 7 : 2. V zadnjem delu igre sta dala vsak po en gol še Felc in Brun, tako da je bil končni izid tekme 9 : 2. REPUBLIŠKO PRVENSTVO V KEGLJANJU NA JESENICAH V soboto in včeraj je bilo na Jesenicah republiško kegljanje v disciplini na 200 lučajev. Doseženi so bili naslednji rezultati: L mesto Kegljaški klub Kranjska gora s 6358 keglji, povprečno 794,7. Naj-'K>ljŠi Lojze Žerjav 842, Slavko Urbar 841, Franc Pečar 810. 2. mesto Kegljaški klub Domžale s 6269 keglji, povprečno 783,6; najboljši Stanko Janežič 824, Anton Vončina 799, Avgust Pel-Bello 779. 3. mesto Gradiš Jesenice in 4. mesto Rudar Trbovlje. P. U. Sobotni zmagovalec v Kranjski gori je star 23 let. Po poklicu j« fotograf. — Smučati je začel zelo zgodaj, vendar je šele letos dosegel svoje največje uspehe. Trenutno je najboljši slalomist na svetu. * letošnji sezoni je bil v tej disciplini poražen samo v Kitzbiichlu. prvo mesto pa je osvojil na mednarodnih tekmah v VVengenu, Majeva, Ch»moiHxu in sedaj v Kranjski gori 5. R. Pittelloud (Švica) 2:23,7. Jugoslovani: 13. Lakota 2:28,8; 20-Šumi 2:32,2; 22. Limovšck 2:34,8; 24. Jamnik 2:38,5 itd. Na terenih pod Vitrancem je bilo danes zaključeno veliko tekmovanje alpskih tekmovalcev iz skoraj vseh držav, kjer so doma največji mojstri vijuganja med zapletenimi vrarci tA strmih pobočjih. Danes je bil nea sporedu slalom. Med favoriti je ne-koliko »spodrsnilo« srebrni kolajni iz Squaw Valeva, Avstrijcu Joseph11 Sticglerju, ki je bil šele drugi. Med Jugoslovani pa jc bil v slalomu najboljši Križaj. IZIDI V NEDELJO — SLALOM (neuradni rezultati): 1. FALS (A) 2:07,2 2. STIEGLER (A) 2:10,4 3. SCHRANZ (A) 2:10,5 4. GARTNER (I) 2:14,3 5. BEER (N) 2:15,2 Jože Žont3" i slednji — ekipno': Kranj A s 677 I krogi, slede Jesenice 659, Kranj ^» Tržič 591 krogov itd.