Amerikanski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
ŠTEVILKA 23.
JOLIET. ILLINOIS. 14. FEBRUARJA 191?
LETNIK XXT1
Nemčija bi se rada poravnala z Ameriko.
Predsednik Wilson ostal pri svoji zahtevi, da se mora brezobzirno sub-marinsko vojskovanje končati.
NEVTRALCI ŠE GOJE UPANJE.
Poskušajo posredovati in smatrajo poravnavo z Berlinom za možno.
Washington, D. C., 8. feb. — Razgovor o možnosti vojne z Nemčijo je v vladnih krogih od dne do dne resnejši. Sedaj pravijo, da bo predsedniku skoro nemogoče, počakati na posamezno dejanje sovražne kakovosti, kakor neopravičen potop kake ameriške ladje ali smrt kakega ameriškega državljana, nego da bo prejkone prisiljen, za vojni vzrok smatrati neprestano množeče s4 dokaze, iz katerih je razvidna neizpremenljiva odločnost »emške vlade, izvajati neomejeno voj skovanje s podmorskimi čolni v določenem pasu.
Obenem pa je bilo danes v vladnih krogih izražano tudi upanje, da utegne ^nekoliko olajšati napetost med Berlinom in Washingtonom naznanilo, da Sta London in Pariz dovolila varno spremstvo za dosedanjega nemškega poslanika grofa Bernstorffa, njegov štab in nemške konzule v Združenih Državah. To vest je poslal tukajšnji švicarski poslanec nemški vladi, in njena posledica utegne biti, da se tudi S- Gerardu ne bodo stavile na pot nobene nadaljnje težave. Namignjeno je bilo, da "bi nadaljnje oviranje odhoda Gerardovega utegnilo dati predsedniku priložnost, napotiti kongres, <ia napove Nemčiji vojno."
Američan usmrčen na "Turinu".
London, 8. feb. — Kakpr poročajo ameriškemu poslaništvu, je bil ob tor-pediranju britanskega parnika "Turi-no" usmrčen George Washington, a-meriški črnec, ki se je peljal kot kurjač na ladji.
Washington je bil eden izmed treh
kurjačev, ki so bili po eksploziji u-smrčeni. Njegova žena stanuje baje v Liverpoolu in poslaništvo se trudi, da jo najde.
Med preživelci se nahaja Calvin Bay, Američan iz Fillmora, Utah.
62 ladij pogreznjenih.
New York, 8. feb. — Dvainšestdeset ladij je bilo pogreznjenih po nemških podmorskih čolnih ali minah, odkar je nemška blokada zadobila veljavo dne 1. februarja, po tukaj sestavljenem seznamu iz brzojavnih poročil. Štirinajst ladij, skupaj 29,997 ton, je bilo izgubljenih včeraj in snoči. Petintrideset ladij od potopljenih je bilo britanskih; pet jih je nosilo zastave drugih ententinih zaveznikov; ena je bila ameriška in 21 jih je bilo last drugih nevtralnih dežel.
V zaščito ameriških pravic.
Washington, D. C., 9. feb. — Predsednik je danes določil končno veljavno smer, v kateri misli kreniti, če Nemčija izvrši v njegovi poslanici o-menjeno "dokazano dejanje'' (overt act). Kongresa ne bo naprosil za vojno izjavo, ampak storil samo to, kar je v svoji poslanici obljubil, — naprosil za pooblastilo, ukreniti vse potrebno v zaščito ameriških mornarjev in potnikov.
Bernstorff potuje domov.
Berlin, 9. feb. — Nemška vlada je bila po španski formalno obveščena o tem, da bivši nemški poslanik grof Bernstorff odpotuje domov preko Halifaxa v ponedeljek, dne 12. feb.
Gerard prihaja domov.
Berlin, 9. febr. — Bivši ameriški poslanik Gerard zapusti Berlin v soboto. Domov odpotuje preko Švice. Poseben vlak odide iz Berlina ob 8. uri 30 minut zvečer, preko Basela in Berna, da odpelje Gerarda in njegovo spremstvo.
Nekaj poslaniških uradnikov se obrne v Skandinavijo in Holandijo.
Vnaprej na jasnem.
Amsterdam, 9. febr. -— "Nemčija je vedela vnaprej, da nevtralne evropske vlasti ne bodo radikalno postopale pro ti poostreni vojni s podmorskimi čolni,'' je izjavil po nekem poročilu na "Vossische Zeitung" ogrski prvi minister grof Tisza. Pristavil je, da je Nemčija tozadevno izprašala nevtralce pred začetkom blokade.
Ni bil Američan.
Washington, D. C., 9. feb. — Črnec George Washington, ki je bil kot kurjač ob potopu parnika "Turino" usmrčen, je bil danes po konzulu Frostu oziftičen kot "britanski podanik". Rojen je bil v Alberti, Kanada.
Priprave.
Vojni department se je nadalje posvetoval o nagli oborožbi, zlasti glede priskrbe voja reservnih častnikov.
Manj nego 1,000 jih je doslej na razpolaganje in treba jih je približno 50,-000 za armado 500,000 radovoljnikov.
V danes izdanem uradnem naznanilu so bili vsi tisti, ki so upravičeni v povišanje, naprošeni, naj vložijo svojo prošnjo.
Varano upanje.
Dunaj, 9. feb. — Časopisje v deželi razpravlja zadnje razvoje položaja mirnodušno in komaj omenja predsednika Wilsona v svojih razlagah k prelomu diplomatičnih odnošajev med Združenimi Državami in 'centralnimi vlastmi.
"Fremdenblatt", "Tageblatt", "Die Zeit", "Pester Lloyd" in "Pesti-Hir lap" se ujemajo v tem, da se je predsednik hudo ušt^l, če je upal, da bodo evropski nevtralci sledili njegovemu pozivu, tudi pretrgati svoje zveze Nemčijo. Wilson da je pokazal, da ne pozna evropskega položaja, in nad vsak dvom vzvišeno da se je pokazalo, da je Monroejeva doktrina na Evropo brez učinka.
Nevtralci posredujejo.
Washington, D. C., 10. feb. — Za stopniki nevtralnih vlasti v zaveznem glavnem mestu, tako je bilo nocoj ; gotovostjo dognano, so obvestili dr žavni department, "da so pripravljeni storiti vse v svojih močeh, da porav-
najo ,preporna vprašanja med Združenimi Državami in Nemčijo".
Nemčija noče vojne.
Washington, D. C., 10. febr.—Nemčija je naslovila na Združene Države poročilo, v katerem predlaga, razpravljati sredstva in poti, kako bi še dalo izogniti vojni med obema deželama. Predlog bo prejkone izročen državnemu departmentu po švicarskem poslancu dr. Ritterju.
Nemčija izvaja, da želi vkljub prelomu diplomatskih odnošajev ohraniti mir med obema narodoma.
Tukaj pravijo v zvezi z naznanilom, da je Vemčija obenem s svojim pripravljanjem za brezobzirno vojskovanje s podmorskimi čolni obvestila razne svojih zunanjih . zastopnikov, da parailsp, vozeči nevtralne potnike, ne bodo torpedirani v blokadnem pasu brez svarila; "vojaška potreba" da pa prepoveduje, dati nevtralnim deželam daljši rok za ureditev njih pomor-kih koristi.
Avstrija se pogaja s Penfieldom.
Loudon, 10. feb. — Iz Dunaja je dospela v Haag vest, da se avstro-ogrska vlada pogaja s poslanikom Penfieldom vprašanju, pustiti Američane neovirano potovati na ladjah v Sredozemskem morju.
Avstrija namreč želi, preprečiti prelom odhošajev med Združenimi Drža vami m dvojno monarhijo.
Jedro nemškega predloga.
Washington, D. C., 11. feb. — Jedro nemškega predloga, ki je bil izročen zavezni vladi posredovanjem švicarskega poslanstva in ki ga je časopisje deželi tako skrivnostno pozdravilo kot novo "mirovno gibanje", se da na kratko povzeti takole:
"Nemčija nima namena, ameriška človeška življenja pripravljati v nevarnost ali omejiti promet med Evropo in Ameriko. Ameriškim potniškim parnAom in takim tovornim ladjam, ki ne vozijo zabranjenega blaga, se ima torej prehod skozi nevarni pas dovoliti. Nemška vlada je pripravljena. zoiiesti se na besedo zavezne vlade, da. m^-Jad nq ladjah, ki zahtevajo tako zaščito, ne obsega nobenih vojnih zalog ali živil."
V ponočnem napadu na Goriškem ujeli 15 častnikov in 650 mož ter uplenili deset strojnih pušek.
Kongres poskusa dognati dejstva o takozvanem "leaku" na Wilsonovi mirovni noti.
Avstrijci uspešno
napadajo Lahe.
NA RUMUNSKEM SAMO PRASKE.
Na ruski in francoski fronti se zopet začenja živahnejše bojevanje.
ob reki Vardar v smeri Božilja in tudi pri Bitolju. Sovražnik je kazal gotovo delavnost ob celi fronti.
Dunaj, 9. feb. (Čez Berlin.) — Blizu Berata v Albaniji so bili italijanski zrakoplovi zbiti po patrolnih žandarjih.
Berlin, 9. feb. — Ničesar novega ni izporočiti.
Poslanska zbornica je naročila svoje m j odse-ku za pravila, naj poroča v desetih dneh, ali }e potrebna preiskava na crt>dolžbe, ki jih j« podal kongresnik Thomas W. W. Lawvoo (št. 2 na sliki), da j« Ml "leak" (poka) * Wall
street na predsednikovi mirovni noti in da so bili člani kongresa deležni na tozadevni špekulaciji. Od tega je ie mnogo tednov. Med vročo razpravo, ki je sledila s«»*ačni obdolžbi, je kongresnik William S. Befluett (št. 6), re-
publikanec iz New Yorka, imenoval Bernarda M. Baruch (št. 5), člana deželnega zbora za obrambo, iz New Yorka, kot enega tistih, ki so vnaprej vedeli o mirovni noti. William R. Wood (št. 3), kongresnik iz Indiane, je rekel, da ima v rokah dejstva, ki o-pravičujejo preiskavo cele "leak"-«;pi-zode. Kongresnik Gardner (št. 4), Massachusetts, je trdil, da ne more nihče zanikati, da je res bil "leak" v Wall street. Kongresnik Robert L. Henry (&t. 1), predsednik odseka za pravica. Preiskava se ni tonča«-a.
Nobene izpremembe.
Nemčija nikakor ne namerava, preklicati submarinsko blokado sovražnih brežin ali odstraniti ovire, stavljene na pot za preskrbo Anglije z živežem. Berlin tudi ne priznava pravice Združenih Držav, protestirati proti razde-vanju sovražnih ladij, ki poskušajo prodreti skozi blokadni pas, ali zahtevati prost prehod skozi ta pas za ameriške parnike, ki so do gorenjega krova obloženi z vojno tihotapsko robo.
Vojna z Ameriko neizogibna?
Kodanj, 11. feb. (Čez London.) — V Berlinu gojijo le malo upanja ali pričakovanja, da se je mogoče izogniti vojni z Združenimi Državami.
Oblastva in velika večina ljudstva goje pač željo, preprečiti izbruh so vražnosti, če se da izpolnitev te želje spraviti v soglasje s splošnimi merili .sedanje submarinske politike, — a tudi samo potem. Kakor je izvedel poročevalec za Associated Press iz zanesljivega vira, so zato poveljniki podmorskih čolnov dobili povelje, pri nevtralnih ladjah, posebno pri ameriških, kadarkoli mogoče varno postopati in jih posvariti, če to odgovarja ciljem kampanje in ne prihaja varnost pod morskih čolnov v poštev.
Po prelomu.
Po hitrem in odločnem postopanju predsednikovem pa so uvideli, da bodo ta povelja končni prelom pač zadržala, nc pa preprečila in da mora "casus belli" (vojni slučaj) nastopiti prej ali po zneje, če g. Wilson vztraja pri tem, izgubo ameriških človeških življenj ali ladij smatrati za takšnega.
Edina možnost odvrnitve izbruha sovražnosti da tiči v izpremembi sta lišča ene ali druge stranke. Kar sc imeli državni tajnik dr. Zimmermann in drugi visoki uradniki pg.vedati tem, preden je poročevalec za Associated Press zapustil Berlin, je izklju čevalo verjetnost, da bo Nemčija zdaj popustila.
Gerard v Švici.
Berlin, 10. feb. (Brezžičua brzojavka v Sayville, 11. feb., zakesnela.) James W. Gerard, ameriški poslanik in ftjegov štab sta nocoj ob 8:10 od potbvala iz Berlina v Švico. Razen člaAov poslaništva ga je spremljalo 110'drugih ameriških državljanov. Zastopniki urada zunanjih stvari so se zbrali na kolodvoru in slovo je bilo skrajno prisrčno. G. Gerard počaka v Bernu uavodila zavezne vlade, preden odpotuje dalj*.
Laška fronta.
Dunaj, čez Berlin, 8. feb. — Nobenih važnih dogodkov ni izporočiti.
Rim, 8. febr. — Naše osredotočeno streljanje je razgnalo več sovražnih baterij na raznih točkah fronte. V Suganski dolini je sovražnik po silnem bombardiranju včeraj ob svitu poskušal nov napad na eno naših postojank na desnem bregu Brente. Ali napad se je izjalovil vsled združenega streljanja naše pehote in artiljerije. Slično podjetje je poskušal sovražnik na Frei-kofelu z enakim neuspehom.
Nobenih važnih dogodkov.
Dunaj, čez Berlin, 9. feb. — Razen malih vojaških podjetij blizu Tolmina in v Arški dolini, jugovzhodno od Rovereda, ki so bila uspešna za nas, ni bilo nobenih važnih dogodkov.
Rim, 9. feb. — V Suganski dolini je sovražnik v sredo zopet bombardiral naše utrdbe na desnem bregu Brente z neprestanim topniškim ognjem. Naše baterije so krepko odgovarjale in ustavile sovražno streljanje. V Posin-ski dolini pri Asticu, v bovškem odseku, pred Zagoro in v soseščini Hudega loga so naše ogledujoče patrole zadele ob sovražnika v malih spopadih, ki so bili uspešni za nas.
Cadorna zmaguje veselo dalje.
Rim, 10. feb.—Italijanski vojni glavni stan je objavil danes sledeče poročilo:
"Na vsej fronti so bili običajni topniški dvoboji in patrolni spopadi. Na Kraški planoti je eden naših oddelkov izvedel snoči uspešen napad. Ujeli smo nekaj mož."
Hud poraz Italijanov.
Berlin, 11. feb. (Brezžično v Tucker-ton.) — Iz Dunaja je dospelo sledeče poročilo avstro-ogrskega vodstva z dne 10. februarja:
"Italijansko bojno torišče: V goriškem odseku so naše čete tekom po-nočnili podjetij prodrle na več točkah sovražne postojanke, prizadele sovražniku težkih izgub ter dovedle 15 častnikov in 650 mož na ujetnikih. Poleg tega je bilo uplenjenih deset strojnih pušek, tri minske metalnice in mnogo drugih vojnih zalog.
Oddelki pešpolkov št. 85 in 87 ter brambovskih pešpolkov iz Nižjega Avstrijskega in Btikovine so se pri teh podjetjih posebno odlikovali.
Rumunska fronta.
Berlin, 8. feb. -— Ničesar važnega ni izporočiti.
Petrograd, 8. feb. — Bilo je pehotno bojevanje.
Dunaj, čez Berlin, 9. feb. — Sovražen napad vzhodno od Kasinske doline je bil obrezuspešen po našem streljanju. Nemški ogledujoči oddelki za-padno od Ronczyna so prodrli v sovražno postojanko, prizadeli posadki precejšnjo škodo in se vrnili brez izgub in z več ujetniki.
Petrograd, 9. feb. — Pehotno streljanje se vrši.
Ruska fronta.
Petrograd, 8. feb. — Severovzhodno od Kirlibabe so se naši prednji oddelki zagnali na sovražne najprednje zako-pe, kljubujoč streljanju in minskim eksplozijam. Naše čete so prodrle skozi vrzeli v žičnem zamotu, nastale vsled eksplozij, in so zasedle zakop. Protinapad po dveh sovražnih stotni-jah v svrho, da zopet pridobita zakop, se je izjalovil.
Sovražen zrakoplov je spuščal bombe v soseščini Jakobstadta ter usmrtil sedem in ranil osem mož. Dva naša zrakoplovca sta spuščala bombe na sovražno zrakoplovsko lopo v mestu Kobilnik.
Berlin, 8. feb. — Ničesar važnega ni izporočiti.
Ruski general usmrčen.
Petrograd, 9. feb.—Južno od mesta Brody je bil hrabri general Kardina-
lcvski usmrčen po svinčenki. Sovražna artiljerija je bombardirala mesto Stanislavov z dvanajst palcev debelimi izstrelki, ki1 so razdejali eno hišo in ranili več prebivavcev.
Berlin, 9. feb. — Vzhodna fronta: Od Dvine do Donave ni bilo nobenih važnih spopadov.
Makedonska fronta.
Pariz, 8. feb. — Že nekaj dni je bilo topniško bojevanje posebno živahno
Francoska fronta.
London, 8. feb. — Napadli smo davi važno sovražilo postojanko na najvišji točki griča Sailly-Saillisel na fronti ob reki Somme, Pridobili smo ves svoj cilj ter uplenili eno strojno puško in ujeli 78 mož, vštevši dva častnika.
Pariz, 8. feb. — Na verdunski fronti je bilo snoči precej živahno bojevanje s topovi in granatami v okrožju Griča 304 in Avocourtskega gozda. Ujeli smo nemško patrolo blizu Bonzee.
Berlin, 8. feb.—V odseku reke Somme je bilo zdajpazdaj močno streljanje. Blizu Sailly se vrše delni spopadi.
Mirni bodite, pa brez strahu!
Washington, D. C., 8. feb. — Državni department je danes z dovoljenjem predsednika Wilsona izdal formalno izjavo z zagotovilom, da vlada nikakor ne namerava, zaseči bančna hranila ali drugo lastnino kakega tujega podanika, niti v slučaju vojne ne.
Izjavo je povzročil strah nemških podanikov v nekaterih delih dežele glede bančnih hranil.
Vladna izjava se glasi:
"Vsled došlih mu poročil, da je zavladala bojazen ponekod med ljudmi,
DENAR V STARO DOMOVINO
pošljemo skozi najzanesljivejše bančne zavode. Tam izplača denar c. kr. pošta.
Dokler ni' vojna med Ameriko in Avstrijo napovedana se denar še vedno lahko pošlje po pošti, ker razmere so še nespremenjene. Izplačilo se vča-si precej zamudi radi vojnih zaprek, vendar se denar konečno izplača.
Mi garantiramo, da denar ne bo zgubljen.
Za pošiljatev večjih vsot in za hitre -jo izplačitev pošiljatve, je priporočati,
ki stanujejo v tej deželi, a so podaniki j da pošljete denar potom brezžičnega tujih držav, češ, da bodo njih bančna brzojava (Wireless). Za stroške br-hranila ali druga lastnina zasežena v
slučaju vojne med Združenimi Državami in neko tujo deželo ,je predsednik pooblastil izjavo, da so vse take bojazni popolnoma neosnovane.
"Vlada Združenih Držav se ne bo v nobenih okoliščinah okoristila z vojnim stanjem, tako da bi vzela v posest lastnino, do katere ji mednarodni dogovori in pripoznani deželni zakon ne dajejo pravične terjatve ali zahteve. Tenkovestno bode spoštovala vse zasebne (privatne) pravice kakor svojih državljanov, tako todi podanikov tnjlh držav."
zojava pošljite $4 za naslov. Če $4 ne bo dovolj, bomo denar vseeno poslali takoj naprej in pisali pošiljatelju, da pošlje še primanjkljaj.
Cene denarja se nepričakovano spremenijo, in v takem slučaju pošljemo denar po ceni onega dne, ko smo ga prejeli, da ne trpimo občutne škode.
Danes pošljemo: 10 K za...$l.S0 100 K za...$ 13.00 25 K za. . .$3.75 1000 K za.. .$129.00 50 K za.. .$7.00 5000 K za.. $645.00 AMERIKANSKI SLOVENEC
bančni odd.Uk, 100« N. Chicago St. JOLIET, ILL.
2.
AMERIKANSKI SLOVENEC, 13. FEBRUARJA 1917.

Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenŠki-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe
t-,
sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. lastnem domu, 1006 N. Chicago St.
Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., un'ier the act of Inarch 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
I z slovenskih naselbin
lfcitK f
Joliet, 111., 12. feb. — Lincolnov rojstni dan je danes. Dne 12. februarja 1N09 je bil rojen v borni koči farmarja Thomas Lincolna v okraju Hardin, Kentucky, deček, ki je bil krščen na ime Abraham in se je povzdignil s poštenim delom od najnižje do najvišje stopnje časti in slave, ki jo je mogoče doseči Američanu. Njegov oče se je preselil 1. 1830 v Macon co., 111. Tu se je mladi Abraham začel kmalu zanimati med drugim tudi za politiko.
ma 25c. Začetek ob pol 9. uri zvečer.
—	G. Frank Završnik, potovalni zastopnik za Slovenian Liquor Co., se je vrnil v soboto z večtedenskega potovanja po Michiganu in Minnesoti. Pravi, da povsod občutijo hudo zimo; v Mich, je dosti snega in manj mraza, v Minil, pa narobe. Delajo povsod dobro in trgovina je izvrstna.
—	Mrazu se bliža konec. Toplomer je kazal davi 15 stopinj pod ničlo, včeraj zjutraj 5, v soboto 7 in v petek je stalo živo srebro tudi nad 10 stopinj pod ničlo. Vse te štiri dni je mraz pritiskal neprestano. In takihle dni smo imeli izza 7. decembra že več kot preveč. Zato smo veselo pozdravili včerajšnjo napoved vremenskega pro-roka, da se bliža mrazu konec, in sicer že sredi tega tedna.
—- "V koloradskih gorah". Velikansko je zanimanje za igro pod omenjenim naslovom, ki jo uprizori prihodnjo nedeljo popoldne in zvečer na o-dru Sternove dvorane mlado a že daleč znano društvo sv. Cecilije št. 12 D. S. D. Kakor našim čitateljem že znano, je igro "V koloradskih gorah" priredil za naše odre Rev. John Plaznik, znani naš pisatelj, ki je spoznal potrebo dobrih iger za naše navdušene diletante in sklenil po svojih močeh pomagati, da dobimo sčasoma tudi več in več igrokazov iz našega ameriškega življenja. Sčasoma, pravimo, kajti vsaka dobra reč se razvija le počasi. Sčasoma torej dobimo za naš ameriški naraščaj tudi ameriških igrokazov v slovenskem jeziku, da tudi tako pripo-moremo k pravi odgoji naše mladeži v amerikansko - sjovenskem duhu. Čim več delavcev nastopi na tem polju, tem več upanja bodo imeli vsi pravi slovenski rodoljutji, .da bo naša mila beseda in pesem še dolgo odmevala po Ameriki. Pa dovolj o tem in vrnimo se k igri "V koloradskih gorah". (Prihodnjič dalje.)
La Salle, 111. — Vabilo na "Fair" ali semenj v prid Slov. cerkve sv. Roka v La Salle, 111., ki se bo pričel v nedeljo 18. februarja t. 1. ob 4. uri popoldne v Mat. Kompovih prostorih I. Str. 1003, La Salle, 111. in zaključil dne 20. februarja v torek ob 11. uri zvečer z razdelitvijo nagrad tekmovalkam.
.ari domo\ ni na kmetijah. In kadar ko pa na farmah, kot sem popred o-
,'ri<le v Ameriko, si misli, da mu je znova solnce prlsvetilo, ko dobi trda • le'a; kajti za to on ne mara, najsibo elo kakovo hoče, samo da on dobi gotovo pla o vsaki teden ali dva, da ima gotov groš zmeraj, in to je vse, ar želi, druzega pa nič, ko dobre čase. Tudi jaz sem bil takšen v mojih mladih letih in navadno so vsi naši rojaki. Ampak kadar doživimo srednjo starost ko vidimo, da začnejo brcati bolj stare može iz tovarn ven, pa dela več ne dobi, denarja tudi prihranjenega ni: tisti čas se vzbudi, zakaj ni šel in se držal svojega rokodelstva, ko je bil on vzgojen kmet. Videl je, da na kmetiji, naj-sibode še bolj star, na svojem ima zmeraj dela dovolj. Gotovo, plače niso goste, ampak kadar so, pa so bolj obilne. Zato je velika pomota med našimi mladimi rojaki, da se prec ne primejo kmetijstva, ko pride v to deželo. Ne eden ne bo mi zanikal, da kmetje živijo celo Ameriko in prebi-_ valstvo. In to je pač najboljše in prvo delo, katero bi si naši rojaki mogli izbrati, ker so ga bolj učeni ko vsakega druzega dela. Ampak naši rojaki s iizvolijo delo, ki je najslabše, ko že drugi narodi ga nočejo delati.
Premisli, ako ni res! Tisti mali denar, kar zaslužiš, ti prec prejde. N. pr. en fant, ki hjo delal za kmeta eno leto, ti pa v tovarni eno leto, pa prideta skupaj ob koncu leta, pa naj poka-žeta, kateri si je več denarja prihranil? Mnogokrat bo, da tisti, ki je delal na kmetiji, bo pokazal več gotovega denarja, ko pa oni, ki je delal celo leto v tovarni. Zakaj? Zato ker nima toliko priložnosti zapraviti, ni blizu nickel show, ne salunov, ne velikih druščin, in to se vse njemu šteje v korist, vkljub temu, da ie delal na kmetiji in imel manjšo plačo na mesec, ko pa o-ni, ki je delal v tovarni; zato ko v mestu živijo in je vse drago, hrana, obleka i. t. d.
Mladi fantje, poslušajte malo več izkušenih mož in sprejmite njih zglede! In poprašujte tacih mož, ko se večkrat zgodi, da kateri naših rojakov pride v Joliet iz kmetij si ogledat staro in prvo mesto po prihodu iz stare domovine in sedaj na farmah živi lqpo in zadovoljno, nima pomanjkanja, ne dela mu ne manjka. V mestu pa, kadar tovarne zapro, je pa pomanjkaiue na-
menil? Potem, ako je toliko dobička s boardingarji, zakaj pa ne pomaga tudi mož ženi opravljati hišno delo? Namesto da bi doma pomagal, gre tudi delat v tovarno in ženo samo doma pusti z velikim številom boardingašev. In ravno tam se začno vse vrste prihodnje sitnosti. Boardingarji pijan-čujejo v hiši, vsi sami moški, pa ena sama žena brez pravega poročenega moža doma. Žena se tudi navadno o-pije, tako da so vsi več ko manj brez bistrega -uma. Zvečer ali zjutraj pride njen pravi mož iz dela in vse spozna: nekaj je pri hiši narobe, ali si misli, da bi bilo nekaj narobe v tem času, dokler on ni doma. In začne dvomiti, zmeraj več in več; in nazadnje opazi katero reč od ene ali druge osebe, ki mu ni več všeč, in pozneje je prepričan. da žena mu ni zvesta. Več slučajev je bilo, da 'se žene izvadijo z enim boardingarjem in se skupaj zgu
kev je v Savoy ob Great Northern železnici, to je od nas 18 milj južno. Govor je pa tudi, da mislijo kniali zidati cerkev in šole. Upamo, da polahko-ma bo vse prišlo.
Pred 8. leti je bilo 40 milj okrog nas brez farmarjev, danes pa je že večinoma vse zasedeno. To že ima nekaj pomena. Zakaj? Zato, ko je rodovitna zemlja.
Le izračunajte: Na mojem je bilo 20 akrov zemlje zasejanih z lanom in sem pridelal 224 bušljev, prodal po $2.43 bušelj, skupaj $543.00 ali pa $27.00 na aker na prvem oranju, in to slabo o-ranje. Miha Wagner, 23 akrov pšenice. dobil '580 bušljev, prodal po $1.755 bušelj. Plut, 30 akrov, 640 bušljev, prodal po $1.75 bušelj. Plut, 30 akrov, 640 bušljev, pšenice. Cimerman in Mo-har. po 80 na aker bušljev ovsa in veliko krompirja i. t. d. To vam bo dalo resnično predstavo lanskih pridelkov v Montani. Tukaj ni gozdov; drva in
bita. Žena odnese vse. kar -ta imela premog moramo kupiti od 3 do 8 dol. prihranjenega denarja in jo popihata ton. Ali smo v sili tudi umetno kur-v najbolj skrit kraj. Mož pa pride do-	iznašli: suhi goveji, ovčji in konj-
mov iz dela in ne najde ne žene, ne ski gnoj tudi precej dobro gori in je denarja, ampak mrzlo in zamazano hi- snažen ko pa premog, kadar je suh. šo. Kdo je temu kriv? Sam ti, ko si j Stolpi za ograje so po 15c komad. Les dovolil boardingarje ženi držati. In ! za hiše graditi je tudi po 25 do 28c ti-
zdaj ne moreš plačati grocerije, mesarja, in zgubil si svoj kredit povsod.
soč čevljev. Dobri konji, $425.00 par; krave, $100.00; en voz, $140.00; "zotl"
Tvoja žena bo pa zopet s tem denar- za kollJe 50 do 60 dolarjev, jem kje drugje ravno tako začela s j F-n vagon stane od Jolieta in okoli-tem boardingarjem držati boardingar-'ce $102.00 do Savoy; imaš pravico naje, dokler zopet enega boljšega ne naj-'!ožiti 10 Slav živine in konje skupaj de, in zopet bo tako naredila, ko je 'in kmetijske stroje in pohištvo, tako prvikrat. In potem pridejo otroki več J da nc sme tehtati več od 20,000 funtov, vrst od 3 ali 4 očetov, pa samo od ene jPa ena oseba v vagonu vožnje pro-matere, in pa vsi očetje so še živi. Ali! sta- In Preden da se živina naloži, ubogi otroki ne vejo, kje da so. Ko jimaš Pustiti živinskemu zdravniku pre-bi vidva šla za kmetijskim delom prec gledati to živino in konje, da je vse po vaši ženitvi, bi se vama ta nesreča popolnoma zdravo, drugači te ne puste ne zgudila. Te vse p n godbe -o se že cez meJ°
dogodile.
enkrat povsod, ni denarja, ne dela. Kratkočasja in poštene zabave bode Jjsti čas sj vsaki misl;> kako bi on bjl
zadovoljen, ko bi bil sedaj na kaki
farmi! Res je pa tudi to: kadar bodo
dobri časi v mestih, nijeden si ne misli
za na farme; kadar so v mestu slabi
časi, ondaj bi šli pa vsi radi na farme!
Mnogi imajo izgovore, da neVznajo igro: "Blaga duša" in komični prizor amerikansko na farmah delati. Ta je
prazna! Zakaj si pa znal v stari do-
kar "na tone'.'
Posebno bodi omenjeno: Slov. kat. dramatično in pevsko društvo "Slovenija" bode vprizorilo v nedeljo 18. februarja in v ponedeljek 19. februarja ob 8. uri zvečer veselo-
"Kmet in avtomat". Igri ste izredno smešni in zabavni. Vsak se bo moral smejati prav od srca — hočeš, nočeš— moraš! Kdor bi pa ostal resen, ne bo na škodi, dobil bo namreč za "premijo' buteljko "šampanjca", najnovejše marke: J. E. Sih.
Nekaj izvanrednega bode tudi "Ribji lov". Ribe bomo lovili kar na suhem, vsakdo, kdor bo hotel, jih bo ujel z lahkoto in — s trnkom. Vse tri dni se bode vršilo igranje na kolesih za pečene kokoši in druge dobitke, srečka-nje za razna dragoceha darila, dražba-nje za obleke itd.
Godba bo igrala neutrudno "harmonične in bobneče" komade za ples, vmes se pa bode oglašal dične "Slovenije" pevski zbor. Kakor se za naše moderne in z mrzlično hitrostjo na-čase spodobi, bode poleg
movinu
Maja meseca 1. 1860. je bil na republikanski narodni konvenciji nominiran | predujoče /a predsednika. Novembra meseca je "šaljive pošte" deloval na fair-u" tudi bil izvoljen. Pod njegovim predsed- j Brezžični brzojav, donašajoč vsem in stvom se je vršila državljanska vojna, j vsakemu udeležencu novici iz zakopov katere konec je doživel. Dne 14. apr. ; na semenjskem torišču. 1865 pa je padel kot žrtev nekega za-j Prigrizek in pijača vsakovrstna in vratnega morilca. Abraham Lincoln ■ najboljša!
je bil v vsakem oziru vzoren. Lincoln i Slovenci in Slovenke iz La Salle in in Washington -ta naj-ijajtiejši imeni osednih mest, uljudno ste povabljeni! v zgodovini Združenih Dr/.av. VVash-ingtonov rojstni dan bomo obhajali dne 22. t. m.
dne 22. t. m. Danes obhajamo Lin čolnov rojstni dan. Spominu pred sednika-mučenca slava!
Pridite 18., 19. in 20. emenj!
febr. na naii Odbor.
SLOVENSKO KMETIJSTVO V MONTANI.
— Druga obletnica smrti Rev. John Kranjca, župnika naše cerkve sv. Jožefa, je danes. Na Lincolnov rojstni lan ob 1. uri 45 minut popoldne je !
pred dvema letoma umrl v 44. letu 1T10jcm homesteadu v voje starosti prvi naslednik Rev. F., Q(, začetka aprila ,)a ,io konca novem S. Šuste.ršiča, ustanovnika naše žup nije.
(Poletje 1916.)
Stanoval sem blizu 8 mesecev na v državi Montani
bra preteklo poletje 1916. Več oseb ine opominja, zakaj nič ne popisujem
— Smrtna kosa. Gospa Katarina naje kmetijstvo v Montani, kakor sem V ansina, rodom Hrvatica, 37 let stara, večkrat popred. Tisti čas sem se tru je umrla v bolnišnici - sv. Jožefa v: jjj jn pjsal zaradi tega, da bi se nas sredo zvečer ob 8. uri. Zapušča so- 1 več rojakov združilo in prišlo tja si progu Simonu Vansina, 907 N. Bluff i Vzet prosta zemljišča od Strica Sama. -treet, petero otrok. Pogreb se je vr-J 5 tem scm i,0tcl dobro storiti v želji, šil v soboto dopoldne na hrvatskem ,]a t,j mnogo naših trudno po mestih pokopališču ob res mnogobrojni ude- živečih rojakov prišlo enkrat do svoje ležbi, kajti pokojnica je bila dobro lastne farme 320 akrov brez plače, kaj-/nana in spoštovana v tukajšnji hrvat- (j samo zapisni stroški so se plačali,
.ski naselbini. N. p. v m.!
—	Umrl je v sredo zvečer Raymond Zoran, 6 tednov stari sinček g. in ge. Michael Zoran, 1312 North Center street. Pogreb se je vršil na slovenskem pokopališču. Nikarte, starši, preveč žalovati za njim, ki vas je zapustil v zorni mladosti, da uživa večno veselje med krilatci!
—	Tretji družabni sestanek. V sredo, 14. februarja, priredi Mladeniško zabavno društvo "Slovenec" •svoj tretji družabni sestanek s plesom v K. S. K. J. dvorani, '1004 N. Chicago st. Vstopnina 50c za par, posamezna da-
ko to vse ni bilo več kot $100.00; in toliko je stalo tisti čas, da se je dobilo 320 akrov zemlje v vaše roke. Zakaj niste vzeli te ponudbe? Danes je vse pobrano blizu naše na-elbine po drugih narodih, ki bolj hitro in bistro pregledajo, kje je kaj dobrega. Naši rojaki še vsi preveč polahkoma mislijo in potem jim drugi pot prekosijo. Vem pa tudi to, da mnop jih je naših Slovencev, ki se danes > sajo, ampak sem jaz zadovoljen danes, da sem jim po nudbo oznanil, ter v Am. Slovencu naznanil to priložnost.
Znano vam je pa tudi to: 75 odstotkov nas Slovencev je rojenih
čez mejo v Montano zaradi bolezni, j Ako kateri želi iti 11a kmetijo v Montano, oglasite se pri Great Northern 1 R. R. Co., 210 S. Clark St., Chicago, j 111. in prašajte za Mr. Weber, Emi-! grant Agent, in dobite vsa pojasnila 1 zastonj.
Ali kateri nima do $2,000 gotovega, ! mu ni treba misliti za tja iti brez manj denarja, so težki časi, in pa kar več, to
! pa boljši in hitrejši napredek
! Prvo vprašanje je: "imaš-veselje delati 11a farmah? Če te veseli, se
boš kmalu navadil. Hodi h kakemu
<i
amerikanskemu kmetu služit, eno leto je dovolj in če imaš veselje, se bodeš dovolj naučil tista dela. katerih še ne znaš. I11 potem začneš sam na svojo roko.
Gotovo, tukaj delajo bolj pa bolj po novejšem sistemu, ko pa v stari domovini, in boš v enem letu prepričan, da tukaj kmet ima lahko delo brez malega ko tam gospod. Gotovo, tega se moraš priučiti tukaj: delati s konji in stroji. Tam si delal z volmi in z 1110-tiko, koso, grabljami, čepom i. t. d. Tukaj tega ni. Tukaj se dela v e s stroji. Tukaj, ko orjem, vprežem 4 konje in sedim 11a plugu, ko v starem kraju zdravnik se peljem in nisem truden. Ravno tako se kosi, grabi, sekajo brazde, seje, okapa, žanje. Pri vseh teh delih sedimo na strojih in se pe-jamo. In ženski spol nima nič pri tem opraviti; en mož in 4 dobri konji vsa popred omenjena dela opravijo brez ženskega spola.
Vam, žene, pa čisto nič ne zame-im, da se branite iti na kmetije, zato ker so vam preveč trda dela pred o-čmi, kakršna ste v stari domovini o-pravljale. Tam je preveč dela za ženski spol. Tukaj pa samo hišno delo opravljate in skrbite za perutnino, kokoši, goske, race i. t. d. Takšno življenje je veliko boljše, kakor pa kadar se oženite, najprvo je to. Res veselje iinaste, da gledate za dober napredek in da si bi nekaj prihranili in prislužili prec po žeiiitvi. Tisti čas je vaš zlati čas iti na farmo!
Tako-le: Obadva se ponudita služiti 11a farmo. Zgodi se, da kmetje rabijo hlapca in služkinjo. Pri enem kmetu dobista oba plačo in dobro učenje. Služita vsaj eno leto tako. Potem se začne družina množiti in začnesta potem na svojo roko kmetovati. Tukaj imata skušnjo in denarja prihranjenega za začetek. In tisti kmet, pri katerem sta delala, vam bo šel gotovo na roke in pomagal, kar bo mogoče, ako sta bila pridna delavca oba pri njem. tako bosta prišla enkrat, da vzamesta eno farmo v najem, ko že znata vsa dela. In pozneje si kupita ■svojo lastno farmo. Ne mislita si tega, bodita si naroda katerega hočeta, ako pokažeta, da sta dobra človeka, vama bodo šli vsi drugi narodi na pomoč, kar bo mogoče.
Ali naših Slovencev navada je pa ta: Oženijo se. Potem vzamejo veliko hišo v najem in nakupijo veliko pohištva na dolg. Potem naberejo pa 10 ali 15 boardingarjev; eni delajo ponoči, eni podnevu; in to vse mora ena žena opravljati. Ali ni to veliko težje delo,
Zdaj pa nekaj od naše naselbine v državi Montana.
Dne 14. marca 1914 smo prišli 4 Slovenci v Savoy, Montana: Joseph Stu- j kel, sin Aug. Stukel, John Cimerman ] in Jakob Plut iz Jolieta, 111. in smo izbrali vsaki pol seetiona ali pa 320 a krov zemlje ko homestead od države v Blaine County. T. 34—R 25 na sect. I Mislim- da ta m°j doPis bo zadosto-7-8-17 Mont. Maja meseca sta prišla val- Vsem tlstlm' kl ste ml dopisovali še rojak Joseph Mohar iz Clevelanda 1 z obilnimi pismi, 1111 je nemogoče od-in drugi sin Jos. Stukla, John Stukel.1 govoriti, preveč časa zamudim. Ze-Vzela sta tudi vsaki 320 akrov zemlje. Hm Pa t0- da bi se več naSih rojakov Pozneje so prišli: žena in družina Jos. iin rojakinj zmislilo na poljedelstvo v Moharja (m. julija), pozneje žena in tc> deželi Ameriki. Tudi glede vaših družina Jakoba Pluta in Miha Wagner otrok boste Potem na bolJem- ker vas z družino, kot svak Plutov. Lansko! bodo zmeraJ bolJ 'Jub,h "a farml.' ka" poletje sta zopet prišla dva. Anton ! kor Pa v mestih- kJei" se ra(h ,zPnd,J°' Modec z družino in bratranec Jakob !da nimajo hvaležnost, do svojih sta-
Modec iz Clevelanda, Ohio.	1
Obdelane zemlje imamo vsak blizu 60 akrov, samo mr. Mohar ima čez 100 akrov; 011 ima veliko družino in veliko pomoč.
Leto 1916. je bilo izvrstno, pridelki so bili obilni, dežja je bilo dosti. Gotovo, vsi naši pridelki so bili na prvo- j Cherry Patch- M°nt" orani zemlji. Pšenice se je pridelalo
Zatorej ven 11a farme, kjer nas bo zemlja hranila in živila. In kar nam preostane, pa prodamo v mesta, pa morajo dobro plačati, če hočejo I dobiti.
Naj to zadostuje za sedaj. Po 1. aprilu t. 1. pa zopet k mojim sinom v
! risev.
27 bušljev na akru, rži po 20, ječmena 45, ovsa 80, lanu 13, krompirja 250 bušljev. Prodalo se je pa po tej ceni: pšenica $1.75, rž $1.10,ječmen 65c, o-ves 35c, lan $2.43, krompir 75c. in vse vrste sočivja je bilo dovolj. I11 to je resnično. I11 zemlja se je dobila j zastonj od Strica Sama! Gotovo, vse-j eno so veliki stroški drugi, ne da se bi j morala še zemlja plačati. Kupiti se mora to vse: 4 silni konji, ena ali dve' kravi, kokoši, potem par svinj, orodje, kar se ga potrebuje, nekaj ograje; in pa vodnjak in mala hiša in malo poslopje za pred omenjeno živino. I11 to vse precej "košta".
Sedaj so blizu nas že vsa homestead-zemljišča pobrana. Kupi se pa še po ceni že gotove kmetije od $3,500 pa do $4,000 za 320 akrov, in sicer 15 odstotkov 11a roko, drugo pa na obresti po 6 odstotkov. Ali to je že vse pripravno za kmetovanje. Recimo: je mala hiša, hlev, ograja, vodnjak in pa od 40 do 80 akrov obdelanega. Ako se takova farma kupi, vse kar rabiš, je živina in -troji in seme. I11 potem lažje začneš kmetovati.
Ali mi smo prišli na golo prerijo in smo si vse to morali narediti sami, in je bilo težavno. Mi smo sedaj 18 milj od železnične postaje Savoy, južno od nas; 18 milj imamo pa tud? do canad-1 ske meje na sever. Novica se sliši, da dobimo Soo Line železnico od White-1 tail pa do "Sweetgrass, Montana. Taj bo šla blizu nas, od 6 do 10 milj 11a se-, ver od nas, ali pa 8 milj južno od ca- J nadske meje. Tukaj so zelo rodovitna! polja in ravna. Kar smo že mi tukaj, 1 smo dobili že' poštni urad, 3 milje na sever oil nas, se imenuje Cherry Patch.
Tukaj je ilovita, s finim peskom mešana, čokoladne barve zemlja, zelo rodovitna; in pa dobra buffalo-trava za živinorejo, ni velika ali je tečna in o-kusna, najsi bode suha ali zelena. Celo zimo se čredf goved, konji in ovce zunaj paso. Na spomlad so pa bolj debele ko na vzhodu, kjer so polagane celo zimo v hlevu. Zato je ijikaj izvrstno za živinorejo.
Samo za šole je bilo pri nas dosedaj bolj pomanjkanje, ali sedaj se bodo pa tudi delale.
In kar se tiče službe božje, pride duhovnik Father Pettit, Francoz, iz mesta Chinook enkrat na mesec in daruje službo božjo kar v domači hiši g. Pluta in drugi mesec zopet kje drugje od 6 do 10 milj oddaljeno i. t. d. Cerkve tukaj še nimamo. Najbližja cer-
Joseph Stukel, , 806 Clement st., Joliet, 111.
Atlas — zastonj 1
Ročni atlas ali barvane zemljevide
vseh držav in dežel celega sveta, obsegajoč 40 strani 7x5 palcev velikosti, pošljemo na zahtevo zastonj vsakemu naročniku "Amer. Slovenca", če pošlje celoletno naročnino dva ($2) dolarja
Ta ročni atlas je velezanimiv, zlasti v teh burnih časih. V njem je 32 bar-vanih zemljevidov, vsa mesta na svetu, katera imajo nad 100,000 prebivalcev ter vse države in vse dežele na svetu, velikosti ameriških držav in driav celega sveta, kakor tudi število njih prebivalcev.
Pošljite naročnino $2.00) takoj in omenite, da Vam naj pošljemo ročni atlas.	Uprava "Amer. Slov."
OB MORJU.
(Zl. M. Šukle, Anaconda, Mont.)
Ob morju stojim
in v njega strmim,
ter gledam in čudim se njega lepoti,
Voda kot srebro,
v njej solnce zlato
se sveti v vsej svoji krasoti.
Na morju mornar vesel je vsekdar,
dok 0110 pusti 11111 tak mirno veslati;
si jadra razpne
in sam še ne ve,
kaj kmalu bo moral prestati.
it
Oh, glej, kaj pa to? Stemni se nebo, viharji začnejo bučati tako. In glej, val na val se dviga od tal,
mornar obupava: Kaj bo, oh, kaj bo!
Mornarjev pogum in njega razum
še senca ni morja strahotnim valom. Privali hud tok, zdrobljen mu je brod in kon'c je najboljšim njegovim močem.
Ko gledam vas, ve, oj morske vode,
se zdi mi, da gledam človeško srce: Po njem se drvi, po njem se podi
največje veselje, najhujše gorje. S
Je danes vesel si pesmice pel
in sam ne ve, kaj bi radosti začel. Že jutri ves bled, z nesrečo zadet,
v bolesti in tugi v obup bi zašel.
Ko morje strasti nam srce vlovi,
se silo nam hude pasti nastavlja. Izgine tedaj nam zemeljski raj, v globino morja se potaplja.
Bog ve, če kedaj povrne se vsaj
en košček veselja, ki v srcu ga ni. # Dobrotno nebo, povrni nam to
in zburkane vmiri človeške strasti!
Za splošno vojaško službo.
Washington, D. C., 10. feb. — Splošno izobrazbo za vojaško službo je priporočal danes senatski odsek za vojaške zadeve. Predsednik Chamberlain je podal tozadevno predlogo brez komentarja. Senatorja Thomas (dem.) in Brady (rep.) sta si pridržala pravico, podati manjšinski poročili.
POZOR, SLOVENCI!
Želimo, da se nam pridruži nekoliko več rbjakov v naši novi farmarski naselbini (Hardwood Valley) v DRŽAVI WISCONSIN
Mi hočemo imeti lastno cerkev in šolo.
Ta fina zemlja, poraščena s trdim lesovjem se prodaje po $15 aker in višje. Nekoliko vplačate takoj, ostalo na obroke po $10 ria mesec ali na leto za večja odplačila. Kompanija vam postavi hišo, kupi kravo, svinje, kokoši in da delo pozimi. Tu opridelujem pšenico, ječmen, oves, rž, koruzo za pičo, nemško deteljo (alfalfo), deteljo, tiniotij seno, krompir, sladkorno peso, in druge vrednostne pridelke. Pišite za pojasnila na:
NORTH AMERICAN LAND AND TIMBER CO.
Edward Delles, President, 334 S. Canal St.,	Chicago, Ills.
Union Coal & Transfer Co.
515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving Chicago telefon 4313.	Northwestern telefon 4W
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovljen I. 1895.
Anton Nemanich in Sin
1002 N. Chicago Street Konjušnica na 205-207 Ohio St.. Joliet, 111.
Priporoča slavnemu občinstvu svoj 2avod, ki je eden največjih v mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu in mrtvaške vozove in kočije.
Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu.
Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chicago tel. 2575 in N. W. 344.
Naši kočijaži in vsi delavci so Slovenci.
AMERIKANSKI SLOVENEC. 13. FEBRUARJA 1917.
Družba
sv. Družine
V Z.TEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Sedel: JOMST, ILL.
Vstanovljena 29. novembra 1914
Inkorp.v drž.111., 14. maja 1915 Inkorp. v drž. Pa., 5. apr. 1916
DRUŽBINO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZAENEGA, EDEN ZA VSE.'
GLAVNI ODBOR:
Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
I.	podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111.
II.	podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa.
Tajnik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111.
Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois.
MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois.
JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
ŠTEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois.
GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL.
KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe se naj pošljejo na 1. porotnika.
PETROGRAD IN CARIGRAD.
(Iz "Slovenca" 17. febr. 1915.)
Zadnji govori v ruski dumi so jasno izpovedali ruski politični cilj: Rusija mora dobiti izhod v toplo morje.
Zemlje Rusiji ne manjka. Njeno o-gromno prebivalstvo se sicer naglo množi, toda pravega izseljevanja Rusija ne pozna. Ruski izseljenci so večinoma Judje, politični begunci in zatirani Poljaki. Ruski.mužik, pa naj se še tako množi, ima še flbma in v Sibiriji obilo plodne zemlje, katera mu bo pri boljšem in intenzivnejšem obdelovanju dajala obilo kruha in žita za svetovno trgovino. V tem tiči ravno problem političnih in gospodarskih stremljenj ruske vlade. Kako dvigniti zemljo in mužika in mu priboriti svetovni trg? Na svetovni trg vodi iz Rusije pot preko Nemčije in Avstrije. 2 obema državama je Rusija v vojni in zadnji sklepi državnega sveta in razlastilna postava glede nemških kolonistov kažejo, da se v bodoče Rusija misli v industriji in trgovini emanci-pirati od osrednjih evropskih držav in se postaviti na lastne noge: dvigniti Isvoje poljedelstvo, ustanoviti svojo domačo industrijo, se nasloniti na Francoze in poiskati novih potov v svet.
Zemlje tedaj Rusiji ne manjka, trgovsko pot po suhem noče več hoditi, kje priti v svet? Sibirska železnica mora prevoziti več tisoč kilometrov, predno pripelje v Vladivostok. To pa je na skrajnem vzhodu in nima tako srečne lege, kakor sta jo obetala Port Artur in Dalnji, ki sta ležala tik pred Pekinom v naročju Kitajske in pred nosom Japonske. Ravno ta ugodna lega teh pristanišč, ki je obetala Rusom krasno gospodarsko in politično bodočnost v Tihem Oceanu, je pa zbudila Japonce, ki so Rusom to vzeli in ,sedaj sami jemljejo Kitajski neodvisnost, da uresničijo cilj imperializma: Ustvariti ogromno enotno državo rumene rase. Na severu zapira morsko pot led, iz Vzhodnega morja pa ji tik pred Petrogradom zapirajo ozko morsko cesto Nemčija, Danska, Švedska in Norveška. Zemljepisni položaj sam sili Rusijo, da si išče izhoda v svet na jugu mimo Carigrada skozi Dardanele v Sredozemsko morje. To je najkrajša pot, kjer pride Rusija lahko takoj v najvažnejše križišče vseh Svetovnih trgovinskih potoni: v osrednjo in južno Evropo, skozi Gibraltar v A.ineriko, v Afriko, v Palestino in sko-Sueški kanal tudi v srednjo Indijo 'n Avstralijo. Če hoče to deseči in s tem dobiti zraka za svoje politično in Gospodarsko življenje, mora dobiti Carigrad in Dardanele na eni strani in bolj na jugu po suhem preko Armenije in Perzije pot v Palestino k ,|®dozemskem morju. Cela Mala A-■fi\ in predvsem Palestina mora posuti ruska. En cilj: Carigrad je dal '^Usoni že Peter Veliki, drugi cilj je iz Sunj in želja posameznikov postavila zahtevo sedanja vojska. Ruskemu ''Hižiku so najslajše tri besede: "Majska Moskva", Carigrad in Palesti-"a' Narod je globoko veren: v Mo-'^vi je morje cerkva, iz Carigrada je Rusija vero, v Palestini sveto <le*«lo Gospodovega rojstva in življe-!'Ja> pa noben narod ne pošilja tako eYilnih in pobožnih romarjev kakor ruski.
hrepenenje verne duše pripro-M.eKa ruskega mužika po sveti deželi, iskreno željo, da na Sveti So-
yd
fiji odpravi polumesec in zopet dvigne sveti križ, daje ruski vladni politiki tako določen in vzvišen cilj, da ga tudi priprosta neuka glava razume in sprejme kot lepega in vzvišenega in vrednega velikih žrtev, ker bi s tem zadovoljila versko hrepenje in dosegla gospodarsko vse, kar je za razvoj Rusije prvi in zadnji predpogoj.
Pred kratkim je ruski car svoji pre-stolici vzel1'nemško prevlako in ji dal ime Petrograd. Petrograd in Carigrad! Car Peter Veliki je ustanovil Petrograd, on je pa tudi dal ruski politiki smer: Carigrad. Pred dobrimi dvesto leti je Peter Veliki vzel Švedom močvirno zemljo, jo osušil z ogromnimi stroški, sezidal pristanišče in nato prisilil rusko plemstvo, da se je začelo seliti v St. Peterburg. Koncem 18. stoletja je mesto po 100 letih obstanka imelo že 220,000 prebivalcev in po Petrovih besedah bi naj bilo za Rusijo: "Okno v Evropo".
Tudi Peter Veliki je ob svojem času vodil vojsko proti Turčiji. Namen te vojske je sam povedal: osvoboditev pravoslavnih balkanskih naro"dov izpod turškega jarma in izpremembo svete Sofije v krščansko cerkev. Ruski carji so se vedno smatrali za dediče bizantinskih vladarjev v Carigradu in tako je nastal v Rusiji tudi "testament Petra Velikega". Zgodovinsko se sicer ne da dokazati, da je listino res Peter sam napisal, toda naročilo in smer politike je Petrova: "Carigrad!" Koliko bojev je že Rusija bojevala za Carigrad, vanj še ni prišla. Sedaj je zlomljeno nasprotovanje Angležev, zato I^usija zbira vse zadnje sile, da doseže cilj svojih želja: priti po najkrajši poti v svet. Izhoda rabi, ker drugače bi bila podobna ogromnemu kotlu, ki ima preveliko napetost in grozi z eksplozijami; zato rabi ventila. Umevno je to rusko stremljenje po izhpdu, toda iz osrednje Evrope se slišijo glasovi, ki iz svojih gospodarsko političnih stremljenj žele, da bi Rusija iskala izhoda v Perzijskem zalivu in se umaknila Carigradu.
PRI SLOVENSKIH VOJAKIH NA SNEŽNIH VIŠAVAH.
(Iz "Slovenca", 11. nov. 1915.)
Zima je obiskala naše višave. Kar čez noč se je nastanila pri nas hladna znanka, ki se je to pot nismo baš posebno razveselili. Ze v prvem mogočnem navalu je zagrnila naše posto-jankp z debelim belim plaščem.
Nastanjeni smo na preko 2000 metrov visoki planini, sredi krasnih gorskih velikanov. Le posamezni meces-ni, ki jim je vihar čudovito razkuštral glave, oživljajo kaos raztresenih skal, semtertj.e velikih kakor hiše. Na levi se vzpenjajo zelene planje do nad 2300 metrov. Z njih rezi je kaj lep razgled po mnogo globlje ležeči dolini, kjer se nahaja čreda naše baterije. Še pred nekaj tedni je bil tod vrt planinskega cvetja, ki bi razigralo srce botanika. Sto metrov globlje je druga prijazna dolina s slikovitimi planšarskimi kočami. Obdaja jo strmo skalovje, prepredeno s slečem. Vmes mole temno-zelene smreke svoje stare glave proti nebu. Sredi pa se blišči kakor biser tdga naravnega nakita malo jezero. Tega raja še tujski promet ni profani-ral. Mnogokrat sem dolgo stal na višavi in srce mi je prevzel tih mir, dokler me ni treskanje topov spomnilo manj poetične sedanjosti.
Preskrba za zimo se je tu vzorno
izvršila. Dolga stanišča z dvojnatima stenama, zgrajena za skalami, da varujejo mraza in sovražnih krogel. V dveh etažah, drugo nad drugo, so napravljena ležišča s čednimi slamnicami in slamnatimi vzglavniki. Nad glavami police z boro lastnino, vmes precej škatljic z dragimi darovi z doma. Zvečer, ko se je moštvo vrnilo od dela, po povelju in menaži, zakurimo peči in med zanimivimi pogovori in veselimi igrami nam mine čas. Večina moštva je pripravljena, da more za vsak slučaj takoj odriniti, kamor treba. Stalna straža skrbi za red ponoči. Tihi mir se razprostre nad nami; topovi v bližini so umolknili, le tupatam poči puška ali zažari svetilna raketa nad našimi postojankami na vrhovih. V daljavi pa še vedno trenotno bobni gromenje težkih topov ter nas opominja, da se tam bijejo naši tovariši! Mnogokrat, preden se vležemo k počitku, ko je moja služba pri telefonu končana, stopim pred kočo, da občudujem to bajno nočno sliko, ko luna čarobno obseva strmo skalovje in posamezno drevje in se zvezde v čudoviti lepoti shajajo na jasnem nebu.
Že zarana pride z vrha poročilo o položaju, ki naznanja vse dogodke in jih sporočimo dalje našemu baterijskemu poveljstvu. Ob petih je kava. Nato se že prejšnji večer določeni del moštva natovori z živili in kurivom, da jih ponese tovarišem na višavah. Odrinejo še v trdi temi, da jih sovražnik ne zapazi. Ob šestih se ostalo moštvo loti dela; eni sekajo drva, drugi popravljajo poti in steze. Ob poldva-najstih točno je menaža, splošno ne-prikorna; izvečine imamo juho, govedino in prikuho. Ob naporni službi nam ni treba še posebej želeti "dobrega teka". Popoldne pridejo s telefonske postaje tovorne živali z vsem potrebnim za vojskovanje in želodec. Z največjo napetostjo prežimo na poštne zavoje.
Tisoč vprašanj se zlije v uho telefonistom, ki smo obenem poštarji. "Ali nič zame? Nič pisma, nobene pošiljke?" Mnogo razočaranj je neizogibnih. Vojna pošta pač ne more vselej popolnoma redno poslovati. Veliko veselje pa je povsod že nad najmanjšim znamenjem ljubezni od doma, tudi nad navadno dopisnico. Za časnike, ki zaidejo v naš kot, se kar trgamo. Radostno beremo o vsaki zmagi našega orožja v daljavah; saj nas vsaka približa miru.
Danes je dan izmembe. Vsako drugo soboto odrine skoro vse moštvo k postojanki na vrhu. Živahno gibanje se prične že ob štirih, kajti prekoračiti je mesta, ki jih sovražnik ogroža, še v trdi temi. Po ozki stezici navkreber do sedla z obširnim razgledom tudi ponoči, ko zvezde osvetljujejo skrivnostno krajino. Ozremo se proti sedlu, kjer je sovražnik pred kratkim namestil top. Podnevi se ne sme tod prikazati živa duša, ker bi bilo takoj po njenem telesnem ovoju. Srečno smo mimo nevarnega mesta. Najprej med divjo zmedo 'skalovja se vije naša stezica. Dospemo do položenega Snežnika. Ob pričetku vojne se je tod moralo plezati. Hudo je bilo nosilcem. Pozneje smo si napravili dokaj dobro stezo. Kdor je v planinah zra-stel, pride brez nezgode naprej, čeprav groze na levi in desni brezdna in prepadi. Zdaj je stezo zagrnil sneg, tupatam tudi led. Precej pozornosti je treba, da se ne zvrneš v globino. Na mestih pomagajo žice, da ne zgrešiš gazi. Pridemo do prostrane visoke planjave, v rov, ki so ga vojaki napravili, da nas zaščitijo pred sovražnimi pozdravi. Sovražnik ne ve zanj, čeprav preži na nasprotni višavi. Naši so ponoči izklesali za moža visok jarek in ga pokrili. Sedaj tudi tod varno hodimo. Razgled v položno dolino je krasen. V dolnjem delu ne pozna zime. Kinča jo več jezerc; koče, ki o tam stale, so naši streli razrušili.
Tik pod vršacem, na ozkem boču, je zgrajeno naše stanišče, tako da ga sovražni streli ne morejo zadeti. Razdeljen je na četvero prostorov. Prvi je lično obtesana kočica za poveljnika in njegovega namestnika. Tu se po-gostoma glase vesele citre in domače pesmi. Drugi oddelek je moj grad: telefonska' celica. Majhna, a popolnoma zadostna. Miza, klop, peč, leži šči, drugo nad drugim — to je vse pohištvo. Potem kuhinja, na katero se oziramo s posebno ljubeznijo. Preskrbljena je z vso potrebno opravo. Kuhar, dobrodušen tovariš, si prizadeva po svojih močeh, da se prikupi našim želodcem. Danes imamo ješpren-ček, goveje meso in pražen krompir. Kaj hočete boljšega za kosilo 2700 m nad Adrijo! Največji oddelek je stan za moštvo. V dveh, etažah ležišče. Tu je neprestano prihajanje in odhajanje. Eni odhajajo k raznim linam in opa-zovališčem, drugi se vračajo. Oni, ki so dokončali svojo službo, pa počivajo. 1'onočna služba je nadvse naporna. Gorje mu, kdor bi dovolj ne pazil. Mogel bi spraviti sebe in tovariše v največjo nevarnost.
Vreme tu gori je kaj viharno. Ob najlepših dneh ne segreje solnce zraka niti za spoznanje. Veter tuli krog skalovja in nam dan na! dan žamete steze in male stražne stane na raznih vrhovih. Težka bo tu služba pozimi. Ze sedaj imajo straže popolno zimsko opravo: volneno obleko, težke kožu-hovinaste plašče, čez pa belo ogrinjalo,
SUFRAGETKE OBLEGAJO BELO HIŠO, "STRAŠNE KOT ARMADA Z ZASTAVAMI."
Bela hiša je bila zastražena s piketi že večkrat prej, toda po sufragetkah prvikrat šele pred kratkim. V obležno stanje je bila postavljena, ko je zveza "Congressional Union For Woman Suffrage" začela svojo novo kampanjo vsled tega, ker se predsednik Wilson ni izjavil v prid predlaganemu dostavku k ustavi o volilni pravici za ženske, ko je sprejel odposlanstvo 300 sufragetskih voditeljic v Beli hiši.
da jih ni razločiti od snega okoli njih. Čez črevlje klobučevinaste škornje, da jim noge ne zmrznejo. Vendar nas navdaja misel na hujši mraz z grozo. A mi se ne zganemo; ni stvari pod nebom, ki bi nas mogla omajati. Čisto l»;izu nasproti, 200 metrov zračne črte, so sovražne straže. Mi smo napravili majhno stanišče, zakrito z železnimi ščiti, ki nas varujejo laških krogel. Skozi ozke line nosijo cevi naših pušk smrt vsakemu Italijanu, ki na nasprotni višini pokaže radovedno glavo. Na svoje dobre puške zaupamo in na varstvo, ki nam je nudijo naše skale, in prepričani smo, da se zemljelačnim Lahom tudi pozimi ne posreči, priti le za ped naprej. To krasno deželo hočemo ohraniti sebi z vsemi močmi.
SLOVENSKI FANTJE NA PATRULJI.
Rudolf Fijavš, pešpolk št. ... piše: Naš regiment je bolj poljski polk, a v sedanjih časih se ne gleda toliko na narodnost ali dopolnilne okraje, in tako je v tem polku tudi več slovenskih fantov. Večina njih je v 12. stotniji. Tu služi tudi poddesetnik Jernej Kranjc, doma iz Radohove vasi pri Št. Petru na Krasu, po poklicu mizar. To je prav slovenski korenjak, v boju pogumen ni hraber, nasproti tovarišem pa dober kakor oče in zato tudi med slovenskimi fanti zelo priljubljen. Na patrolah se je že večkrat odlikoval. Zadnjič je bil zopet izbran za patrolnega voditelja; nato si je sam izbral šest slovenskih fantov, da so šli z njim. Bili so to: Andrej Grbec iz Vrbova pri II. Bistrici, Anton Cetin iz Harij, Anton Volk iz Suhorij, Jožef Leban, Ivan Uršič in Alojzij Slo-kar iz Gorice. V temni, deževni noči so se priplazili prav blizu sovražnika in se zavarovali proti njegovemu ognju. Fantje so se pogovarjali in šalili. Kar začno pokati sovražne puške, pa tudi granate so letele in udarjale čisto
blizu njih. To pa ni pokvarilo dobre volje našim fantom in niso se ganili s svojega mesta. Ob jutranjem svitu so jih Rusi zopet obsuli s kroglami iz pušk in naši fantje jim v salvah odgovarjajo. Končno se oglasi eden izmed njih in pravi Kranjcu: "Jernej, juriš komandiraj, to bo najbolje; bodo precej naši." — "Če jih le ni preveč?" — "Trikrat toliko jih sme že biti, ne bojimo se jih." — "Dobro, pa dajmo; kar I bo, bo. Toda zavpijmo tako glasno 'Ura!', da se bodo že glasu ustrašili." In res. Zarjuli in planili so tako, da so se Rusi takoj vsi zmedli in začeli zmešani tekati sem in tje. Ko so se jim naši približali, so nekateri dvignili roke in se udali, drugi so pa zbežali. Naši so dva bežečih ranili, šest ruskih vojakov pa ujeli in jih vsi veseli gnali s seboj. Toka se je končala ta patro-la slovenskih fantov.
Nadloge obisti.
Vnetje obisti in mehurja, zaustav-Ijenje in gošča vode, boleče puščanje vode, otekle noge in hrbtobol radi neredov v obistih, riganje in kislost v želodcu se uspešno lečijo s Severovim Zdravilom za Obisti in Jetra (Severa's Kidney and Liver Remedy). Cena 50c in $1.00, v vseh lekarnah. Močenje pri otrokih se prepreči s tem lekom. Ako želite, lahko pišete po cirkular — navodilo kako in kdaj rabiti Severovo Zdravilo za Obisti in Jetra. Dobite je brezplačno. Ako še nimate slovenskega Severovega Zdravstvenega Koledarja za 1917 (Severa's Medical Almanac for 1917) vprašajte zanj vašega lekarnarja. Če ga on nima pišite naravnost na W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. Jan.
104 leta.
Carlisle, Pa., 8. feb. — Švicarka ga. Samuel Sipe je umrla danes tukaj v starosti 104 let. Rojena je bila v Švici in tukaj naseljena kakih 100 let.
JAVNA PRODAJA.
Ker sem oddal farmo v najem in hočem iti v pokoj., bom prodal na javni dražbi na svoji rezidenci 4l/2 milje jugovzhodno od Jolieta (na Manhattan road) in 4l/i milje severozapadno od Manhattana v TOREK 20. FEBR. 1917 ob 10. uri zj. točno :sledeče premično premoženje: 18 konj obstoječih iz: 1 Bay Mare 6 yrs old (in foal), wgt 1500 lbs.; 1 Bay Mare 6 yrs old, wgt 1600 lbs.,- 1 Roan Horse 4 yrs old, wgt 1600 lbs.; 1 Gray Horse 7 yrs Id, wgt 1500 lbs.; 1 Gray Horse 6 yrs old, wgt 1500 lbs.; 1 Gray Horse 9 yrs old, wgt 1400 lbs.; 1 Roan Mare 6 yrs old, wgt 1300 lbs.; 1 Dark Gray Team 3 a ad 4 yrs old, well matched, wgt about 2700 lbs.; 1 Black Driving Team 2 and 3 yrs old, wgt about 2400 lbs.; 1 Gray Driver, single and double, 7 yrs old, wgt .1200 lbs.; 1 Black Driver, single and double, 6 yrs old, wgt 1100 lbs.; 1 Sorrel Driver, single or double, 7 yrs old, wgt 1200 lbs., safe for a lady to drive; 1 Black Colt, coming 3 yrs.;
1	Dark Colt coming 3 yrs.; 1 Team Shetland Ponies, 4 and 5 yrs. — Parties wishing a Fine Draft Horse, or Brood Mare, Single or Double Driver —should attend this sale.
15 Head of Cattle consisting of 4 Cows with calves by side; 4 Heavy Springers; 1 Heifer coming»2 yrs old;
2	Steers coming 2 years old; 1 high grade Poled Angus Bull, coming 2 years old; 3 Calves coming 1 year old. The above are all high grade Poled Angus Stock, in fine condition.
POGOJI: Pod $10 se plača takoj, nad to v.-oto za dobre note, če plačane v 10. mesecih brez obresti, drugače 7 po sto od dne prodaje. 3 odsto popusta za gotov denar za nad $10. Prost lunch na farmi.
Col. T. J. Cunnigham & Son, Auctioneers, 601 S. Eastern Ave.
G. J. D. Starrman, klerk.
Mathias Lawlor, lastnik.
Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino!
POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ-
POPOLNOMA PREPRIČAN
—-DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE-
ZANESLJIVO IN TOČNO v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, v primernem času.
V stari domovini izplača denar c. k. pošta
100 kron pošljemo zdaj za $13.00
Ml GARANTIRAMO VSAKO POŠILJATEV
Pisma in pošiljatve naslovite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
BANK DEPT, JOLIET, ILL.
Pegam in Larabergar.
POVEST
SPiSAL DR. FR. DETELA
(Dalje.)
Pazljivo jo je poslušala kneginja Ka tarina, a ko je spoznala mer njenih besedi, je postala nejevoljna in je zamerila komornici, da jo je prijela tako hitro za besedo; lačen gost, ki se brani jesti, nam zameri takisto, ako mu verjamemo. Dostojanstva so pač bremena, katera malokdo odloži rad, bodisi vaški župan, bodisi vladar na prestolu, naj še tako hrope pod njimi. Premišljevala je kneginja nekaj časa in menila, da bi bilo pač prijetno ubežati nadlogam in skrbem; a kaj, ko jo vežejo važne dolžnosti, in niso še prišla leta ,da bi smela misliti na mir. Mlada komornica, ki ni razumela gospe, pa se ni dala premotiti, ko je videla priliko, da si olajša srce. Živo ji je opisovala sladkost mirnega življenja in iskreno jo je vabila v ta svoj raj.
"Tako lahko govori komornica," je dejala kneginja ostro, "a kneginja ne. Kamor nas je postavil Bog, tam moramo vztrajati, naj nas tare tudi nesreča. Jaz sem kneginja in se ne odrečem svojih pravic, in meč mi je dan, da kaznujem krivico. Bog je z menoj, On bode pokoril moje nasprotnike."
Helena si ni upala črhniti več besede; kneginja pa bode kmalu spoznala, koliko več bridkosti nam prizadene ■ asa maščevalnost nego tuja krivica.
Prišlo je poročilo, da se je cesar re-*il v gradu in da ga Vitovec oblega. Helena se je čudila, da je sprejela kneginja novico s tako hladnokrvnostjo. A ta je takoj pregledala in presodila novi položaj in prespala tisto noč mnogo mirneje nego gospod Vitovec Drugega dne pa se je posvetovala z doktorjem Lenartom in komornikom Vajdo. Menila je, da so njene razmere zdaj jasne in ugodne, ker je Vi tovec, na katerega se odkonca ni mogla zanesti, storil korak, ki ga je spri s cesarjem na veke, tako da je zdaj primoran ostati njen pomočnik. Doktor Lenart pa je bil drugačnih misli Dokazoval je, da so se obrnile stvari za njo na slabo, zakaj cesar misli go tovo, da je ona osnovala naklep; boj da je zdaj skoraj neizogiben; ako zma ga cesar, se bode znosil nad njo; ako pa dobo zmago Vitovec, bode gospo daril tod le on.
"In kaj bi bilo zdaj storiti?" je vpra šala kneginja neprijetno presenečena ko ni mogla ugovarjati tajnikovim raz logom. Ta pa je menil, da bi bilo naj boljše dogovoriti se o vsem dodobrega s cesarskimi svetovalci, ki jih je ujel Vitovec, jim povedati, da je ona po polnoma nedolžna nad tem napadom in jih poslati k cesarju, da se poravna spor. Cesar bode sedaj voljnejši; pod ugodnejšimi pogoji se bode skleni mir, in ona se bode rešila nelepe zavisnosti. Ta svet ji je ugajal, in poslala je takoj Lenarta in Vajdo do svetoval nice, kjer sta bila zaprta brata Un gnada in krški škof Ureli. A prestre gel je poslanca sam Vitovec, in ko je slišal, da sta prišla vabit ujetnike h kneginji na obed, je vedel takoj, kai da se namerava. Xakratko je zavrni poslanca, češ, da so to njegovi ujetni ki, s katerimi nima nihče razpolagat razen njega. In da bi v njegovi od sotnosti kneginja vendar ne občeval; z njimi, jih je odpeljal še tisti dan Jošt Soteški v svoj trdni grad.
Lahko si mislimo, s kakimi čuvstvi je sprejela kneginja ta odlok in s kakim obrazom potem Vitovca, ki je prišel na čelu mestnih starejšin naznanjat, da je mesto izvolilo njo za svojo vladarico, da ji hoče drugega dne priseči zvestobo in jo prositi, da naj potrdi mestu stare pravice. To oznanilo je bilo nekak strelovod, na katerega je napeljal njeno jezo Vitovec. In kneginji so res radostno bleščale oči, ko je odgovarjala prijazno poslancem in jim zagotavljala svojo milost. A pozabila ni razžaljenja in mignila Vi-tovcu, da naj ostane. Ta je prekrižal roke na prsih in čakal, na vse priprav^ Ijen, kdaj se bode usula toča.
"Kdo Vam je ukazal," je vprašala, "napasti cesarja in zmešati tako naše pogodbe?"
"Ukazal?" je vprašal Vitovec zateg-njeno. Izraz mu ni ugajal, vendar je mož prikril nejevoljo. "Kdo? Vaša korist, milostiva."
"In če Vam izpodleti, kar ste pričeli po svoji glavi, kdo bode trpel?" Vitovec j,e zmiguil z rameni. "Čujte, gospod baron, jaz nimam ničesar opraviti z Vašimi spletkami in kovarstvi in zanaprej zavračam vsako krivdo, ki bi se utegnila izvrniti name."
"Umejem, milostiva", je dejal oni porogljivo; zakaj bil je take volje, da se niu ni ljubilo prizanašati nikomur. "Ako se posreči načrt, želi boste Vi; ne li? Ako se pa ponesreči, trpim naj jaz! Že velja! A proti meni vendar ni treba kazati take nedolžnosti!"
"Kako, gospod baroni" je vzkliknila ona, ki jo je polila od nejevolje rdeči-ca. "Vi vendar mene ne doliite »o-lcrivnje{"
"Bog ne daj, milostiva! Vi nistt vedeli ničesar. Ko setn zbiral jaz voja-
ke, ste mislili, da bodo za parado; prepričani ste bili, da napravljamo v Gor-lji grad le pomladanski izlet, in ko je bežal cesar, ste menili Vi, da tečemo mi za njim, ker je pozabil v mestu zlat nino in srebrnino, svoj pečat in tri svetovalce. Kdor Vam tega ne verjame, mora biti pač hudoben. A bojim se, da bode cesar tako hudoben — če nam uide, seveda. Če ga pa ujamem jaz, potem, pri moji veri, bo moral Vam verjeti, karkoli mu boste natvezli. Ah, milostiva kneginja," sedel je na stol, njej nasproti, "česa se bojite?"
"Krivico storiti se bojim," je dejala ona zmetena in osupla nad toliko smelostjo in odločnostjo.
Kaj je pravica? kaj krivica? V zasebnih zadevah nam pove to sodnik. Kdo pa sodi države? Nihče. Tukaj velja: salus rei publicae suprema lex; korist in pravica sta tu dve besedi za eden pojem. Državnik, kateri največ koristi, ta je najpravičnejši; najkoristnejši pa je oni, ki je najrazumnejši. Zatorej se ne govori o pravičnih in krivičnih državnih naredbah, ampak o pametnih in nespametnih. Ako napadate Vi sosednjo državo, če tudi brez vsakega povoda, ste jo napadli po pravici, če ste si jo osvojili; ako Vas pa odbije sosed, potem seveda ste si po krivici izkušali prilastiti tuj imetek. Zatorej počakajmo s sodbo, milostiva! Moj načrt še ni izvršen. Ako se mi posreči, bode vse slavilo mojo državniško modrost, in nobenemu državljanu se ne bode oglasila tanka vest, da bi mu branila uživati sad mojih kovar-stev. Ako mi izpodleti, potem bode vpil ves svet, da sem krivičnik in se-bičnež in kaj vem kaj še. Moč in u-speh, to je pravica; nemoč, neuspeh — krivica."
"Strašna načela," je dejala kakor sama sebi kneginja. "Načela divjih zveri.'
"Tako nekako; in čudno bi pač bilo če bi zapovedovali bedaki razumnikom in strašljivci junakom."
"Zapovedovati in ropati ni eno; tudi nismo mi zverine, ampak ljudje in kristjanje. Vaša načela pa so povsem poganska."
"Možno", je dejal oni, "da me je po-hujšal doktor Lenart, ki vedno zagovarja neomejeno oblast gospodarja nad podložnikom. In vendar je oblast po moči mnogo manj krivična nego o-blast po rojstvu."
"Da, da, in krivično ravnajo starši, ki zapuščajo otrokom, kar so si pridobili; saj bi morali prepuščati najmoč-kneginja.
'To je zasebna reč, milostiva; a v državnih, pravim jaz, ne velja pravica, ker ni sodnika."
"O da, je sodnik, ki vidi vsako krivico in ne dela razločka med zasebnim in državnim pravom. Vi, gospod Vitovec, pa ste se zagrizli v načela, ki so Vašemu srcu in razumu tuja. A glejte. da se ne boste pritoževali o krivici, kadar pride kak močnejši in zvitejši nad Vas. az pa se ne zanašam le na Vaš meč; prva in najmočnejša opora je moja pravica, druga pa ljubezen in zvestoba mojega ljudstva."
Ki se Vam bode jutri poklanjalo kot svoji vladarici," je opomnil Vitovec in se priklonil. "In sicer radovoljno in iz ljubezni." "Gotovo; in če bi ne gorela komu prav iskreno, mu bodemo podkurili. Cemu pa imamo oklopnike v mestu?"
"Razžaljivi ste. gospod Vitovec," je lejala ona nejevoljna, "in v čudnem vitli mi kažete zvestobo, ki mi jo bote prisegli jutri." 'Milostiva," se je 011 izgovarjal, "dokazal sem Vam že, da sc popolnoma sklada Vaša korist z mojo, in da je nama zveza baš zato trdna, ker je naravna."
"A kadar bode zahtevala Vaša ko-ist kaj drugega kot moja, se bode raz-rla ta trdna in naravna zveza. A čujte. kaj zahteva sedaj moja korist! Izročite mi cesarske svetovalce, ki ste jih ujeli."
"Obžalujem, milostiva," je ugovar-ial oni, "da ne morem ustreči Vaši želji. 1'oslal sem že vse tri v varnejše zavetje."
"A vendar ste slišali iz ust mojega tajnika, da zahtevam to jaz sama."
"Xe zamerite! Jaz nisem mogel ver-jeti, da bi bila to res Vaša želja. Mi-il sem, da Vam je to le svetoval Vaš tajnik, ki se meša v vse potrebne in in nepotrebne reči in bi rad pokvaril z jezikom, kar smo dosegli mi z mečem. Dokler nismo dovršili, kar se je pričelo, je pogajanje neumestno. Cesar seveda bi se sedaj rad pogajal, da dobo premirja in časa in pomoči; a preverjeni bodite, da je Vam na škodo, kar ugaja sovražnikom. Naj Vam svetuje doktor l.enart ali baron Vajda, karkoli hoče, jaz ne privolim v to nikdar ,kar bi škodilo Vam."
Kneginja je stisnila ustni, ker je spoznata, da ji oo ustreči noče, ona pa ga prisiliti ne more. Treba je počakati ngodnejše prilike, si je mislila, da mu pokažem, kdo »m jaa rn kd«,
on. S hlinjeno prijaznostjo ga je odslovila; a dolgo je še zamišljena hodila po sobi in preudarjala, kako bi izvila Vitovcu vojno moč iz rok. Vitovec pa je njo in njene pristaše obdajal z ogleduhi in stražami, da bi se ne pogajali skrivaj s cesarjem. Taka je bila ta trdna in naravna zveza.
Napočila je nedelja, dne 1. maja, in ko so se Kranjci napravljali na vojno, so praznovali Celjanje veliko slovesnost. Po službi božji so se zbrali v knežjem dvorcu mestni starejšine, ve-ljavnejši plemiči in poveljniki vojaški z Vitovcem, da se poklonijo kneginji, izvoljeni vladarici, in ji prisežejo zvestobo. Ona je potrjevala mestu pravice, katere je uživalo doslej, in delila milosti na vse strani. Zvonovi so zvonili, godci so piskali in mladina je pela in plesala. Na glavnem trgu so pekli celega vola, in zastonj se je napil vina, kdor je bil žejen. "Živela kneginja!" je vpila lahkoživa množica. Kdor pa je videl dalje nego ped pred seboj, se je ozrl semtertja na sivi grad nad mestom, ki je tako resno gledal doli na lahkomiselno vrvenje, in se ni mogel ubraniti skrbem za bodočnost. Vitovec je hodil po mestu in s prijaznim smehljanjem pozdravljal na desno in levo in poslušal, kaj kriči ljudstvo. Zakričal je tuintam kak vojak: "Zivio Vitovec!" a množica je vpila: "Živela Katarina!" in Vitovec si je grizel ustni in se jaro nasmehnil in hitel proč, če bo morda drugje začni svojo slavo.
Drugega dne pa so se nadaljevali naskoki na grad še ljuteje. Vitovec je nabiral novih vojakov, da je nameščal padle, in se pripravljal na vsak slučaj. Postajal je od dne do dne ne učakljivejši; a strast in spretnost se je razbijala ob trdnem zidovju in hrabrosti obležencev. Pretekel je teden, in in trobenta je baš klicala naskakovalce iz boja k počitku, ko pribeži po cesti od Žalca tropa vojakov. Bili so ostanki enega oddelka, ki je bil na Vitovčev ukaz zaprl cesto nad Ločico, tam kjer se Črni graben odpira proti Vranske-Prinesli so poročilo, da se bliža cesarju pomoč s Kranjskega, nad štiri tisoč mož, katerih sanii niso mogli'\i držati. Dasi je Vitovec pričakoval novico, vendar ga je pretresla. Lotevala se ga je malosrčnost in sklical je vod-j i k posvetovanju. Svetoval je ta to oni ono.
"In ti, Ostrovrhar, kaj meniš ti?" "Jaz?" je odvrnil ta. "Poskusimo jutri zarana še en naskok. Toliko časa nas že preganja nesreča, morebiti se vendar kaj prevrže."
"In če nam izpodleti zopet: "Potem se bodemo morali pa mi bra niti. Mesto obdaja visok okop in ši rok rov." Vitovec pa je molčal in zrl temno predse. "Poskusimo se na planem!" de naposled
"Izborno, Vitovec! Vrag ga vzemi, kdor beži!" je vzkliknil Ostrovrhar, drugi so molčali. A Vitovec se ni ša-il; obupna trdovratnost mu je nareko vala smeli načrt. Po tolikih nezgodah se ni zmenil za nobeno nesrečo več in privadil se je misli, da bode to zanj zadnja bitka. Rolj iz navade ko iz na mena je pregledoval kraj, odločert za bojno polje, in pripravljal vse potrebno za poslednji naskok.
Tudi ta se ni obnesel, in treba je bilo misliti na sprejem novih gostov. Vitovec je zagradil prehode iz gradu, da ne bi se posadka zedinila s prihajajočo vojsko. Meščanstvo je zasedlo okope okrog mesta, vojaki pa so -e postavili na obeh straneh ceste, levo krilo naslonjeno na Savinjo. Ko je šla ura na poldne, se je vzdignil oblak prahu od alca sem; kmalu so se začula konjska kopita in žvenketanje orožja in zabli-skali so se v solncu šlemi in oklepi. Radostno je zavriskala posadka na gra dii, ko je zagledala zaželeno pomoč, in krepko se je odzdravilo iz vrst doliaja-jočih vojščakov. A kako ostrine Kranjci, ki so pričakovali sovražnika za okopi, ko se vzdigne tiho in mirno proti njim z naperjenimi kopji razvrščena za boj vojska Vitovčeva. Nastal je v njih vrstah precejšnji nered, ko so klicali poveljniki prvim oddelkom, da naj obstoje, in zadnjim, da naj hite. A preden se je tukaj pričel boj, je planila grajska posadka na sovražnike, ki so ji zastavljali pot, jih vrgla nazaj na glavno vojsko Vitovčevo in ustavila to ob Savinji. Medtem so se bila razvrstila kranjska krdela, spredaj konjiki, za njimi pešci, in se pomeknila proti mestu. Razločevali so se vitezi po okrašenih šlemih in pisanih ščitih, in ugledal je Apfaltern svojega starega so-vraga, Jošta Soteškega, in zavrela mu je kri od togote.
"Jošt je moj nasprotnik!" je zavpil in nagnil kopje.
"In Vitovec moj!" je dejal Krištof Lambergar in si potegnil šlem čez o-braz.
"In kdo se hoče pomeriti z Ostro-vrliarjem?" je vprašal glavar Schaum-burg; a tiho je bilo vse, dokler ni pognal konja naprej naš Gregor in se oglasil.
"Vi, mladi vitez?" s« je nasmehnil grof. "Oj nikar, da ne bode za Vami jokala mati in nevesta. Ampak trijt skupaj ga napadimo, morebiti ga bodemo strahorali."
South Bethlehem, Pa., 10. feb. Pri požaru v nekem grškem hranilišču je davi storilo smrt 7 ali 8 oseb. Četvera zgorela trupla so potegnili izpod razvalin.
LOKALNI ZASTOPNIKI(ICE) "A. S."
Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, 111.: John Kočevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leo* Kušljan. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Denver, Colo.: George Pavlakovick Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerick Gilbert, Minn.: Angela Pregled. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: Martin Česnik. Iron Mountain, Mich.: Louis Bere« Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. La Salle, III.: Anton Kastello in Ja kob Juvancic. Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Grič»> Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John Lekai Ottawa, 111.: Jos. Medic. Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Snellen Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanet Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Stambaugh, Mich.: Aug. Gregorick Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. Whitney, Pa.: John Salmich. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Youngstown, O.: John Jerman.
Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE
(The Holy Family Society) štev. 1 D. S. D., Joliet, Illinois.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse."
Odbor za leto 19X7.
Predsednik...........George Stonich.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik...................jos. Klepec.
Zapisnikar..............John Barbich.
Blagajnik................John-PeLric.
Reditelj...............Frank Kocjan.
Nadzorniki:
John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar.
To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino.
To društvo ima že nad $2,100.00 v bolniški blagajni in je v devetnajstih mesecih plačalo nad $2,466.50 bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli.
Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri katerem odborniku.
Naznanilo)
k. •
Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, sem otvoril svojo
novo mesnico in grocerijo
na vogalu Cora in Hutchins cest, kjnz imam največjo zalogo svežega in sa-hega mesa, kranjskih klobas, vse vrst« gtocerije in drugih predmetov, ki spa- * dajo v mesarsko in grocerijsko področje.
Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam.
Moje blago bo najboljše, najčisteji« in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem
John IT. Pasdertz
Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, IU.
STENSKI PAPIR <
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljn in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
A lexander Haras/?
Chi. Phone 376 §j N. W. 927. 120 Jefferson St JOLIET, ILL.
V onih naselbinah, kjer zdaj nima mo zastopnika, priporočamo, da st zglasi kdo izmed prijateljev našega li sta, da mu zastopništvo poverimo Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slo venski naselbini.
Uprav. "A. S."
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše na* so po najnižji ceni? Gotovo' V mesni«
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka jene klobase in najokusnejše m*t« Vse po najnižji ceni. Pridite torej i poskusite naše meso.
Joliet. &u
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLIHOM.
Nizke cene in dobrm postrežba <
naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nai « našej mesnici in groceriji na vog« lu Broadway and Granite Stre«l
Chic. Phone 2768. N. W Phone lin
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10Jt
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.M
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ...................$7.M
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10Jt S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za flOJt
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................fl.M
Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12. M
Rock and Rye, Quarts, zaboj <12 steklenic) za .........!.!.!...! ,|6.M
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .................... ..!$7!n
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................|6.M
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po................................................
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois.
h
(Dalje prih.)
i Naročite zat B novega piva, ] 1 irj j3l g tla e < ]	>oj steklenic ki se Imenuje EXPORT
I ter je najboljša pijača	
I E. Porter Bre	wing Company S. Staff St.. Jtlltt. 111. I
11