Boljševiške priprave za veliko noč. Te priprave so drugačne, nego so naše krščanske. Boljševiške priprave imajo namen, da praznovanje velike noči če ne popolnoma onemogo.ijo, pa vsaj kolikor najvdt omejijo. To se doseže z zapiranjem cerkva in z odstranitvijo duhovnikov. V Kristusovi cerkvi v Lcningradu so namestili tiskarno, delavnice ln skladišča, v cerkvi sv, Križa v istem mestu pa dom delavcev, ki ima naslov »zastava dela«. Tudi po raznih drugili mestih, da, celo po vaseli so dali cerkvo zapreti ali pa pretvoriti v prostoro 8 posvetnimi namoni. V Kasanu jc akademija znanosti v zgodovinski cerkvi Mater. božje otvorila brezbožni nmzej, vlada je to potrdila. Čo pa ima vlada kje kakšne pomislcke, pa-jo brozljožniki postavijo pred gotovo dejstvo; tako so n. pr. katoliško (poljsko) ccrkov v Leningradu izropali in mežnarja, ki sc je po.stavil v bran, z 32 vbodljaji z noži umorili. Da bi ne bilo dovolj duliovnikov, iki bi o praznikih opravili liožjo službo, so jih volikn šfnvilo boljšcviškc oblasti kratkomalo izgnale. Takšne so bolj.evi.ke priprave za veliko noč. Ka.oliški listi v Ameriki. V prejšnji številki smo objavili številke o porasti katoličanov v Zedinjenih državali, ki jih je 21,887.608. Tekom 10 let se je to število pomnožilo za 2,562.397. Ti katoli.ani vzdržujejo prcko 300 katoliških časnikov in listov. V tem listu niso vračunjeni župnijski, šolski in visokošolski listi in glasila krajevnih krščanskih organizacij. Število naročnikov in čitateljev teh časnikov in listov se ceni na 7,308.456. To pomenja, da v Zedinjenili državah vsak tretji katoličan — pri tcm so otroci in starci všteti — irna in čita kak katoliški časopis ali list. Z dru gimi besedami: vsak odrasli katoličan bodisi moškcga bodisi ženskega spola ima in čita katoliški easnik. Kako pa je v Sloveniji? Čc bi primerjali število naročnikov katoliških Časnikov in listov s številom našega ljudstva, ne bi mogli reči: vsak tretji Slovenec — z otroci in starci vred — ali vsak odrasli Slovenec je naročnik in čitatelj katoliških casnikov in listov. Je še voliko nezavednosti, vcliko mešeanske in delavske lažnjive svobodomiselnosti mcd našim ljudstvom. Treba torcj še veliko dela, ki čaka naše krSfansko organizacije. Kapucini in grško-slovaaski obred. Papož Pij XI. jc dovolil, da jo generalni dofinitor nizozemskih kapucinov pater Gondulf Fermont prestopil iz latinskega bogoslužnega obreda h grško-slovanskemu. Njegova naloga, ki mu jo je dolo.ilo vrhovno vodstvo kapueinskega reda, bo ta, da pripravi mlade člane rcda za apostolat na Ruskem. V generalatu kapucinov v Rimu je posebna kapela, kjer so vrši služba božja po grško-slovanskem obredu. štiri mladi člani nizozemsko kapuoinskc province obiskujejo ruski zavod v Rimu, da bodo pozneje s patrom GoncHilfom delovali kot misijojiarji na Ruskcm. JM ttrezftoštvo. Boljševiki se strašno širokoustijo. Že lani so bobnali po svctn, da bodo imeli največjo jeklarno in največjo clcktrarno na zemlji. Letos bobnajo, da bodo napravili v Lcningradu najve.jc pristanišče na-svetu. Širokoustijo sc s svojo »pjatiletko«, toda v rosnici ni dosegla svojega namcna vkljub tcmu, da so postavili že drugo »pjatiletko«. Komunisti iu vsi prijatelji sovjotov, ki v Boga ne verujejo, seveda kot sveto.rosnico vse verujejo, kar boljševiki tiskajo 5ia potrpežljiv papir. V resnici pa je v Rusiji velika gospodarska kriza in po nekaterih krajili colo glad. Velik del kolhozov in delaveev so nočc tako obla.ati kot že]e mogočni gospodje tam v Moskvj. V cni stvari pa so boljševiki rcs pravi mojstri: namreč v širjenju brczboštva. Versko iJrepri.anjc zuajo ljudem trgati iz src. Naj naved.m tu par zgledov po knjigi: »Boljševizem« od ^V. Guriana, stran 280 in 281. V neki vasi na Ruskem je bil praznik. V cerkvi je bila slovesna služba božja. Ob osmih je letel čez vas aeroplan, ki jc obstal v dolinici ob vasi. Ljudstvo v ccrkvi je molilo. Naenkrat je zaslišalo močno ropotanjc motorja. Vsled tega je nehalo Ijudstvo moliti svoj »Pomiluj, Gospod!« Vse jo drlo iz cerkvo. Prvi so bili otroci, potem druga mladina, trotji možje in četrti starejše ženske, nazadnje duhovmkova žena s pevci. Duhovnik je sam ostal v cerkvi. *»No, če zdaj prav umrjem, aeroplan sem pa lo vidcla«, je rekla neka starka. Tako se jc posrečilo, da je acroplan službo božjo zabranil. Na brczbožnem predavanjn v mestu Jaroslav se je vršil ta-le dogodek: Sodrug Ivanov je pokazal zborovalcem star Kristusov kip. Predavatelj jc rekcl smehljaje: Seveda vi k temu kipu ne bostc molili. Hočem le ta kip vprašati: »Kristus, ali si ti proti ali za zvezo brezbožnikov?« In pred očmi vseh navzočih sc jc zgodil ».udež«. Stari Kristusov kip se je začcl naenkrat svetiti kot lep nov denar ii. okrog Kristusdve krouo na glavi je bil uapis v vseh mavričnih barvah: »Zapiši so naglo v zvezo brczbožnikov!« in »Živio čudodelnik Emeljan!« Tako namreč klicejo jaroslovskega prcdscdnika zvczc brozbožnikov. Ljudstvo, ki jc to vidclo, «o je za prvi tvenutok zavzclo in za.udilo, potom pa se je jelo smejati. Čez nekaj r-asa so so na obrazn Kristusovem pokazale gube in iz oči so teklc solze. »Kristus joka.« Ko so jg ljudstvo nehalo smejati, jc predavatolj pojasnil »čudpž;. Ta Kristusov kip jo l)il za »čudcž« j)iipravljen v iaboratorijn kcmično tovai ne. V kip so dali cevi in posodice s jkomičnimi snovmi. Za solzo so pripraviii noko tebnično maščobo, ki se je topila, da je bilo videti, kakor da bi Kristusu teklo solzc iz oči. Tako je kemija pri.silila celo Kristusa, da jc agitii!al za zvozo brezbožnikov. S to prcdstavo je sevhotcl boljševiški prcdavatclj ljudstvi' povcsiati, da tudi duhovniki na podoben hačin deJajo čudeže. Tako v skn«.njenju verskih skrivnosti gotovo nih? ni tako daleč prišei kot brezbožni t-olšoviki na Ruskcm.