MAŠ ČASOPIS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA PRAVILNIK o upravljanju, vzdrževanju in gradnji javne vrhniške kanalizacije December 1976 Na podlagi 5. člena Zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Ur. list SRS št. 16/67) in .......... člena Odloka o splošnih pogojih za odpravo odplak in atmosferskih voda, ter čiščenja teh voda in opravljanju kanalizacijskih storitev na območju vrhniške kanalizacije, ter .......... člena statuta komunalnega podjetja Vrhnika, je delavski svet Komunalnega podjetja Vrhnika na svojem..........rednem zasedanju dne...............sprejel PRAVILNIK o upravljanju, vzdrževanju in gradnji javne vrhniške kanalizacije I. SPLOŠNE DOLOČBE: 1. člen S tem pravilnikom se predpisuje način upravljanja, uporabe, vzdrževanja, projektiranja in gradnje javne kanalizacije in centralne čistilne naprave. 2. čle V področje vrhniške kanalizacije spada Vrhnika, Borovnica in druga naselja, ki so ali bodo po generalni študiji kanalizacije Vrhnike, priključena na javno kanalizacijsko omrežje, perspektivno vezano na centralno čistilno napravo Vrhnika ali Borovnica. 3. člen Kanalizacijske naprave, ki nimajo javen značaj, so praviloma vse tiste, ki jih je oz. bo Komunalno podjetje Vrhnika (v nadaljnem besedilu „organizacija") prevzelo v upravljanje po določilih tega pravilnika. Za te naprave štejemo: - sistem zbiralnikov (meteorni, fekalni in mešani sistemi), z vstavljenimi jaški, prelivnimi objekti, zadrževalnimi bazeni in razbremenilniki; - mrežo sekundarnih in terciarnih kanalov, z revizijskimi jaški in drugimi objekti za normalno funkcioniranje teh kanalov, - črpališča na primarnih, sekundarnih in terciarnih kanalih - čistilne naprave, kjer se čistijo vode iz javne kanalizacije - blatovod 4. člen Cestni požiralniki s priključenimi vodi, ne spadajo v javno omrežje, zanje skrbi in jih vzdržuje tisti, ki vzdržuje in upravlja javne ceste oz. javne površine. Kanalizacijske naprave in objekti, ki nimajo javnega značaja so tisti, ki urejajo v celoti ali delno odvodnjavanje zemljišč ali zgradb in niso prevzete v upravljanje s strani „organizacije" (dranaže, hišni priključki vključno z priključnim jaškom, tovarniški kanali z objekti predčiščenja itd.) 5. člen Kot uporabnik kanalizacije se smatra po tem pravilniku vsnka fizična ali pravna oseba, ki ima svojo nepremičnino priključeno na javno kanalizacijo, direktno ali preko spojnega voda oz. ima direktno ali preko greznic odpadne vode speljano na površino ali v odprt vodotok, tj. vsi razen tistih, ki imajo odpadne vode speljane v vodotesno greznico, ki nima odtoka in izrazita kmečka naselja. Kot uporabniki se smatrajo tudi vse fizične in pravne osebe, ki stanujejo oz. imajo sedeže izven področja javne kanalizacije, spuščajo pa odplake v kanalizacijo (npr. gradbena podjetja, individualni graditelji itd.). Ti uporabniki so dolžni pričetek in zaključek odvajanja odplak javiti organizaciji. 6. člen Organizacija skrbi na območju iz 2. člena tega pravilnika za redno odvajanje odplak in atmosferskih voda od gospodinjstev, gospodarske dejavnosti ter drugih javnih objektov in naprav. Temeljne naloge organizacije so: - projektiranje javne kanalizacije in objektov za čiščenje voda. - Skrb za razširitev kanalizacijskega omrežja in objektov do novih zazidalnih predelov, oz. predelov, ki kanalizacijo še nimajo in sicer, v skladu z investicijskim programom gradnje kanalizacije in objektov za čiščenje, v okviru razpoložljivih finančnih sredstev. Vzdrževanje javne kanalizacije in objektov za čiščenje z vsemi pripadajočimi objekti. - Priključitev primernih hišnih, industrijskih in ostalih priključkov. - Nadzor odpadnih industrijskih in drugih voda, ki bi kvarno vplivalo na javno kanalizacijo, objekta na kanalizaciji, čistilno napravo, recipient, podtalnico ali ljudi. 7. člen Organizacija skrbi za nemoteno odvajanje odplak in meteornih voda na tistih področjih in objektih, kjer je zgrajena javna kanalizacija in se plačuje kanalščina. Organizacija ne odgovarja za motnje pri odvajanju odplak in atmosferskih voda ali pri čiščenju voda ter za škodo, ki nastane zaradi višje sile (izreden naliv, naglo taljenje snega, večja okvara na kanalizacijskem omrežju oz. na objektih za čiščenje voda, motnjo v postpku čiščenja vsled „zastrupitve" biologije, izpada električne energije, nepravilen odnos dotoka komunalnih in industrijskih voda, ob elementarnih nesrečah itd. Organizacija je dolžna v naštetih primerih napraviti vse, da se odvajanje in čiščenje odjilak čimprej normalizira. V primeru, ko odtok odplak dalj časa ni mogoč, mora večje uporabnike kanalizacije obvestiti na krajevno običajen način. Da bi bilo omogočeno nemoteno delovanje kanalizacije, je organizacija dolžna najmanj enkrat letno odpreti vse jaške, jih očistiti in pregledati kanale. 0 tem delu napravi zapisnik, iz katerega je razvidno, če so na kanalu ali njihovih napravah nastale kakšne spremembe ali poškodbe, ki jih je treba odpraviti. Organizacija je dolžna izvršiti po nalogu sanitarne inšpekcije razku-žitev kanalov in deratizacijo na ustrezen način. Pred prvo uporabo blaga oz. odpadnega mulja iz gnojišč oz. deponije za blato, za kmetijske namene kot gnojilo, mora organizacija dobiti mnenje strokovne institucije primernosti gnojila za kmetijstvo oz. za posamezne kulture. II. PRIKLJUČEN NA JAVNO KANALIZACIJO , 9. člen Vsaka nepremičnina v bližini kanalizacijskega omrežja, se mora pri normalnih pogojih in stroških priključiti na javno kanalizacijo. Novozgrajene hiše se morajo priključiti na javno kanalizacijo pred vselitvijo, stare zgradbe pa najkasneje v šestih mesecih od dneva, ko je dana možnost za priključitev. 10. člen Hišni priključek je kanal, ki povezuje posamezne objekte oz. zgradbe z javno kanalizacijo, v hišni priključek spada tudi vpadni jašek, preko katerega je priključena hišna kanalizacija na javno kanalizacijsko omrežje. Hišne priključke zgradijo in vzdržujejo lastniki stavb oz. nepremičnin, lahko pa jih zgradi tudi organizacija na račun lastnika. 11. člen Lastnik nepremičnin, ki namerava priključiti na javno kanalizacijo, mora za izvedbo priključkov predhodno pridobiti pismeno soglasje organizacije. 12. člen Soglasje se izdaja glede na to, ali je: - priključek možen pod normalnimi pogoji - priključek možen pod posebnimi pogoji (npr. z izjemno tehnično rešitvijo, s sprejemom materialnih obveznosti, s posebno stopnjo pre-dočiščenja odpadnih voda, priključitev samo sušnih voda, vodo je predhodno speljati preko pravilno dimenzioniranega lovilca olj itd.). V primeru, da priključek ni možen, izda organizacija ustrezno izjavo. Soglasje se izdaja na pismeno vlogo, ki je na predpisanem obrazcu. Vlogi mora biti priložena kopija katastrskega načrta Z vrisano zgradbo. Za priključek industrijskih zgradb in drugih gospodarskih objektov je priložiti vlogi poleg kopije katastrskega načrta še situacijski načrt zemljišča in zgradbe, v merilu 1 : 1000 ali 1 : 500, iz katerega mora biti razvidno, kje bo izvršen priključek na javno kanalizacijo, izračun predvidene količine, vrste in kvalitete odplak, ter meteornih voda. Soglasje za priključek na javno kanalizacijo, se izda pred izdajo lokacijskega dovoljenja. 13. člen Organizacija dovoli priključek pod naslednjimi pogoji: - prosilec mora plačati delež po 27. do 30 členu tega pravilnika. Plačilo deleža mora biti izvršeno najkasneje do priključitve nepremičnine na javno kanalizacijo. O plačilu stroškov in deleža skleneta organizacija in uporabnik posebno pogodbo, s katero določita tudi rok plačila deleža Oz. stroškov. Pogodba se sklene pred izdajo soglasji. Prosilec se mora obvezal i, da bo upošteval določbe tega pravilnika. 14. člen Priključek hišne in javne kanalizacije mora biti praviloma izvršen preko vpadnega jaška. Način in mesto priključka določa organizacija. Uporabnik oz. prosilec, ki se namerava priključiti, lahko zahteva načrt (detajl vpadnega jaška), iz katerega mora biti razvidno, kako je treba izvršiti priključek. 15. čkn Pred izvršitvijo priključka mora dati prosilec organizaciji na vpogled načrt hišne kanalizacije I priključnim vodom. Industrijska podjetja in druge gospodarske panoge, ki spuščajo v kanalizacijo poleg tekalnih in meteornih voda še tehnološke (industrijske) odpadne vode, morajo poleg navedenega dostaviti organizaciji tudi načrt čistilnih naprav in atest ustreznega zavoda, da te odpadne vode ne vplivajo kvarno na okolje (posebni vonj), kanalizacijo in čistilno napravo ter spremljajoče objekte in naprave, ter da niso nevarne z;> n>. li in živali oz. biologijo v čistilni napravi oz. recipientu. HI. PROJEKTIRANJE IN GRADNJA KANALIZACIJE 16. člen Projektiranje javne kanalizacije mora hiti v skladu z urbanističnim načrtom Vrhnike in kasnejšimi dopolnitvami načrta. Upoštevati je bodoči razvoj Vrhnike in okoliških naselij, ki so ali bodo priključena na javno kanalizacijo oz. čistilno napravo. 17. člen Osnova za izdelavo glavnih projektov, je projekt „Generalna rešitev kanalizacije Vrhnike in okolici" Kanalizacija se projektira in gradi tako, da se upoštevajo potrebe Vrhnike z okolico za obdobje najmanj 30 let po programu, za čistilno napravo pa najmanj 10 let z možnostjo stopne gradnje. 18. člen Javno kanalizacijo lahko projektira in gradi samo za-to usposobljena in registrirana organizacija, v soglasju in pod nadzorstvom organizacije. Ce so novi javni kanali grajeni v skladu s tem pravilnikom, jih mora organizacija prevzeti v upravljanje, po opravljenem tehničnem pregledu, (kjer je prisoten tudi predstavnik organizacije) ter po izdaji uporabnega dovoljenja. 19. člen Na področju, kjer se gradi ločen sistem kanalizacije (ločena fckalna od meteorne in čiste hladilne ali celo tehnološke vode), morajo imeti vsi Priključniki temu sistemu prilagojeno svojo hišno kanalizacijo. Natančna navodila in mesto priključka posamezne kanalizacije, da organizacija ob 'zdaji soglasja. 20. člen Vsi projekti morajo biti izdelani v skladu z veljavnimi predpisi in standardi, ki veljajo za projektiranje in gradnjo javne kanalizacije in njihovih naprav. 21. člen Uporabniki kanalizacije, ki spuščajo v javno kanalizacijo industrijske odplake, morajo do 30.12.1976. dostaviti organizaciji pismeno izjavo pristojnega zavoda ali sanitarne inšpekcije, da so izpolnjeni pogoji, ki jih določajo predpisi oz. smernice oz. po drugih splošnih pogojih o kvaliteti odplak tehnoloških in atmosferskih voda, ki se smejo spuščati v javno kanalizacijo. IV. KANALŠČINA IN PRISTOJBINE: 22. člen Za uporabo kanalizacije je treba plačati kanalščino po predpisani tarifi. Poleg kanalščine se plačuje tudi delež za čiščenje odpadnih voda, ki predstavlja delež anuitet za gradnjo čistilnih naprav, ter delež stroškov za tekoče vzdrževanje (TV), investicijsko vzdrževanje (IV), pogon (P) in upravljanje (U) čistilne naprave. Ta delež za čiščenje odpadnih voda se plačuje po predpisani tarifi. Višina kanalščine in delež za čiščenje odpadnih voda, potrdi IS SDL Vrhnika (Skupščina občine ali Samoupravna komunalna skupnost) Delež za čiščenje odpadnih voda plačujejo vsi, ki plačujejo kanalščino (izjema po 5. členu). Kanalščina in delež za čiščenje se plačuje skupaj z vodarino. 23. člen Količina odplak, kijih uporabniki spuščajo v kanalizacijo, se ugotavlja na podlagi količine porabljene vode (javni vodovod in lastni vodni viri.) Izjemoma se lahko določi pavšalno količino odplak pri tistih uporabnikih, ki plačujejo vodarino pavšalno ali uporabljajo vodo iz lastnih virov količine do 500 m3 letno - pa nimajo montiranih vodomerov. Pavšalno količino odplak določi organizacija na podlagi primerjave in ugotovitev podobnih in sorodnih uporabnikov kanalizacije. 24. člen Višina deleža za čiščenje odpadnih voda se praviloma ugotavlja po količini odplak, količini onesnaženja in težavnosti čiščenja teh voda, količini in kvaliteti odpadnega blata in količini meteornih voda. Vse te kazalce se upošteva pri višini deleža, plačuje pa se glede na količino porabljene vode, skupaj z vodarino. 25. člen Lastnik zgradbe, ki ne stanuje v priključeni stavbi, mora pouolastiti osebo iz zgradbe, da sprejema račune in plačuje kanalščino z deležem za čiščenje voda. Ime pooblaščene osebe je treba pismeno javiti organizaciji. Več lastnikov oz. uporabnikov hišnega priključka (sorodniki ali solastniki, najemniki stanovanjskih zgradb v družbeni lastnini), morajo med seboj pooblastiti osebo, ki zastopa vse solastnike ah sostanovalec, v imenu vseh sprejema račune, se zavezuje poravnati račune in neodvisno organizacije obračunava kanalščino in delež za čiščenje voda, z stanovalci oz. solastniki. Sprememba lastništva se prizna le na podlagi pismenega dokaza. Lastnik oz. uporabnik mora poravnati vso kanalščino za ves čas, dokler ni predložil pismene prijave o spremembi. ■ 26. člen Uporabnik se mora odpovedati uporabe kanala in čiščenja voda, razen v primeru, če se objekt poruši ali za stalno opusti. Za čiščenje voda pa v primeru, da iz lastne čistilne naprave odteka voda bolj čista ter, da je objekt čiščenja na lastni čistilni napravi večji, kot na javni čistilni napravi. V teh primerih organizacija priključek ukine. .127. člen Kanalščine in deleža za čiščenje voda ni treba plačati: - če je bila voda porabljena iz javnih hidrantov za gašenje požarov, - če je bila voda porabljena za gašenje požarov iz potrošnikove vodovodne inštalacije in če se taka poraba vode prijavi najkasneje v treh dneh po požaru, - za vodo porabljeno pri pranju javnih površin s predhodnim soglasjem organizacija (da ne primanjkuje pitne vode). 28. člen Za novo priključitev nepremičnin na javno kanalizacijsko omrežje, morajo plačati lastniki stavb oz. nepremičnin sorazmerni enkratni delež za povečanje in razširitev javnega kanalizacijskega omrežja in objektov za čiščenje voda. Ce gradi investitor objekt na stavbnem zemljišču, vendar na lokaciji, ki ni zajeta v predvideno etapo urejanja stavbnega zemljišča, ali če gradi objekt zunaj ureditvenega območja naselja, nosi investitor poleg ostalih obveznosti tudi dejanske stroške gradnje kanalizacije in objektov za čiščenje. 29. člen Investitorji, ki gradijo stanovanja na urbanistično in komunalno urejenih stavbnih zemljiščih, kjer se gradi novo kanalizacijsko omrežje (primarno ali sekundarno sušni ali meteorni kanal), plačajo prispevek k kanalizaciji po dejanskih stroških kompleksa, k objektom za čiščenje pa sorazmerni delež. Ostali uporabniki, ki se priključijo na javno kanalizacijo izven teh področij, pa plačajo za priključitev enkratni znesek v višini - za priključitev na primarne komunalne naprave, znesek v višini enoletne skupne kanalščine (brez deleža za vzdrževanje in upravljanje naprav) in sicer: - za individualno hišo 779,00 ND za ostale uporabnike, na osnovi izračunov C-2,34 obrazložitve k pravilniku, ki je sestavni del tega pravilnika. - Za priključitev na sekundarno oz. terciarno kanalizacijo, se plača sorazmerni delež po predračunskih oz. obračunskih stroških gradnje kanalov na večjem obračunskem območju. Delitev stroškov na objekte se izvede z upoštevanjem naslednjih faktorjev: - individualna in atrijska hiša (H A) g = 1,0 = 11 - enota dvojčka tlorisno (D) g = 0,85 H - enota vrstne hiše in dvojčka v etaži (V) g = 0,70 H - blok g = 1 + (n-1) x 20 % + (m-30) X 15 % pri čemer je n = 2 do 30 stanovanj v bloku m = število stanovanj za bloke nad 30 stanovanj - hotel g=l+pxl0% = ( r-50) x 8 % pri čemer p pomeni število postelj do 50 r pa število postelj pri hotelu nad 50 ležišč Izhodiščna cena za enoto (individualna hiša), za leto 1976 je 15.750 din/hišo. Cena se letno spreminja s spremembo stroškov. 30. člen Gospodarske organizacije in drugi lastniki nepremičnin plačajo za priključitev novih ali razširitev obstoječih obratov ah zgradb, obrtnih delavnic itd. po količini in onesnaženju potrošene vode in sicer: - za priključitev na primerne komunalne naprave, znesek v višini enoletne skupne kanalizacije (brez deleža za vzdrževanje in upravljanje naprav) in sicer: - IUV po 3,98 din/m3 letno porabljene vode - ostali po 3,71 din/m3 letno porabljene vode - za gradnjo sekundarnih in terciarnih kanalov po dejanskih stroških, če so ti kanali že zgrajeni, pa po oceni revaloriziranem deležu stroškov -sorazmernem. Ob priključitvi plača gospodarska organizacija oz. lastnik nepremičnine akontacijo za količino in kvaliteto odplak, ki je predvidena z investicijskim programom oz. gradbenim objektom. Točen izračun deleža pa se ugotovi po eno, dvo ah triletnem obratovanju oz. uporabi. V primeru, da odjemalci sodelujejo pri izgradnji javnega kanalizacijskega omrežja in objektov čiščenja za posamezna območja (v višini sorazmernega deleža), se pri plačilu deleža za nove investicije uporabnika, vračuna prispevek uporabnika plačan k gradnji kanalov oz. objektov čiščenja, kar se uredi pred pričetkom gradnje objektov uporabnika s pismenim dogovorom med uporabniki in organizacijo. V plačilu deleža niso vsebovani stroški za izvedbo hišnega priključka na javno kanalizacijsko omrežje in objekte čiščenja. O višini plačanih deležev vodi organizacija evidenco s posebno dokumentacijo, zbrana sredstva pa sc lahko uporabi izključno za gradnjo javne kanalizacije in objektov za čiščenje voda. 31. člen Organizacija ima pravico ukiniti priključek na javno kanalizacijo in objekte za čiščenje v naslednjih primerih: - če potrošnik odjavi uporabo nepremičnine ali če sc ta odstrani oz poruši (26. člen) če uporabnik spušča v kanalizacijo in objekte za čiščenje odplake, ki jih prepoveduje 21. člen tega pravilnika-odloka - če ni kanalščina plačana po izteku plačilnega roka, niti v roku 30 dni po prejemu pismenega obvestila oz. opomina, ali če uporabnik zavrne sprejem računa, pa računa oz. obvestila ni mogoče izterjati pri ponovnem poizkusu - če uporabnik izvrši priključek na javno kanalizacijo brez soglasja organizacije, če sam izvrši priključek oz. ne izvede vodotesnega ločenega priključka, lovilca olj, objektov predčiščenja, kjer je to zahtevno oz. da pušča v kanalizacijo in objekte čiščenja bolj obremenjene vode preko dovoljene stopnje če uporabnik dovoli drugemu lastniku nepremičnin priključiti kanalizacijo na svoj hišni kanal, hrez, soglasja organizacije - če na nepremičnini, kjer je več lastnikov, ni določen en sam predstavnik oz. pooblaščenec, ki naj skrbi za red in plačilo kanalščine - če po izvršenem priključku na javni kanal, nadaljuje z gradnjo objekta, ki ni v skladu z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem. Ukinitev priključka sc izvede tako, da se zapre dotok vode, ki povzroča odplake. V primerih iz prvega odstavka tega člena, nosi vse stroške uporabnik, oz. lastnik nepremičnine. 32. člen Lastniki zgradb ali nepremičnin morajo omogočiti delavcem organizacije dostop do hišne kanalizacije in omogočiti pregled odplak, ki jih uporabnik spušča v javno kanalizacijo ali objekte za čiščenje. 33. člen Organizacija vodi evidenco o priključkih. V treh letih po sprejemu tega pravilnika, mora izdelati kataster za kanalizacijsko omrežje. Tehnično dokumentacijo o javni kanalizaciji hrani organizacija. 34. člen Spremembe in dopolnitve tega pravilnika sprejme delavski svet komunalnega podjetja Vrhnika, soglasje pa da Samoupravna komunalna skupnost oz. IS SOB Vrhnika. Spremembe in dopolnitve veljajo le, če predhodno da soglasje SKS Vrhnika in IS SOb Vrhnika. V. KONČNE DOLOČBE: 35. člen Spore, ki bi nastali med organizacijo in uporabniki kanalizacije oz. objektov za čiščenje, ter tolmačenje tega pravilnika, rešuje IO SKS (IS SOb ?) Vrhnika. 36. člen Ta pravilnik stopi v veljavo 8. dan po objavi v Uradnem listu SRS. OBRAZLOŽITEV PRAVILNIKA O UPRAVLJANJU, VZDRŽEVANJU IN GRADNJI JAVNE VRHNIŠKE KANALIZACIJE Sprememba polne kanalščine in plačilo sorazmernega deleža k gradnji centralnih čistilnih naprav ter primarne, sekundarne in terciarne kanalizacije 1.0. S povečano gradnjo stanovanjskih, industrijskih in spremljajočih objektov ter na osnovi povečanega standarda pri opremi stanovanj in "ovih tehnologij v Industriji, imamo vedno več in bolj onesnažene vode. Da se ne zadušimo v lastnih odpadkih, smo prisiljeni graditi kanalizacije 'n čistilne naprave. Najbolj problematična situacija je na Vrhniki, saj kljub prizadevanjem IUV, da bi očistila svoje tehnološke in odpadne vode, ter z ostalih industrij, JNA in naselja, odteče v vodotokp onesnaženje 50.000 do 65.000 Bi kar pomeni normalno onesnaženje mesta s 50.000 do 65.000 prebivalci. Nič bolj rožnata ni situacija v Borovnici s fenolnimi odpad-nimivodami, katerih čiščenje je zelo problematično. Istočasno se bo dogovoriti in pospeševati čiščenje odpadnih voda kraškega zaledja, od koder Vrhnika dobiva vodo za sanitarne in tehnološke namene 2.0. Polna kanalščina 2.1. Na osnovi razpoložljive dokumentacije, so ocenjene potrebe investicijske naložbe do leta 1985. Pri tem je poleg Vrhnike upoštevano tudi čiščenje vode v Borovnici za široko potrošnjo (delež k skupni CN) v višini 40.000.000 din, oz. s podjetjem LIKO 45.000.000 din. V tem področju čiščenje vode Donita ni upoštevano. Primarne kanalizacije so ocenjene na 25.000.000 din. 2.2. Z upoštevanjem kreditov za primarne investicije po stopnji 8 % letno na 1 2 let odplačevanja dobimo vsoto 1 2-lctnih anuitet: - za kanalizacijo primarno (25.000.000) = 43.975.000 din U centralne čistilne naprave (40.000.000) = 70.360.000 din Tabela je nastrani 6—7 Ko delimo te zneske s količino odpadnih voda (tabela A) za 12-lctno obdobje in sicer za kanalizacijo z 31.900.4 21 m3 (p t. 3.2) in za čiščenje 80 % delež zneska za IUV, podelimo z 10.912,540 m3, oz. za ostale potrošnike (brez industrijske vode v Borovnici) 20 % sredstva delimo z 6.083.488 m3 vode, dobimo: 2.3. kanalščina a) delež za investicije l,40din/m3 b) deležTV, IV, V, P 0,30din/m3 enotna kanalščina: l,70din/m3 - Delež za čiščenje: IUV 2,58 din/m3 + 0,14 din/m3 = 2,72 din/m3 ostali 2,31 din/m3 + 0,06 din/m3 = 2,37 din/m3 - Skupna kanalščina (z deležem za čiščenje) znaša: IUV 1,70 din/m3 + 2,72 din/m3 = 4,42 din/m3 ostali l,70din/m3 + 2,37 din/m3 = 4,07 din/m3 Pri tem je upoštevano, da IUV plača 50 % sredstev svojega deleža za investicije v času gradnje CCN Vrhnika in primarne kanalizacije. V obrazložitvi so prikazani tudi variantni i/računi, ki pa jih tu ne navajamo. 3-0. Sorazmerni deleži (takse) za priključitev: Ob izdaji soglasja za priključek ali izjemoma pred priključitvijo objektov na javni kanal, priklopnik plača sorazmerni delež k gradnji primarne kanalizacije in centralne čistilne naprave ter k gradnji sekundarne in terciarne kanalizacije. 3.1. Sorazmerni deleži za primarne naprave: Sorazmerni delež za priklop na primarno kanalizacijo in CCN sc zbere 4,8 % prispevek za energetiko in 10 % rezerva za investicijo v te primerne naprave, kar predstavlja višino enoletne „skupne kanalizacije", brez dele ža za vzdrževanje naprav. Izračunajo se na osnovi enoletne porabe vode (meritve ali norme za Plivatm sekfor). V izračunu se upoštevajo naslednje cene: ~ IUV z 50 % pripadajočim deležem k investiciji (1,40 + 2,58) = 3,98 uin/m3 ostali priključniki (1,40+ 2,31) = 3,71 din/m3 .v ostalem so podatki prikazani v A/4,1 ; B/4 in C/l; izračuni in Primcri pa v C/2,3, zato jih tu ponovno ne navajamo. 3.2. Sorazmerni delež za sekundarni in terciarni kanal Sorazmerni delež za priklop na sekundarno in terciarno kanalizacijo se izračuna na osnovi predračuna ali obračuna stroškov grad nje kanalizacije zazidalnega i >mpleksa in sc razdeli na objekte v zazidalnem kompleksu, kot je prikaz 10 v A-4,2 oz. izračunani primeii v A-6,1. Za ploml in ostale priključke izven zaključenega zazidalnega kompleksa se upoštevajo enaki kriteriji, kot v najbližjem oz. najbolj podobnem zazidalnem kompleksu. Za leto 1976 upoštevamo osnovni znesek za enoto (individualno oz. atrijsko hišo), ki se priključi na sekundarni ali terciarni kanal, v višini 15.750 din. 3.3. Hišni kanalski priključek Stroške hišnega kanalskega priključka, plača investitor po dejanski obračunski ceni, direktno izvajalcu del. Na osnovi ugotovljenega, predlagamo naslednji sklep: I. Primarna kanalizacija in centralne čistilne naprave se grade na osnovi kreditov vseh zainteresiranih, vključno priklopnikov. 2. Obrestna mera je 5 - 8 % in odplačilna doba v načelu 10-15 let. 3. Priklopniki plačajo priklopnino v višini enoletne „skupne kanalščine", brez upoštevanja deleža za upravljanje in vzdrževanje. 4. Anuitete za najete kredite se odplačuje iz zbrane kanalščine. 5. Višina skupne kanalščine znaša: - za IUV, ko plača 50 % sredstev lastnega deleža za investicije, znaša 4,42 din/m3 - za vse ostale porabnike vode (izjema kmetje m vodotesne greznice) 4,07 din/m3 kmetije in lastniki vodotesnih greznic ne plačujejo kanalščine, če niso priključeni na kanal. 6. Priklopniki, ki prispevajo delež k gradnji primarnih objektov preko /neska enoletne skupne kanalščine, sc jim za procent (15 let) preseganja za to količino za dobo 15 let, zmanjša kanalščina. To zmanjšanje je lahko največ 60 % (40 % kanalščina se plačuje). 7. Skupna kanalščina in „priklopnina" , sorazmerni delež itd., se letno dviga z indeksom porasta povprečnih gradbenih in življenjskih stroškov v preteklem letu. ki jih poda Zavod za statistiko. Cena se spremeni s 1.1. vsakega leta in o tem z izračuni obvesti vse pristojne službe in večje potrošnike. 8. Delež skupne kanalščine se analitično posebej vodi. 9. Investicijska sredstva sc izločijo za investicije pred delitvijo. Po sklepu pristojnih organov se del teh sredstev začasno lahko založi za kritje izgradnje sekundarne In terciarne kanalizaciji ali primarnega vodovoda. 10. Priklopniki plačajo sorazmerni delež k izgradnji sekundarne in terciarne kanalizacije, glede na dejanske stroške izgradnje v zazidalnem kompleksu Za delitev stroškov se upoštevajo faktorji predlagani v A-4.2. II. Za leto 1976 upoštevamo osnovni znesek na enoto (individualno hišo) za sekundarni in terciarni kanal v višini 15.750 din). 12. Skupna kanalščina sc plačuje istočasno z vodarino. 13. Cestni požiralniki (peskolovi) in vezni kanali, ne spadajo med primarne, sekundarne ah terciarne. Stroške vzdrževanja in upravljanja navedenih naprav ne krije kanalščina. 14. Usmeritve in toIrnaCcrrja v primeru sporov, daje OSKIS in IS SOb, ki regulirata tudi letno spremembo cen. PERSPEKTIVNA KOLIČINA ODPADNIH VODA, SF Kot izhodišče za leto 1975 je upoštevana 90 % količina porabljene vode iz javnega vodovoda, to je 90 % x 1.101.502 m3 = 991.30 načrpana tehnološka voda (LIKO Borovnica 285.000 m3, IUV 863.000 m3, JNA 229.200 m3) = 1.377.200 m3, to je skupaj 2.368 Predvidena perspektivna količina do leta 1991, s konstantno količino tehnološke vode 1.377.200 m3 in s 3 % letnim porastom iz ji Leto 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 Kol. odpad, vode v m3 2.368.560 2.398.300 2.428.934 2.460.486 2.492.984 2.5 2 6.45 8 2.560.935 od leta 1976 dalje 2.398.300 4.827.234 7.287.720 9.780.704 12.307.162 14.868.097 od leta 1978 dalje 2.460.486 4.953.470 7.479.928 10.040.863 količine, brez last.črpanj tehn.vode v tovarnah 991.360 1.021.100 1.051.734 1.083.286 1.115.784 1.149.258 1.183.735 Predvidena letna kanalščina ...skupna" in „taksa" za priklop, iz podatkov za leto 1976 IUV s predpostavko, da plača tudi 50 % znesek lastne udeležbe k gradnji centralne čistilne naprave Priključnik poraba vode kanalščina din/m3 čiščenje din/m3 letno čiščenje letno kanalščina letna skup 1976 - m3 din din kanalščin« I UV(last.črp.) 863.000 1.40 + 0,30= 1,70 2.58 + 0,14 = 2,72 2.347.360,00 1.467.100,00 Donit 762.800 1.40 + 0,30= 1,70 2,31 +0,06 = 2,37 1.807.836,00 1.296.760,00 LIKO(last.črp.) 285.000 1.40 + 0,30= 1,70 2,31+0,06 = 2,37 675.450,00 484.500,00 JNA (last.črp.) 229.200 1.40 + 0,30=1,70 2,31 +0,06 = 2,37 543.204,00 389.640,00 Ostali 258.300 1.40 + 0,30=1,70 2,31 +0,06= 2,37 612.171,00 439.110,00 IUV, JNA, LIKO poleg „takse" za lastno črpanje, prispevajo tudi delež za vodo, koriščeno iz javnega vodovoda. ».NA V VRHNIŠKO KANALIZACIJO - TABELA A) »8 2.633.025 M 20.097.570 11 15.270.336 18 2.670.700 22.768.270 17.941.036 2.709.504 25.477.774 20.650.540 1.255.825 1.293.500 1.332.304 2.749.474 28.227.248 23.400.014 2.790.642 31.017.890 26.190.656 2.833.045 33.850.935 29.023.701 2.876.720 36.727.655 31.900.421 2.921.706 39.649.361 34.822.127 2.968.041 42.617.402 37.790.168 1.372.274 1.413.442 1.455.845 1.499.520 1.544306 1.590.841 »taksa" za „taksa" za „taksa" za „taksa" za taksa za priklop kanal/m3 čiščenje/ni3 kanal din čiščenje din na kanal skupaj din 2,58 1.208.200 2.226.540 3.434.740 2.31 1.067.920 1.762.068 2.829.988 2,31 399.000 658.350 1.057.350 231 320.880 529.452 850.332 231 361.620 596.673 958.293 Obrazložitev A) KANALŠČINA IN SORAZMERNI DELEŽI (TAKSE) ZA PRIKLOP 1.0. Splošno: Na področju vrhniške občine nimamo sistematsko urejene kanaliza cije. V letu 1975-1976 smo pričeli z grad njo kanalizacijskega korektorja „S", v vrednosti 6.000.000 din, ki bo vzdolž Ljubljanice odvajal vse razbremenjene vode industrije in naselja Vrhnike, proti lokaciji CČN, z izjemo blata IUV, ki se bo po posebnem blatovodu odvajal direktno na deponijo mulja. Poleg tega je do leta 1990 predvidena izgradnja primarnih kanalov A, B, BI, C, D, E, V in J na Vrhniki, v predračunski vrednosti 13.000.000 1 via ostalem področju občine, ki ga oskrbujemo z vodo, predvideva,!,o izgradnjo primarne kanalizacije v vrednosti 6.000,000 din. iako so do leta 1990 predvidene skupne investicije v primarno kanalizacijo v višini 25.000.000 din po cenah iz leta 1976. Če pogledamo porabo vode in upoštevamo, da vsi porabniki vode leto onesnaženo odvajajo v kanalizacijo, vodotoke ali odprte jarke, izvzamemo edino: 1. porabnike vode, ki imajo vodotesno greznico brez iztokov in to greznico redno tedensko praznijo, 2. izključno kmetije, kjer vodo rabi večinom živina in gnojnico lovijo v posebne gnojnične jame brez iztoka. Tako v izračunih upoštevamo, da za 90 % količino porabljene vode, potrošniki le-te plačujejo kanalščino, kot je prikazano v tabeli (A), / upoštevanjem celotne količine tehnološke in sanitarne vode, načrpane v lastnih vodnjakih. Na osnovi podatkov o potrošnji vode iz javnega vodovoda in po podatkih za ostala črpališča, dobimo izhodiščne količine za leto 1976 v višini 2.398.300 m3. S 3 % porastom na leto potrošnje iz javnega vodovoda ter nespremenjenimi količinami iz lastnih črpališč, dobimo v letu 1990 letno količino 2.921.706 m3. 2.0. Prikaz sredstev za TV, IV in U (tekoče in investicijsko vzdrževanje ter upravljanje kanalizacije brez pogonskih stroškov) Ker ni razpoložljivih podatkov o kvalitetnem vzdrževanju m upravljanju vrhniške kanalizacije (v letu 1975 so znašali stroški 180.000 din : 991,360 m3 = 0,182 din/m3), podajamo te stroške iz drugih krajev Slovenije, kjer se pri 1.300.000 m3 kanalskih voda v letu. 1975 znašali stroški kvalitetnega TV in U 0,27 din/m3 kar bi pri količini odpadnih voda 2.368.560 m3 predstavljalo 0,17 din/m3. Ce bi temu dodali še stroške IV v višini 0,09 din/m3, kot je ugotovljeno za leto 1975 po Sloveniji, dobimo stroške TV, IV in U v višini 0,26, din/m3, revalorizirano v letu 1976, predstavlja 0,30 din/m3. V teh stroških je zajeto tudi potrebno lastno delo upravljalca kanalizacije pri investitorskem poslu za izvedbo letne etape gradnje kanalizacije (dela pri zbiranju dokumentacije, soglasij, sestanki, pisarniška dela itd.). 3.0. Primarna kanalizacija: 3.1. Izračun nove kanalščine, po cenah leta 1976 Kot je že omenjeno, so predvideni stroški izgradnje kanalizacije (primarnih kanalov), po cenah leta 1976, v višini 25.000.000 din, z upoštevanjem, da za to investicijo investitor dobi kredit na 12 let z 8 % obrestno mero, dobimo vsoto I 2-letnih anuitet 43575.000 din. 3.2. Izračun enotne kanalščinee: Pri predpostavki predividene perspektivne količine odpadnih voda, speljane v vrhniško kanalizacijo, odprte jarke ali vodotoke, iz tabele (A) od 1978 do 1989. leta, dobimo skupno kanalskih voda v 12 letnih 31.900.421 m3. Ce torej vsoto anuitet 43.975.000 din delimo s količino 12-letnih kanalskih voda 31.900.421 m3,dobimo l,38din/m3 kanalske vode,kot delež za odplačila anuitet za obravnavane investicije v primarne kanalizacije. Če k temu dodamo še delež za vzdrževanje in upravljanje kanalizacije v višini 0,30 din/m3, dobimo povprečno kanalščino 1,38 din/m3 + 0,30 din/m3 s 1,68, to je 1,70 din/m3. 4.0. Izračun sorazmernega deleža za priklop na kanal (taksa) Ob izdaji soglasja za priključek ah izjemoma pred priključitvijo objekta na javni kanal, priklopnik plača sorazmerni delež za primarni, se- kundarni in terciarni kanal naenkrat upravljalcu javne kanalizacije, medtem, ko še posebej plača dejanske stroške hišnega priključka, direktno izvajalcu priključka. 4.1. Delež za priklop na primarni kanal: Pred priključitvijo objekta na javni kanal, priklopnik plača sorazmerni delež k primarni kanalizaciji v višini enoletne kanalščine (brez deleža za vzdrževanje in upravljanje kanalizacije), kar predstavlja 14,8%, to je 4,8 % prispevek za energetiko in 10 % rezerve pri investicijah v primarno kanalizacijo, kot sledi: dvanajstletna investicija 25.000.000 din x 14,8 ■ 3.700.000 din : 2.658.368 m3 (tj. 31.900.421 m3 v 12 letih : 12 let) = 1.392 din/m3 = 1,40 din/m3, kar predstavlja enoletno kanalščino, brez deleža za vzdrževanje in upravljanje. 4.2. Delež za priklop na sekundami in terciarni kanal: Poleg sorazmernega deleža za primarne kanale, plačajo uporabniki kanalizacijo za nov priključek ali povečan izpust vode v kanal, še delež za sekundarno in terciarno kanalsko omrežje, tako, da novi zazidalni kompleksi oz. tovarne, plačajo dejanske stroške izgradnje kanalskega omrežja ali na osnovi predračunskih stroškov za izgradnjo lc-tega, medtem, ko za pozidavo plomb v pozidanih kompleksih plačajo delež v višini, kot jc za enak objekt v novem zazidalnem kompleksu s podobno ureditvijo oz. komunalno opremljenostjo. Iz izkušenj in primerjalnih izračunov tudi za druga mesta in za različne zazidalne komplekse, predlagamo za povprečno velikost objektov in parcel, sledeče faktorje za delitev skupnih stroškov sekundarnih in terciarnih kanalov na posamezne uporabnike, kot sledi: - individualna in atrijska hiša (H, A) g = 1,0 = H enota dvojčka tlorisno (D) g = 0,85 H enota vrstne hiše in dvojčka v etaži (V) g = 0,70 II - blok G = 1 + (n-1) x 20 % + (m-30) x 15 %, pri čemer jc n = 2 do 30 stanovanj v bloku m = število stanovanj za bloke nad 30 stanovanj za bloki sc pravi, da vzamemo enoto objekta kot celoto z enim stanovanjem, kot pri individualni hiši, za vsako nadaljnjo stanovanje do 29 pa upoštevamo 20 % delež enote, medtem, ko za stanovanjske objekte nad 30 stanovanj, za vsako stanovanje nad 30, upoštevamo 15 % delež enote. - hotel G = I + p x 10 % + (r-50) x 8 % pri čemer p pomeni število postelj d 50, r pa število postelj pri hotelu nad 50 ležišč, se pravi. ,a vzamemo objekt kot celoto, to jc kot individualno hišo, za vsako p< tcljo do 50 upoštevamo 10 % delež enote, medtem ko za vsako nadaljnjo oosteljo upoštevamo 8 % delež enote. Kot jc 'c navedeno, sorazmerni delež za sekundarni in terciarni kanal plačajo koristni ki kanalizacije pred oz. ob priključitvi na javno kanalizacijo, ob izdaji soglasja za priključek, izjemoma po dogovoru lahko tudi pred priključitvijo na kanal. 5.0. Primeri izračuna sorazmernih deležev 5.1. Delež k primarni kanalizaciji Za individualno in atrijsko hišo upoštevamo v povprečju 3,5 oseb na hišo, za enoto dvojčka 85 % x 3,5 = 2,975, to je 3 osebe na hišo, za vrstno hišo 3,5 x 70 % = 2,45, to je 2,5 oseb na hišo, za blok 3,0 oseb na stanovanje. Povprečno porabo za delež upoštevamo 5,0 m3/osebo (po 38. členu pravilnika za vodovod), dobimo: individualna ali atrijska hiša: 3,5 oseb x 5 m3 x 12 mesecev % 1,40 din/m3 = 294,00 din/hišo - 30-stanovanjski blok: 3,0 oseb x 5,0 m3 x 30 stanov. x 12 mes. x l,40din/m3 = 7.560 din/blok tovarnas porabo 10.000 m3/lcto x l,40din/m3 - 14.000,00 din LIKO-tovarna s porabo 285.000 x 1,40 = 399.000,00 din I UV-s 900.000 m3/leto x 1,4(1 štcvali tudi količino vode LIKO Borovnica, bi morali tudi upoštevati višje investicijske stroške (45.000.000 din namesto upoštevanih 40.000.000 din v izračunih). Seveda mora LIKO predčiščcnja tehnoloških voda opraviti z dodatnimi investicijskimi naložbami. V primeru, da LIKO ne plačuje deleža za čiščenje vode za načrpano vodo v lastnem vodnjaku (iz javnega vodovoda plačuje delež), bo moral včasu gradnje CCN plačati delež po takrat dogovrjenem ključu. 4.4. Donit Borovnica Praviloma bi moral tudi Donit izdvajati 2,37 din/m3 vode za čiščenje oz. delež, kot ga plačujejo ostali potrošniki. Ta sredstva sc lahko zbirajo pri KP Vrhnika in je le-to dolžno skrbeti za dokončno čiščenje predo-Čiščenih voda. V nasprotnem primeru Donit porabi ta sredstva za lastno predčiščenje voda in skrbi za gradnjo čistilne naprave za dokončno čiščenje vode. Predlagamo, da se ta sredstva nujno izločajo, ker bomo lc-tako dosegli postopno čiščenje voda (uporabljajo se lahko samo v Donitu ali pri skupnih vlaganjih). 5.0. Izračun sorazmernega deleža za priklop na CČN (taksa) Ob izdaji soglasja za priključek ali izjemoma pred priključitvijo objekta na javni kanal, priklopnik plača sorazmerni delež k gradnji CCN, v višini 12-mesečnega deleža za odplačilo anuitet gradnje CCN, kar predstavlja 14,8 % investicijskih vlaganj, toje 4,8 % prispevek za energetiko in 10 % rezerve pri investicijah v CCN, kot sledi: Dvanajstletna investicija 40.000.000 din x 14,8 % = 5.920.000 din - IUV: - 80% x 5.920.000 : 909.378 m3 (10.912.540 m3 : 12 let) = 5,21 din/m3 - ostali: - 20 % x 5.920.000 : 506.957 m3 (6.083.488 m3 : 12 let) = 2,34din/m3, kar zaokrožimo na enoletni delež za odplačilo anuitet CČN. 6.0. Primeri izračuna sorazmernih deležev: Upoštevamo iste kriterije, kot za izračun deleža k primarni kanalizaciji in dobimo za: - invidivudalno in atrijsko hišo: 3,5 oseb x 5 m3 x 12 mes. x 2,31 din/m3 = 485,00 din/hišo - 30stanovanjski blok: 3,0 oseb x 5,0 m3 x 30 stan. x 12 mes. x 2,31 din/m3 = 12.474,00 din/blok - tovarna s porabo 10.000 m3/letox 2,31 din/m3 = 23.100,00 din - LIKO s porabo 285.000 m3/letox 2,31 din/m3 = 658.350,00 - IUV s porabo 900.000 m3/leto x 5,16 din/m3 = 4.644.000,00 din C) PRIKAZ SKUPNIH STROŠKOV KANALIZACIJ IN CČN 1.0. .Skupna kanalščina z deležem za čiščenje Skupna kanalš6na z deležem za čiščenje sc plačuje istočasno s plačilom vodarine. 1.1. Kanalščino plačujejo porabniki enotno po 1,70 din/m3 uporabljene vode. 1.2. Delež za čiščenje pri skupni kanalščini je različen, in sicer: - IUV, če plačajo 50 % sredstev svojega deleža za CČN = 2,72 din/m3 Varianta: če tega deleža ne plačajo = 5,30 din/m3 - široka potrošnja = 2,37 din/m3 - LIKO Borovnica = 2,37 din/m3 - Donit Borovnica = 2,37 din/m3 1.3.* Skupna kanalščina: - IUV, če plačuje 50 % sredstev svojega deleža za CČN = 4,42 din/m3 Varianta: - široka potrošnja = 4,07 din/m3 če tega deleža ne plačajo = 7,00 din/m3 - Donit + LIKO Borovnica (enako kot široka potrošnja) = 4,07 din/m3 Varianta: plačajo samo enotno kanalšč. = 1,70 din/m3 Za lastno črpano vodo ne plačajo deleža za čiščenje, zato plačajo v času gradnje CČN Borovnica ustrezen delež k CČN naenkrat. Ta sredstva, kijih ta časkoristijo za lastna predčiščenja znašajo 2,31 din/m3 2.0. Izračun sorazmernih deležev (taks) Ob izdaji soglasja za priključek ali izjemoma pred priključkom objekta na javni kanal, priklopnik plača sorazmerni delež k gradnji javne kanalizacije in centralne čistilne naprave. 2.1. Sorazmerni delež (taksa) za primarne naprave: Sorazmerni delež (taksa) za priklop na primarne naprave (kanalizacijo in CČN) predstavlja višina enoletne skupne kanalščine in dobimo npr. za: - individualno in atrijsko hišo: 3,5 os. x 5 m3 x 12 mes. x 3,71 din/m3 - 779,10 din/hišo - 30-stanovanjski blok: 3,0 os. x 5 m3 x 30 stan. x 12 mes. x 3,71 din/m3 = 20.034,00 din/blok - tovarna s porabo 10.000 m3/leto x 3,71 (1,40 + 2,31) = 37.100,00 din - LIKO s porabo 285.000 m3/lcto x 3,71 = 1.057.350,00 din - IUV s porabo 900.000 m3/lctox 3,98 (1,40 + 2,58), če plača 50 % k CČN = 3.582.000,00 din - IUV varianta: 900.000 m3/lcto x 6,56 (1,40 + 5,16) če ne plača 50 % k CČN =5.904.000,00 din 2.2. Sorazmerni delež (taksa) za sekundarne in terciarne naprave (kanale) Ti deleži so izračunani in podrobno prikazani v obrazložitvi kanalizacije v točki 5,2., zato jih tukaj ponovno ne navajamo. Zazidalni kompleksi sc obračunajo po dejanskih stroških. 2.3. Sorazmerni delež (taksa) za kanal in CČN 2.3. Pri tem upoštevamo izračunane deleže za priklop na primarne naprave (kanal + CČN) in sicer: - za IUV glede na večjo onesnaženost vode in 50 % njihovega deleža k gradnji CČN v času gradnje delež 50 % tu ni prikazan), po 3,98 din/m3 porabljene vode leta 1 975 - za vse ostale porabnike vode (vključno LIKO in Donit) pa 3,71 din/m.3 porabljene Vode lela I 976. 2.32. Količina porabljene vode se ugotovi po vodomerih za industrijo, s tem, da se po predvidevanjih upošteva akontacija, po enoletnem, dvoletnem ali triletnem obratovanju pa se glede na porabo napravi obračun. Za priključitev privatnih objektov sc upoštevajo kriteriji, navedeni v 38. členu pravilnika o vodovodu. Primarni kanali Vrhnika so našteti v obrazložitvi kanalizacije. 2.33. Sorazmerni deleži za priklop na sekundarne in terciarne kanale, se izračunajo oz. obračunajo iz posameznih zazidalnih kompleksov. Delitev stroškov sc izvede po kriterijih navedenih v obrazložitvi kanalizacije pod členom 4.2. oz. 5.2. Tam, kjer nimamo zaokroženega kompleksa, upoštevamo delež /a enak objekt iz drugega podobnega obračunskega območja. To velja predvsem za pozidavo plomb v obstoječih naseljih, objekte ob primarnih kanalih itd .Večji industrijski kompleksi imajo sorazmerno majhne odseke sekundarnih in terciarnih kanalov, ker so kolektorji običajno blizu tovarne. Kanale za tovarniško ograjo v načelu upoštevamo kot tovarniške kanale in jih istovetimo s hišnimi priključki. Za osnovno enoto (individualno ali atrijsko hišo) predlagamo sorazmerni delež za priklop na sekundarni in terciarni kanal v višini 1 5 .750,00 din, ki velja za leto 1976. 2.34. Primeri izračuna vsote sorazmernih deležev a) individualna hiša: 779,10 din (primarni) + 15.750,00 din (sekundarni) - 16.529,10 ■ 16.500 din/objekt b) dvojčki v tlorisu: 16.529,10 din/objekt x 0,85 = 14,049,74 din = 14.050 d in/objekt c) dvojček v etaži ali vrstna hiša: 16.529,10 din/objekt x 0,70 = 11.570,37 din = 11.550 din/objekt d) 9-stanovanjski blok: (3 os. x 5 m3 x 9 st. x 12 mes. x 3,71 din/m3) + 15.750 x (1 + CM ) \ 20%) = 6.010,20 + 15.750 x 2,60 - 46.960,20 - 46.960 din/objekt e) 30-stanovanjski blok: 20.034 din + 15.750 x (1 + %) = 20.034 din + 107,100 din = 127.134 din/objekt 0 55-stanovanjski blok: (3 os. x 5 m3 x 55 st. x 1 2 mes. x 3,71 din/m3) + 15.750 x (1 + 29 x 20% + 25 x 15%) = 36.729,00 din + 166.162,50 = 202.891,50 ■ 202.890 din/objekt g) kmetija s 5 osebami, 20 glav velike in 20 glav male živine;g= 125 H 65 m3 x 12 mes. x 3,71 din/m3 + 1,25 x 15,750 = 2.893,80 + 19.688 ■ 22.581,80 = 22.580 din/kmetijo h) hotel z 80 ležišči, poraba 200 1 /posteljo in dan (80 x 0,200 x 365 x 3,71) + 15.750 x (1 + 50 x 10 % + 30 x 8 %) = 21.666,40+ 132,300= 153.966,40 din, toje 153.965 din/hotel i) industrijski kompleks IUV, poraba 900.000 m3 letno, sekundarni priključek 1.500.000 po dejanskih stroških; 900.000 m3 x 3,98 din/m3 + npr. 1500.000 din = 3.582.000 + 1.500.000= 5.082.000 din 30. Zaključek a) Primarno kanalizacijo in centralne čistilne naprave, gradimo s krediti. Priključniki s priklopninami v višini enoletne „skupne kanalščine" (z upoštevanjem deleža za čiščenje), krijejo investicijske stroške prispevka za energetiko in 10 % investicijske rezerve. Zato se priklopnina računa na osnovi cen za odplačilo anuitet (brez vzdrževanja in upravljanja naprav) b) sekundarni in terciarni kanali se gradijo izključno > sredstvi graditeljev, /branimi s priklopninami za priključnikc posameznih zazidalnih kompleksov in priklopnikov na primarne naprave oz. ,,plomb" na obstoječe kanale. c) Hišne priključke plača po dejanskih stroških priklopnik direktno izvajalcu del. d) Skupna kanalščina krije anuitete za primarne kanale in centralnih čistilnih naprav, stroške tekočega in investicijskega vzdrževanja, upravljanja in pogona (energijo itd.). c) Kanalščina je enotna 1,70 din/m3 in jo plačujejo vsi uporabniki vode, z izjemo oddaljenih kmetij in lastniki vodotesnih greznic, ki jih redno praznijo in imajo s tem sklenjeno pogodbo za odvoz vsebine v greznici. g) Delež za čiščenje s kanalščino plačujejo: - IUV najvišjega vslcd močno onesnaženih voda. Predpostavljamo, da bo plačalo 50 % sredstev svojega deleža za investicijo, to je 40 % stroškov izgradnje CČN Vrhnika. V tem primeru znaša skupna kanalščina (1,40 + 0,30) +(2,58 + 0,14) = 4,42 din/m3 - Ostali porabniki plačujejo vsi enako in sicer (1,40 + 0,30) + (2,31 + 0,06) = 4,07 din/m3 Varianta: Ce IUV plača deleža k CCN, znaša potna kanalščina (1,40 + 0,30) + (5,16 + 0,14)= 7,00din/m3 LIKO ali Donit, če ne plačuje KP Vrhnika deleža za čiščenje voda, ta sredstva izloči in jih porabi namensko za predčiščenje tehnoloških voda in za delež k CCN Borovnica v času gradnje CCN. h) Investitorji, ki v času gradnje vlagajo lastna sredstva, - deleže v gradnjo skupnih primarnih kanalov in CČN, imajo za dobo 15 let za odgovarjajoči procent znižano skupno kanalščino. Pri tem upoštevamo najnižje meje plačevaln 40 % skupne kanalščine, se pravi do 60 "/<• je lahko znižanje.