Slovenski List: Neodvisno slovensko krščanskosocijalno glasilo. Štev. 8. V Ljubljani, v soboto 22. februarja 1902. Letnik VIL »Slovenski List“ izhaja v sobotah dopoludne. — Naročnina je za vse leto 8 K, za četrt leta 2 K. Vsaka številka stane 14 vin. — Dopisi pošiljajo se uredništvu ..Slovenskega Lista" — Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamacije in oznanila se pošiljajo upravništvu „Slov. Lista". Uredništvo in upravništvo sta v Ljubljani Stari trg štev. 19. Uradne ure od 9 do 12 ure dop. — Oznanila se računajo po navadni ceni. O krvavih dogodkih v Trstu. Tekla je zadnje dni človeška, tekla zlasti slovenska kri po ulicah tržaških. Ko z obžalovanjem beležimo ta pretresljivi dogodek, moramo še globokeje obžalovanje izreči nad njegovimi vzroki, pri katerih si vlada ne more popolnoma oprati rok, dasiravno glavni del krivde pada čisto drugam. Židje, ki imajo' avstrijski Lloyd že toliko let za dobro molzno kravo, so že davno slutili, da pritiskanje in izsesavanje delavcev mora pri-spesti do pojava nezadovoljnosti, ali mislili niso na to, da je delavstvo organizovano kot veriga in da si bode' ist^ izsililo zboljšanje položaja na tak način, kakor so ga videle ulice tržaške. Ce pa mi simpatizujemo z delavci sploh in jim želimo boljših dnij, vendar nikakor ne moremo odobravati, da se je tudi slovensko delavstvo, ko je lahko spoznalo že nakane temnih življev, dalo zlorabljati sovražnikom domovine. Vedno trdneje je naše prepričanje, da so si v Trstu iredentisti in anarhisti podali roko ter po-služili se nezadovoljnosti Lloydovih kurilcev, da so zakurili plamen proti neljubi ji državi. Mogočni plinovi plameni po tržaških ulicah so bili nekaka podoba onega, kar si ti ljudje sploh žele in s čimer enkrat nameravajo osrečiti človeško družbo. Ako bi ne bilo ob pravem času vojaštvo v Trstu vmes poseglo, ako bi bila ondi zaplapolala zmagovalna rudeča zastava, zanesla bi se bila lahko iskra upora v vsa mesta in nesreča bi bila brezmejna, morija splošna. Res bridko nam je, da je poskusu takih namenov služila kot žrtev slovenska kri, četudi nevedoma. Tržaška tla so za anarhistične poskuse kakor nalašč. Beda in nemoralnost gledata iz vsake luknje starega dela mesta. Koliko se stariši brigajo za pošteno in krščansko vzgojo otrok, kaže nesramno in predrzno obnašanje sloveče tržaške »mularije", ki je kazala svojo spretnost pri zadnjih izgredih. Da so taki življi iredenti in anarhizmu dobro došlo sredstvo, je umevno. Fropalic črni naklepi zore tem lože, čem manj se brigajo v to poklicani faktorji, da bi se zboljšale razmere. Ravno v tem oziru pa menimo, da si naša vlada glede preteklosti ne more oprati rok, pazi naj tedaj vlada, da se bode iz zadnjih dogodkov kaj naučila vsaj za prihodnjost. Najprej naj se vlada začne posluževati sredstev, ki so v stanu, moralno in gmotno dvigniti doslej. zanemarjeno ljudstvo in naj odločnejše nastopi proti onimi, ki delajo bodisi za moralno korupcijo, ali pa za materijelno izsesavanje delavskih slojev. Tudi na ta način naj skrbi vlada za javno moralo, da se ne bode neprenehoma teptal čut pravičnosti glede narodne ravnopravnosti in da se ne bode vedno pustilo na mestno kljuko v Trstu pritiskati onim priseljencem, ki prihajajo čez morje, da pomagajo delati rove, pri čemer jih pa z odkritimi simpatijami pozdravlja večina mestnega zastopstva. Italijani v kraljestvu Avstriji gotovo niso prijazni. Bolj kakor kdaj je butnilo na dan njihovo sovraštvo do avstrijske vlade prav te dni, ko časopisi in društva ondi ne nehajo žaliti avstrijskih vojakov, ki so napravili v Trstu red. Ti dobri sosedje si žele v Avstriji vednih neredov, kakor njihovi politični sorodniki ob češki meji. Ali se pa sme Avstrija na take zaveznike zanašati? Da, ravno trozveza je oslabila moč Avstrije, ker se je vsled trozveze vlada čutila vezano, in je menila, da mora mirno gledati, četudi se širijo in utrjujejo med ljudstvom načela državi sovražne propagande. Da ne poči trozveza, se meži, akoravno čuti, kako se državi majejo tla. Koliko časa naj še to traja ? 1 Upajmo, da bodo tržaški krvavi dogodki Korberju in njegovi vladi odprli oči in dali politiki pravo smer. * »i * O krvavih dogodkih v Trstu se nam še poroča: V Trstu je že dolgo časa vrelo med par-niškimi Lloydovimi kurjači, ki so za olajšanje svoje res težavne službe, katero je treba opravljati s skoro nadčloveškimi močmi, popolnoma upravičeno zahtevali: 1. Pri neobhodni potrebi izrednih del med vožnjo in v luki se morajo ure nad delavnim časom posebej plačati. 2. Kurjači naj imajo za časa bivanja v luki delavni čas med 7. uro zjutraj do 5. ure popoludne, vštevši polurni čas za zajuterk in D/s ure časa za obed; med vožnjo pa se določi osemurni delavnik. 3. Vlada se poziva, da takoj spremeni mornarski red v tem smislu, da se dolžnost nočne straže za Trst omeji na neobhodno potrebno in da se od nje kurilce z ozirom na njih težavno službo takoj, ko pristanejo v Trstu, oprosti. Trdosrčna Lloydova direkcija ni hotela nič vedeti o tem in se s kurjači niti hotela pogajati. Naročila si je tuje kurjače iz Turčije in Italije. Delavstvo je bilo pripuščeno samemu sebi. Tu pa je zavrela kri vsemu tržaškemu delavstvu. Vse tržaško delavstvo, tudi slovensko, se je izjavilo solidarno z Lloydovimi kurjači in izjavilo je, da ne pride prej na delo, predno se ne ugodi zahtevam kurjačev. Vsi delavci po Trstu so štrajkali. Ustavljen je bil ves promet tudi na železnici. Že do takega velikanskega štrajka bi ne bilo prišlo, ako bi v Avstriji merodajni krogi ozirali se v prvi vrsti na pravice delavskih množic in par kapitalistov o pravem času primerno poučili. Prišlo je pa še hujše 1 V Trstu je mnogo elementov, ki se žive od vse kaj druzega, nego od poštenega dela. Ti elementi so se pomešali med delavce in ker so bili dotični ljudje gotovo podhujskani od gotove strani, prišlo je, ko se je v petek delavstvo vračalo s shoda do spopadov s policijo in vojaštvom. Že prejšnji dan je policija neki množici odvzela anarhistično zastavo. Iz zadnjih vrst množice je v petek pričelo leteti kamenje na vojake. Ljudje iz sprednjih vrst niso mogli nazaj. Vojaštvo je v množico ustrelilo in tako so bili ranjeni in mrtvi nekateri, ki niso bili krivi napadov na vojaštvo. Nekateri so bili ranjeni celo v hrbet, mrtvih je ostalo na mestu tudi nekaj Slovencev, Godec Kozma. Slika. Spisal J. E. Rubin. 1. »Zima, zima, zima." Dolgočasna, mrzla, februvarska zima, z meglenimi dnovi in mesečnimi, ostrimi nočmi. Vse je pokrito z zamrznjenim, kot s kristali potresenim belim snegom; trdo zimsko spanje objemlje vse, a vse sanja že skoraj o bližajoči se pomladi. Vsak dan vstaja nova rdeče-blisteča zarja na vzhodu, a vendar, dan je jednak dnevu. Ta večna zima s tem lokavim mrazom. Zarje pomladi še ni, še ni! pomlad se še ne kaže nikjer. Gore so tiho, polje je mrtvo, vasi brez življenja. Potoki in rečice so pokriti z dolgočasnimi, težkimi meglami, jezera in bajerji so pokriti z ledom. Vse belo, vse nirtvo. To zimsko spanje, jednako smrti, in ta pusti mraz! . . Kdo bi ne zaželel, ne zahrepenel po solnčnih, gorkih, spomladanskih dneh, polnih življenja in veselja! Kdo bi si ne želel novega življenja! . . Tudi v moji sobi je mraz. Po ulicah hite mimo mojega okna ljudje sem in tja; zavijajo se v svoje tople kožuhe, suknje in haveloke. In kdor nima gorke suknje, ta hiti še bolj in beži pred mrazom. Pozna se, da je mrzla, februvarska zima. Zdaj pridrse sani s kraguljčki ali zvončki, zdaj pridrvi kočija in kočijaž kriči na vse grlo: „Hopl hop!" Ljudje se umakujejo in ogibljejo drug drugemu. To je zimsko življenje na ulici. Jaz pa sem se ničesa spomnil . . . * * * Spomnil sem se, da je bila tudi takrat ravno taka zima. Planjave so ležale mrtve pod belo, tanko, a težko sneženo odejo, gore so bile zavite v megle in vasi so ležale tiho med golim zimskim drevjem. Vse je ostajalo v hišah, vse je iskalo gorkih pečij, vse se je balo tiste ostre zime, le malokdo se je prikazal tu in tam na cesti, a kmalu izginil zopet v kako hišo. Okna hiš so bila do vrha zamrznjena, okrog pa so se vlačile zimske megle, vstajale in padale cel dan. in mraz je gospodoval kruto, neizprosno noč in dan. Po Dvorcah je ležalo mrzlo, predpustno jutro. Nebo je bilo oblačno, dan mračan. Vse je bilo mirno, žive duše ni bilo izpod strehe na beli dan. Zdelo se je, kot da spi še cela vas. Le vrabci na lipi ob cesti so kričali z žalostnimi tožečimi glasovi, letali so vsi premrzli z veje na vejo in zopet kričali, vmes so čivkali ščinkovci in tu in tam se je oglasila na sneženih vejah senica s svojim : „Mizerere . . .“ Zeblo jih je in lačni so bili. Po cesti so ta-pale s strahoma sive vrane in pobirale zrna, ki jih je izgubila kaka človeška roka. Vsi so občutili gorje dolge zime in njenega mraza. Tako je bilo jutro v Dvorcah, a sicer ni bilo nikogar na vasi. Takrat se je prikazal na vas godec Kozma. Obstal je nekoliko na cesti, ogledal se okoli sebe, oziral se nekaj časa po kočah, potem se je zavil tesneje v svojo zimsko suknjo in odšel počasi dalje oziraje se vedno na desno in levo v zamrznjena okna, kot da nekoga išče. Oblečen je bil danes -v lepšo, nedeljsko obleko — dasi navadno ni bil, kadar je prišel iz hribov v dolino — črez ramo mu je visela na črnem jermenu harmonika in na glavi je imel veliko, visoko črno kučmo. Morda ga je kdo izmed vas poznal. Ime mu je bilo Kozma Bar. — Ljudje — poznali so ga daleč na okoli, kot vsacega godca sploh — rekli so mu godec Kozma. Godec Kozma je bil lep človek, srednje, rekel bi nekoliko majhne postave, precej šibkega telesa in mlad fant, pri štiriindvajsetih letih. Nosil je dolge kodraste lase, majne brčice pod nosom ranjenih ljudij je pa bilo brez števila. Tudi nekaj mladih deklet so ustrelili. Od vseh strani so poklicali vojake v Trst. V soboto je ljudstvo nakrat pričelo zahtevati, da se morajo iz vseh hiš razobesiti črne zastave. Kdor ni hotel razobesiti črnine, tega stanovanje je množica napadla. Demonstrantje so po mestu izruvali plinove svetilke in prižgali iz zemlje puhteč plin, ki je gorel na metre visoko. Nekateri demonstrantje so splezali na strehe, razdrli dimnike in metali opeko na vojake. Vojaštvo je zopet ustrelilo med množico in zopet se je valjalo mnogo nesrečnih žrtev v svoji krvi. V petek in soboto je bilo okolu 140 mrtvih. Mrtvece so popolnoma na tihem pokopali po noči, ker se je bilo bati, da množica ne ponovi svojega napada na mrtvašnico. Tudi med redarji in vojaki je mnogo ranjenih. Policaj Mi-chelus je bil zahrbtno ustreljen, ko je šel po večerjo. Zaprli so mnogo oseb, ki so znane po svojem anarhistiškem in iredentovskem mišljenju. Taki so nahujskali množico do krvavih bojev. Za Trst se je proglasilo obsedno stanje in nagla sodba, t. j. tistega, kateri se upre po razglasitvi te sodbe, obesijo v dveh urah. Krvnik z Dunaja se je pripeljal v Trst z dvema pomagačema. V Trst so priplule tri vojne ladije. V cerkvah so bila za časa nemirov vsa glavna vrata zaprta, ker se je bilo bati, da kdo ne nahujska množico tudi proti cerkvam. Mnogo laških meščanov je zapustilo Trst. Razsodišče, ki je bilo še-le v petek sestavljeno izmej delodajalcev in stavkujočih je odobrilo vse zahteve Lloydovih kurjačev. Ali bi se to ne moglo zgoditi prej, predno je tekla kri, predno so izvestni krogi nahujskali ljudstvo, da se je bilo z vojaki in je sedaj veliko število rodbin nesrečnih ! Res žalostno je v tem pogledu pri nas v Avstriji! V Trstu sedaj vlada mir. Delavstvo dela. V državnem zboru je izvoljen odsek 37 članov, ki bode preiskal tržaške dogodke. Izmed slovenskih poslancev so v tem odseku dr. Šušteršič, dr. Gregorčič in Berks. Politični pregled. Prizor Iz državnega zbora. Poslanec Schneider se obrne proti poslancu Perners-torferju, ki je dr. Luegerju očital, da menja prepričanje. Schneider pravi, da pozna dr. Leu-gerja že 25 let in dr. Lueger je vedno dosledno zastopal koristi malega moža. Ko je pa on, Schneider, leta 1882 v Hernalsu kandidiral proti dvornemu svetniku Elsnerju, prišel je Perners-torfer k njemu in mu je ponudil svojo pomoč v svojem časopisu »Deutsche Worte“ proti plačilu 35 gl d. (Klici: Cujte!) Jaz sem, pravi nadalje Schneider, 35 gld. plačal in imam pobotnico še v rokah. V isti številki pa je izšel odstavek, v katerem sem bil priporočen in isto tako moj proti kandidat Elsner. (Klici: Cujte! Cujte!) Ta je bržkone še več dobil. Ko je leta 1883 nastopila neka ločitev med Pernerstorferjem in Schneiderjem pritožil se jeSchonerer: »Pern-nerstorfer je neodkritosrčen človek, letos me velja že 3800 gld., jaz ne morem tega več plačati." To je mož, ki psuje dr. Luegerja! (Burno odobravanje.) Naš prestolonaslednik in vodja ogrskih katoličanov. Z nadvojvodo Franom Ferdinandom bi imel potovati na Rusko tudi vodja ogrskih katoličanov, grof Zichy. Ko je ogrski ministerski predsednik Szell zvedel za to, je hotel, da naj vzame nadvojvoda seboj kakega liberalnega grofa. Nadvojvoda pa je dejal: ali Zichya, ali nobenega. In ker Zichya ni mogel vzeti s seboj je odšel na Rusko br.ez zastopnika Ogrske. Liberalna ogrska narodnost je dobila s tem odločnim nastopom prav dobro po nosu. Stvar je prišla v razgovor tudi v ogrskem državnem zboru. Važni zvezi. Japonska se je združila z Angležko, Rusija pa se je zavezala z Kitajsko. To sta dve velevažni zvezi, s katerima bode v bodoče moral svet računiti. Brezdvomno stoji zveza Rusije s Kitajsko visoko nad zvezo Japonske z Angležko. Vojna v Južni Afriki. Kronanje anglež-kega kralja, ki je bilo določeno na 26. dan meseca junija t. 1. je zopet odloženo na nedoločen čas. Uzrok temu je, ker hoče kralj, da se vojska v Južni Afriki završi pred slavnostjo kronanja a vojne noče nikakor biti konec, marveč postaja položaj na bojišču za Angleže od dne do dne usodnejši. Ker je lord Kitchener poslal mnogo tisoč nerabljivih čet nazaj domov, je angležka vlada v veliki zadregi, kako tako hitro dobiti nadomestila, zlasti, ker se je bati, da med prebivalstvom samim nastane najhujši odpor proti temu, da bi dali sinovi in očetje svoje drago življenje za osebne koristi nekaterih angležkih kapitalistov. Lord Kitchener je uvedel na bojišču takozvani „blocksistem“, s katerim hoče prisiliti raztresene burske čete do več glavnih bitk, v katerih naj bi gotovo podlegli angležki premoči. Glavna pozornost njegova pa je obrnjena na to, da bi ujel glavna voditelja Burov Deweta in Botho. Celih 23 angležkih oddelkov zasleduje Deweta in „Daily News“ pravi, da je ujetje Deweta le še vprašanje časa. — No, Angleži se bodo tudi to pot vrezali, kajti že večkrat so govorili, da Devveta že imajo, da je že mrtev itd. Ali zopet se je prikazal, v veliko žalost in presenečenje Kitchenerjevo. O mirovnih pogajanjih se govori, da so Angleži voljni sprejeti pogoje, ako bi jih Buri stavili, a Buri nočejo o tem nič vedeti in to znači, da njihova stvar ne stoji tako slabo, kakor bi radi vedeli razni anglofili. Domače novice. Slava Leonu XIII. ! V četrtek je sv. oče Leon XIII. nastopil 251etnico svojega papeže-vanja. Slovenci bomo letos porabili to priliko, da velikemu Leonu XIII., ki z očetovsko ljubeznijo .objema nas Slovane in ki je opetovano podal roko v pomoč in tolažbo zatiranim slojem človeške družbe, izkažemo na posebno slovesen način svojo udanost in' globoko ljubezen. Že sedaj, ko nastopa Leon XIII. 25. leto modrega svojega vladanja pa kličemo navdušeno: Bog nam ohrani „1 u č na nebu!“ Naši poslanci ki so zbrani v „slovanskem centrumu“ so poslali k papeževemu nunciju deputacijo. Deputa-cija, ki je dobiia od ,,Slovanskega centra1* nalog, izraziti papeževem nunciju čestitko zaradi jubileja svetega očeta, obstoječa iz dr. Šušteršiča, Barwinskega in dr. Hurbana, je bila v četrtek pri nunciju. Dr. Šušteršič je govoril v imenu kluba: Vse krščanstvo je dolžno svetemu očetu veliko zahvalo za njegova velika dela, za duševne dobrote, ki jih je dal človeštvu med svojo slavno vlado. Zato se mu poklanja tudi „Slovanski centrum** ter mu izraža svoje najiskrenejše čestitke ob 25 letnici. Jako razveseljen je odgovoril nuncij, da bo svetemu očetu sporočil udanostno čestitko „Slovanskega centra** in da more že v naprej odgovoriti, da jo bo sv. oče z velikim veseljem vsprejel. Nato je čestital dr. Šušteršič v imenu katoliške narodne stranke slovenske, Barwinski v imenu rusinske narodne stranke in dr. Hru-ban v imenu katoliško narodne češke stranke Moravi. Na čestitke je nuncij prijazno odgovoril in obljubil, da jih sporoči v Rim. , Papež Leon XIII. bode obhajal letos trojni jubilej: demantni jubilej kot nadškof, zlati jubilej kot kardinal in srebrni jubilej kot papež. Vsi katoličani se iz srca radujejo, ker so se približali slavnostni dnevi, in mislijo na to^ kako bi sv. očetu pokazali ljubezen in udanost. Liberalce pa ti »brezštevilni jubileji papeža, ki se vrste skoro leto za letom", kakor pravi »Narod", grozno peko. »Narod** pozivlje tedaj svoje bralce, naj ljudstvo poučujejo, da naj se za jubilej papeža ne pokloni niti vinar. Da liberalci papežu ne bodo darovali niti vinarja, je gotovo, ker papeža smatrajo za „izvrg človeštva". Katoličani pa ljubljenemu očetu že smejo za god kaj malega darovati, saj itak ves ta Petrov novčič v naši škofiji ne bode lahko dosegel svote, katero je spravil v svoj žep dr. Tavčar po svojih dveh stricih, ki sta živela od cerkvenega novčiča, še manj bode pa dosegel one svote, katere vsako leto deva v svoj žep isti dr. Tavčar, ko pridno kuje tožbe zoper duhovne, zastopa Ljubljano na Dunaju ter z besedico »Videat" rešuje akte deželnega odbora. S Plantanovo afero na elan! »Narod" je bil obljubil, da, ko bo upravno sodišče o Plan-tanovi aferi razsodilo, bo on stvar pojasnil. »Na- in puščal si je pobradnice pri ušesih. Imel je majhne, črne oči, zagorelordeča lica in prijazen vedno nasmehljen obraz. Kadar je šel po vasi — saj veste, kako je navada pri nas — odpirala so se okna na desni in levi, in med zelenimi nage-Ijici in belagonjami se je prikazal kak radoveden dekliški obraz, ki je spremljal potem Kozmo po celi vasi naprej. Tu in tam se je prikazala kaka deklina celo na pragu, ali za hišnim oglom in gledala za njim. In potem so govorili sodbe o njem različne sicer, a večinoma dobre. »Lep fant, ta Kozma." »Mhm**, pritrdila je ta ali ona. »Škoda, da je godec.** »In pa revež." »Aha. To je res. Skoraj berač." »Kajpak, saj nima nič." »A priden je, priden." »Pravijo, da je — a godec je godec . . . .“ »Mhm.“ »Res, škoda." In drugje zopet: »Kozma gre, Kozma." »Res!" in planile so k oknu. »Glejte ga, kakšen je." »Lep fant.“ »Ali ni — preveč majhen." »A, seveda, le poglej ga," »Škoda, da je to, kar je." »Godec, je, kaj more on zato?" »Ko bi bil še kaj drugega." »Da bi imel na primer kajžo, bajto in par njiv, kaj ne." »Če prav še toliko ne. Ko ki imel vsaj svojo« streho." »Ko bi znal še kako drugo delo, razun igrati na harmoniko." »Dober bi bil, kaj ne." »Kdo pa to pravi? Jaz pravim tako: ko bi znal, ko bi imel . . .“ »Mhm ..." In smehljaje so šle od okna, ta ali ona pa je popravljala brez potrebe cvetlice na oknu in skrivaj še enkrat pogledala za godcem, ki je morda med tem že srečno izginil po poti iz vasi. Vsi so se razveselili, kadar je stopil godec v vas. In godca Kozmo so povsod ljubili. Obdali so ga vselej otroci, ki so hoteli slišati njegovo godbo in celo samosrajčniki so se mu boječe od daleč približali in vpili; »Ozma, ozma . . .“ Vedeli so, da Kozma ni hud človek, ampak prav prijazen, dasi se malokdaj nasmeje, in vendar so se ga bali in le od daleč prisluškivali. Kdo ve, zakaj so se ga bali: niti Kozma ni vedel, a bali so se ga. Tako je bilo vselej, kadar je prišel godec Kozma v dolinsko vas. A danes je bila zima, okna so bila zamrznjena, in nikdo se ni menil zanj, ne mladi, ne stari. No, Kozma se ni menil zato, njemu je bilo ljubše tako. Bil je žalosten. Iskal je tolažbe. Godec Kozma je obstal pred gostilno, ozrl se sem ter tja kakor v premisleku, ali naj vstopi ali ne, in potem je naglo vstopil. Pred vratmi se je zgostil zrak v mlečnobelo meglo, ki je pa takoj zopet izginila, ko so se vrata zaprla. V krčmi je bilo živo. Vpitje polpijanih glasov se je mešalo z neujemajočim se petjem zgodnjih pivcev, ki so se greli pri žganju. Zdaj pa zdaj je prevpil kak močnejši glas druge, a potem je isti glas zopet izginil v občem šumenju množice. Bil je pač predpust s svojimi znanimi posebnostmi, in zunaj je bilo mraz, doma dolgčas, v krčmi pa je bilo gorko in prijetno. Sedeli so okoli peči, govorili o ženitvah in črnili drug drugega. Kozma je vstopil. Okoli miz je zaorilo glasno čudenje: »Kozma-a-a? O Kozmaaa." Kozma se ni zmenil za nikogar in le pogledal po družbi. Bili so sami iz davnih dnij znani rod“ do današnjega dneva o tem molči. Dvomimo, če je bila razsodba »Narodu" všeč, zato ker o nji molči kakor grob. Nobeden človek ne ve, zakaj je bil Plantan kaznovan, naj se toraj stvar pojasni, da bodo vedeli tisti, katere gosp. Plantan zastopa, pri čem da so. Gr. Plantan — pogum! Odkar ste bili obsojeni od upravnega sodišča in se je od prokuratorja predlagala celo suspenzija, molčite in ne povzdignete več svojega glasu. Mi hoče'mo vedeti, zakaj ste bili kaznovani tako občutno. Priredite ob priliki shod v Novem mestu in pojasnite celo afero. Tam boste spoznali, če Vam volivci še zaupajo. Najboljše pa je, ako nočete iti po zaupnico, da odložite svoj mandat, potem se pa daste, kakor Wolf, vnovič voliti. To bode sijajno zadoščenje za — Vas. Dokler pa molčite, imamo pa mi, dolenjski volivci, čudno mnenje. Torej, gospod Plantan, pogum! Dolenjski volivci. O poštenjakih. „Narod“ je razširjal mnogo neresnic o »Slovenskem vinogradniškem društvu" in notice o »tihotapstvu" so postale v „Narodu“ stalne. Nedavno je bilo nekaj ljubljanskih liberalcev prijetih radi tihotapstva in .Narod" — molči. Tak branitelj poštenosti je »Narod". Razume se, da bomo mi imena dotičnih »Narodovih" pristašev takoj priobčili, kadar koli se bo »Narod zopet upal hinavsko zavijati oči o »tihotapstvih". Liberalci naj pometajo pred svojimi pragi! Takega pometanja imajo za leta dovolj. Poštene besede poštenih učiteljev. V »Slovenskem učitelju" sta se oglasila dva vplivna učitelja o sedanjem postopanju „naprednega učiteljstva" napram krščansko mislečemu učiteljstvu. G. Vinko Vanda, nadučitelj v Veržeju kliče: »Kdor strelja tja, mora biti pripravljen, da se strelja tudi nazaj", rekel mi je nekoč pošten slovenski razumnik. To zlato resnico sem si zapisal globoko v srce; treba bi pa bilo, da jo uvažujejo vse nasprotujoče si stranke, potem bi bil boj med njimi dosti bolj premišljen, a tudi dpkaj častneji. V tem smislu tudi priznavam, da za nas Slovence res ni potrebno, da se cepimo v toliko strankarskih panog, še manj nam je to koristno. Je li bila »Slomšk. Zveza" potrebna ali ne, nočem še danes razmotrivati, to bode dokazala šele prihodnjost. Vprašam pa sledeče; 1. Ali so res vsi udje »Slomšk. Zveze" nepoštene in nečastne osebe »nižje vrednosti?" 2. So »takozvani" naprednjaki sami nezmotljivi in »višje vrednosti?" 3. Imajo le ti sami vsa načela naprednosti v najemu in so le Slomškarji nazadnjaki brez pojmovanja naprednosti? 4. Ste sedanji naprednjaki pripravljeni, kakor ste sicer že večkrat „trdili", podpisati pred vsem svetom program, da ste tudi vi za versko nravno-odgojo v šoli na narodni podlagi in da hočete to tudi dejansko-izvrševati. Ako se mi dokažejo prve tri točke in izvrši četrta, potem sem prvi, ki prizna »Slomškovo zvezo" kot nepotrebno in obrazi. Jernejček, Kokljan, cerkovnik in drugi vaščani dolinci in hribovci. Jernejčku so rekli večen ženin", ker je bil vdovec, in seje ženil vsako leto, a vselej podrl. No, čudeči se glasovi so se glasili močneje in močneje in potem se hipoma zopet pomirili in nadaljevalo se je isto jednakomerno šumenje neprijetnih glasov. Godec Kozma se je vsedel k stranski mizi, poklical je domačega prepaljenca eno mero in pogledoval malomarno svoje nekdanje, vedno vesele prijatelje. »Kozma pojdi pit, ti Kozma, ki včasih nam kako zagodeš", rekel je Jernejček, večni ženin, »še na mojo svatbo boš prišel.11 „Ho, ho“, zasmejali so se vsi po hiši. Kozma se je nasmehnil in pil svojo pijačo. Zeblo ga je zelo, zato je pil hitro in mnogo, za one se ni zmenil. Po sobi pa je odmevalo njegovo ime in se ponavljalo po dvakrat in po trikrat. »Kozmus je moški", opomnil je cerkovnik, ki je imel pikro, bodečo besedo in je prepogosto pomežikaval s svojimi majhnimi očmi. »Ni čudnega", pristavil je nekdo. »Kaj hočemo", rekli so drugi, »tako je . . in po hiši je začel vladati molk, neprijeten težak. bom prvi, ki ji obrne hrbet. Dokler se pa to ne zgodi, ostanem svojim dosedanjim načelom in somišljenikom zvest, ne da bi kedaj psoval nasprotnikov."— Slovenski pisatelj g. učitelj Ant. Kosi iz Središča pravi v »Slov. Učitelju", da so ga napredni učitelji v »Učiteljskem Tovarišu" napadli, da se je udeležil prvega občnega zbora »Slomškove Zveze", dasi ga niti v Ljubljani ni bilo, pravi: Gospodje okrog »Tovariša", ki govorite in pišete toliko o stanovski zavesti in o važnosti sloge med učiteljstvom, zakaj vendar napadate, ali zakaj pustite, da se napadajo kolegi in koleginje, ki vam ne morejo v vsem slepo slediti, ki si upajo tudi včasih nekoliko drugače misliti, kakor mislite vi? Zakaj rabite v svrho sramotenja in pikanja vam neljubih tovarišev laži, kakor ste to v napadih na mojo osebo jasno dokazali? Kam ste nas vendar zavedli? Zakaj ste o d m e v i 1 i v poslednjih letih liberalnemu mišljenju do cela drugo smer? Pred kakimi štirimi leti ste smatrali kolege, ki so živeli in delovali s pravo za občno blaginjo naroda vneto duhovščino, še »naprednim", a danes po vaših načelih ni več »napreden" oni učitelj, ki ni napovedal brez izjeme vsakemu duhovniku hudega boja. Se pred tri in pol letom je pov odom »Zavezine" slavnostne skupščine predsednik Luka Jelenc govoril na občnem zboru v Ljubljani te-le besede: »Lepše ne more praznovati »Zaveza" svoje desetletnice, nego da bo mogla z zlatimi črkami zapisati v svojo kroniko, da ste jo, presvetli knez in škof, v X. skupščini počastili s svojo navzočnostjo . . . Kako bi slovensko učiteljstvo ne šlo z veseljem in navdušenjem na svoje težavno delo, ko vidi da se množe njeni in šoli toli vplivni prijatelji." Ob koncu svojega pozdrava pa prosi gospod L. Jelenc blagoslova škofovemu delovanju, rekoč: »Delo našega ljubega vladike pa naj blagoslovi Bog!" Vidite gospoda, kje ste bili pred tremi leti, kje ste pa danes. Instakimi tovariši, ki tako naglo spreminjajo svoje nazore, naj bi šlo vse učiteljstvo čez strn in drn? Saj to ni mogoče." — Naj bi vsi slovenski učitelji resno premišljevali besede teh dveh upliv-nih učiteljev, ki gotovo nista »klerikalca". Somišljeniki, dajte te izjavi čitati nasprotnim nam učiteljem! Najnovejše delo za Tavčarja. Tavčar ni hišnim posestnikom nič izposloval. Občinski svet ljubljanski mu je sedaj naročil, naj se v državnem zboru poteguje za to, da naj se sežiganje mrličev zakonito dovoli. Naj se 'torej ločimo tudi ob smrti. Hribarjeva sodba o dr. Tavčarju je bila v zadnji seji mestnega zbora jako značilna. On je kot župan, kot njegov politični pristaš in kot Slovan izjavil, da kolikor pozna dr. Tavčarja, ne bi ta glasoval za Žužkovo resolucijo, naj se črta iz mestnega proračuna svota za nemške šole. »Tale nam dušo priveže", rekel je Jernejček in kazal na žganje, »in tudi Kozmi jo bo, da ne bo vedno uhajala, ha, ha . . ." Vsi so se smejali in potem so začeli peti tisto pesem: Povsod sem že hodil, po ciganskem že ne, pa gotovo bo moje cigansko dekle . . . Jernejček je pel naprej in drugi so pomagali, potem pa je splošno veselje in šum zopet zavladalo med pivci. Godec Kozma pa je sedel sam in pil. Včasih se je tudi on takole veselil, pel je v isti družbi, razveseljeval, a zdaj se mu ni ljubilo. Vsi so vedeli, zakaj ne . . . »Hej, Kozma, ti, Kozma, ki te imam rad", začel je Jernejček. »Kozmus se reče", popravil je cerkovnik. »Kaj? To praviš samo ti Kozmus. Kozma se pravi." »Menda jaz vendar bolje vem, kot vi. Kozmus je edino prav, tako je po latinsko," prigovarjal je zopet cerkovnik. »Naj bo, kakor hoče, jaz mu pravim Kozma, kakor smo ga krstili, ker je bil ravno na svetega Kozma in Damijana dan rojen." »Ni res, na Kozmusa ste ga krstili. Ta-le beseda »p o z n a" je dr. Tavčarja v dno njegove liberalne duše spekla, zato je takoj planil po koncu ter protestiral proti takim napadom. A diplomat Hribar se je izvil ter dal svoji besedi drug pomen. Mi pa razumemo, kakor tudi g. dr. Tavčar sam besedo v pravem pomenu, namreč g. Hribar je mislil: dokler je dr. Tavčar z Nemci v zvezi, ne more glasovati za Žužkovo resolucijo. Hribarjeva izjava, da si bo dovolil v eni prihodnjih sej do obč. svetnikov staviti vprašanje zaupanja, je velezanimiva. On spoznava, da mu nekdo raste čez glavo in da nima nikogar, ki bi ga branil. Zato se ne smemo čuditi, če je Drag. Hribar dobil dovoljenje za novo tiskarno v Ljubljani. To da misliti! Hribar in dr. Tavčar. To so te dni liberalci stikali skupaj svoje glave ter se vpraševali, če je res, kar je »Slovenec" poročal o zadnji proračunski debati v mestnem zboru ljubljanskem. Kar verjeti niso mogli, da bi bilo kaj tacega mogoče, da bi si bila oba »Sokola" v laseh. Toda, kdor je nepristransko sodil razmere, je moral vedeti, da mora priti prej ali slej do razpora tudi v mestnem zboru. Dr. Tavčar je »der Geist, der stets verneint." Prepričani smo, da, če bi Hribar rekel, da moramo hraniti, bi dr. Tavčar rekel, da se mora Ljubljana postaviti kot slovenska prestolica, ker je pa g. Hribar za moderno Ljubljano, tedaj je pa dejal dr. Tavčar, da moramo »šparati". Mi vsi vemo, kam Tavčar roko moli. Hribar in dr. Tavčar — absolutna narodnjaka. Zadnja proračunska debata v mestnem zboru ljubljanskem je naredila na vse rodoljube po deželi najslabši utis. Od dr. Tavčarja ki je v zvezi z baronom Schwegelom sedaj pač ne moremo zahtevati, da bi glasoval za Žužkovo resolucijo, toda da seje celo Hribar-Slovan odločno postavil proti resoluciji, to pa, bodite prepričani g. Hribar tudi liberalci obsojajo. Oba, sedanji in prejšnji starosta ljubljanskega »Sokola11, sta se našla pri tej točki v 'objemu. In vi liberalci ste včasih, ko ste še lezli na krmilo, govorili o klerikalni reakciji, o brezdo-movinstvu, o črni internacionali! O jerum, jerum! Mi „klerikalci“ znamo take liberalne pojave vse premalo izrabiti. Vzemimo, da bi bil sedanji ljubljanski mestni zbor po večini klerikalen, in bi sedal dr. Tavčar v opoziciji, to bi grmelo besedij čez klerikalno večino, izdajstvo, vse bi se ji očitalo, in stavimo, da bi pri prihodnjih volitvah z upitjem o brezdomovinstvu vrgli klerikalce. A mi smo predobre duše! Vi pa obmejni Slovenci, ki obožujete g. Hribarja kot absolutnega Slovana — dr. Tavčarja itak več ne — poglejte, kaki so naši slovenski liberalci v slovenski prestolici. Hani se — namreč v mestnem zboru ljubljanskem. Obč. svetnik Lenče je liberalcem povedal par odkritih v obraz. Liberalci previdevajo, de v boju sč samim »klerikalizmom" nikamor ne »Molči rekel je Jernejček in se obrnil proti godcu. »Kozma, kje si pa hodil?" »Kozmus", popravil je svojeglavno cerkovnik, a Jernejček se ni zmenil za to. »Doma sem bil", odgovoril je Kozma. »Kje doma?" »Na Petručah, saj sem tam doma." »Si, si, to se pravi: samo rojen si tam, a hiše, domačije, tam nimaš." Namesto odgovora je Kozma pil. »Pa kaj si delal doma!" vpraševal je oni dalje. »Nič." „Hm, nič. To je čudno? prepozno si menda prišel domov.11 »Zakaj čudno?" »Predpust je." »To vem." »Ali se nisi ženil?" »Ha, ha, zasmejali so se. Kozma ni odgovoril, ampak pil. Pivci so zopet šumeli. Kozma pa se je zopet zamislil, in oni ga niso več motili. Zunaj je bil mrzel februvarski dan, in danes je tudi mraz. A da čujete povest o godcu Kozmu. pridejo. To je bila prva resnica. Druga je bila, da je liberalni občinski svetnik v liberalnem mestnem zboru povedal, da v Ljubljani raste Nemcem greben. G. dr. Tavčar, ali ne pravite : mea culpa? — Ali si to daste očitati od svojega pristaša? Tretja resnica je pa, da se čudimo, da je imel g. Lenče toliko poguma javno nastopiti. Ubogi sta riši! Poroča se nam od raznih stranij, da so profesorji na kranjskih srednjih šolah zadnjo soboto obdarovali dijake z brez- * • a y številnimi dvojkami. Ze prej so nam prihajale tožbe, da so nekateri profesorji med letom dijake le preveč jahali, sedaj je pa zadela prava katastrofa uboge stariše. Ponekod ima pol razreda dvojko, zlasti so pritisnili osmošolce v Kranju in Novem mestu. Ne rečemo, da bi ne bilo med našo mladino nekaj lenuhov in topoglavcev, ki ne zaslužijo prvega reda, vendar tako lena in zabita pa naša mladina ni, kakor jo slikajo zadnja spričevala. Tudi nočemo dolžiti profesorjev, da delajo po kakem višjem, nam nasprotnem povelju, ko kaznujejo stariše s plačevanjem šolnine in trebijo šolske klopi z dvojkami, pač pa omenimo, da je rastoča profesorska trdosrčnost že začela zelo presedati širšim krogom. Nekaj za Luko Jelenca. Učiteljsko društvo Krško objavlja v „Naši Slogi" : »Št. 45.— Slavnemu predsedništvu »Zaveze avst. jugoslovanskih učiteljskih društev v Ljubljani": „Da se ne bi mislilo, da tudi naše društvo molče odobrava pisavo Zavezinega glasila, ,Učiteljskega Tovariša', v kolikor se ista tiče Istre, je to društvo, po toliko brezvspešnih opominih, a izlasti po prekršenju obveze, dane na glavnem zborovanju na Bledu leta 1901, slednjič v svoji odborovi seji dne 21. januvarija t. 1. sklenilo, da izstopi iz »Zaveze", kar se s tem javlja na znanje temu slavnemu predsedništvu." To so torej posledice, ki gotovo niso v prilog toli potrebni vzajemni organizaciji naših jugoslovanskih učiteljev. Gospodje okolo »Tovariša" pač niso pomislili, da so z Marchijevim strupenim nožem rezali vezi mej saboj in značajnim učiteljstvom po Istri. E, tudi ostri noži včasih — slabo režejo. Iz Planinc poročajo, da je v tamošnji dolini velika povodenj.. Voda reke Unec se vali pri grajskem mostu skoro 4 metre visoko; cesta, ki veže trg z grajščino, je nad 1 meter pqd vodo. Ljudje se vozijo le po čolnih, ki jih imamo nad 20. Poštna zveza nad Planino in Rakekom je ustavljena in sedaj dobivajo poštne pošiljatve preko Logatca. Nov predlog v celjskem vprašanju. »Siid-steierische Presse" beleži nasvet v »Slovenskem listu", naj bi se v Žalcu ustanovil popolen slovenski gimnazij v odškodnino za vsporednice v Celju, v Mariboru pa naj bi ostale dosedanje razmere. Mariborski list odklanja ta nasvet, ker Žalec ni središče južnoštajerskih Slovencev ne v kulturelnem, ne v gospodarskem pogledu, in ni pravo mesto za gimnazij, ki naj služi celjskemu in brežkemu okraju. Učni zavodi se morajo snovati v centrih, a Celje je središče Spodnje Štajerske. Za osnovo gimnazije v Žalcu ne govori ničesar, razun, če se hoče izogniti nestrpnosti in trmi Nemcev. Taki oziri pa ne smejo odločiti o izbiranju mesta za kakov gimnazij. Zato morajo spodnještajerski Slovenci držati se Celja in morajo ponoviti le znane besede! Tu stojimo, mi ne moremo drugače. Bog nam po-mozi. Smrt vslcd padca. Višji poštni kontrolor v Gradcu, Slovenec gosp. Fran Dolenec, je padel dne 11. t. m. na tlaku tako nesrečno, da si je zlomil in prebil kost na nogi. Še bi bila rešitev mogoča, če bi si pustil nogo odvzeti, ker pa se je temu branil, umrl je v bolnišnici dne 14. t. m. Prepeljali so ga v njegov rojstni kraj, v Škofjo Loko. Pokojni je bil jako ljubeznjive nravi in vsikdar značajen narodnjak. Iz Kostanjevice. Zopet nov grob. V sredo smo izročili zemlji truplo ranjkega gosp. Pavla Hudovernika, c. kr. sodnega pristava, katerega so pripeljali iz Metlike. Ginljiv je bil pogreb! Kdor je poznal blagega Pavla, otrnila se mu je solza iz očesa. Žalostno so odmevali glasovi domače godbe, ki ga je spremljala k zadnjemu počitku. Nehote mi je prišlo na misel, da bo sedaj tesni grob kril v sebi srce blagega Pavla, ki menda ni imel nobenega sovražnika. Kako tudi! Vsaj on ni bil zmožen, koga žaliti. Z veselimi se je veselil, z žalostnimi je bil žalosten, tako, da se je vsakemu prikupil, kdor ga je natančneje spoznal. V življenju je okusil marsikatero britko uro. Bolezen ga je zadnje leto hudo mučila, dokler ni nagloma podlegel. Čuditi se mora vsak, da je bil kljub svoji bolezni tako vztrajen v spolnovanju svojih dolžnostij. On je bil tista častna izjema izmed izobražencev, kateremu ni trebuh Bog, ampak se je zavedal in svoje življenje tudi tako uravnal, da človeku ni mogoče prejeti na zemlji plačila za trud življenja, ampak še le onkraj groba. Natančno je spolnoval zato vse svoje verske dolžnosti. Kaj je bilo njegovo hrepenenje zadnjo uro, po sv. popotnici drugega, kakor izraz globokega verskega prepričanja. Skušnja nas uči: kakoršnoje življenje, taka je smrt. In pri dobrem g. Pavlu se je to zopet uresničilo. Z Bogom združen je zapustil solzno dolino in se preselil v srečno večnost. Kako zelo so veljale njemu lepe besede nagrobne pesmi: »Nad zvezdami zdaj blaga duša biva I" V tolažbo nam prijateljem, sorodnikom, zlasti pa žalosti potrti soprogi ranjkega Pavla naj bode v tolažbo : „Da vid’mo v raju večnem se, nad zvezdami!" Grozen čin blaznega. Blazni Karol Kora-čin v Mokronogu je s sekiro ubil tesarja Josipa Gorenjca. Blaznež je divje sukal sekiro in se smejal. Čudno, da niso Koračina spravili v blaznico, ko je vendar znano, da je Koračin silen in nevaren. Laška skrb za Romune v Istri. Deželni zbor istrski je svoječasno sklenil ustanoviti v Sušnjevici romunsko šolo. Ker dež. šol. svet še ni odgovoril na ta sklep, so urgirali odgovor. — Kako so nagli za peščico »Romunov" in kako počasni za najvitalniše potrebe slovanskega prebivalstva Istre. Sv. birma in kanonična vizitacija. I. V Ljubljani: 1. V pondeljek 7. aprila pri sv. Petru; 2. v torek 8. aprila vizitacija pri sv. Jakobu; 3. v sredo 9. aprila vizitacija v Trnovem; 4. v četrtek 10. aprila vizitacija pri očetih frančiškanih quoad curam animarum. 5. v sredo 21. majnika vizitacija stolne cerkve; 6. v četrtek 22. majnika vizitacija stolnega kapitelja; 7. v petek 23. majnika vizitacija curiae episcopalis. — II. V dekaniji Trebnje; 1. V nedeljo 4. majnika v Trebnjem: 2. v nedeljo 11. majnika v Št. Rupertu; 3. v pondeljek 12. majnika vizitacija podružnic šentruprtskih: 4. v torek 13. majnika v Mokronogu; 5. v sredo 14. majnika pri sv. Trojici; 6. v četrtek 15. majnika v Št. Janžu. — III. V dekaniji Radovljica; 1. Na praznik presv. Trojice 25. majnika v Radovljici; 2. v pondeljek 26. majnika v Ljubnem; 3. v torek 27. majnika na Ovsišah; 4. v sredo 28. majnika v Kropi; 5. v soboto 31. majnika na Bohinjski Beli; 6. v nedeljo l. junija na Bohinjski Bistrici; 7. v pondeljek 2. junija v Srednji Vasi; 8. v torek 3. junija na Koprivniku; 9. v sredo 4. junija v Gorjah; 10. v četrtek 5. junija v Zaspem ; 11. v petek 6. junija v Gradu; 12. v soboto 7. junija v Lescah; 13. v sredo 11. junija v Beli Peči; 14. v četrtek 12. jnnija v Radečah; 15. v petek 13. junija v Kranjski Gori; 16. v soboto 14. junija na Dovjem; 17. v nedeljo 15. junija na Jesenicah; 19. v pondeljek 16. junija v Rovtah; 19. v torek 17. junija na Koroški Beli; 20. v sredo 18. junija na Breznici. — IV. V dekaniji Idrija: 1. V nedeljo 22. junija v Idriji. — V. V dekaniji Kranj: 1. 1. V nedeljo 31. avgusta v Tržiči; 2. v nedeljo 7. septembra v Besnici; 3. v pondeljek 8. septembra v Kranji; 4. v torek 9. septembra v Naklem; 5. v sredo 10. septembra v Dupljah; 6. v četrtek 11. septembra v Podbrezijah: 7. v petek 12. septembra v Lescah (dekanija Radovljica); 8. v soboto 13. septembra v Kovorji; 9. v nedeljo 14. septembra v Kr.žah; 10. v nedeljo 21. septembra v Smledniku; 11. v pondeljek 22. septembra v Mavčičah; 12. v torek 23. septembra v Smartinu; 31. v sredo 24. septembra vizitacija pri sv. Joštu; 14. v četrtek 25. septemra v Preddvoru; 15. v petek 26. septembra v Goričah; 16. v soboto 27. septembra na Trsteniku; 17. v nedeljo 28. septembra v Crkljah; 18. v pondeljek 29. septembra vizitacija Crkljanskih podružnic; 19. v torek 30. septembra na Šentjurski Gori; 20. v sredo 1. oktobra v Kokri ; 21. v četrtek 2. oktobra v Zapogah; 22. v nedeljo 5. oktobra v St. Juriji. Ljubljanski meščanski godbi ni hotel obč. svet ljubljanski dovoliti za tekoče leto nobene podpore. Menda nima dovolj denarja. Novo pokopališče v Ljubljani se prične graditi še letošnje leto. Vpokojen je mestni župnik in dekan v Kamniku preč. g. Janez Oblak. Volitve v kranjsko trgovsko in obrtno zbornico. Za volitve v to skupino, ki se bržkone vrše v prihodnjem mesecu, so dogotovljeni i m e-n i k i v o 1 i v n i h upravičencev in bodo razpoloženi od 20. t. m. do vštetega 5. marca v Ljubljani pri mestnem magistratu, v okrajih zunaj Ljubljane pa pri davčnih uradi h. Ondi je na vpogled tudi volivni red. Ugovori se podajo lahko pismeno ali ustmeno. Volivci, ki imajo volivno pravico v več kategorijah, so vpisani v imenik kategorije, v kateri vplačujejo višji davek. Odbor godbe prostovoljnega gasilnega društva v Kranju se vsem čestitem podpornikom in prijateljem godbe najtopleje zahvaljuje za mnogobrojni obisk in preplačila veselice prostovoljnega gasilnega društva v Kranju, katere čisti dobiček je bil namenjen godbeni blagajni, ravno tako se zahvaljuje vsem dosedanjim in mnogoštevilno novo pristopivšim častitim podpornikom za blagohotno podpiranje in naklonjenost godbe. Drobne novice. Na Vrhniki nameravajo zgraditi vodovod. Stroški so proračunjeni na 88.000 kron. Poljedelsko ministerstvo je dovolilo 4 odstotni prispevek, torej 35.200 kron. — Zmrznila je v gozdu pri Št. Vidu 76 letna Marija Čeč iz Velikega Ubeljskega. — Roparja Lovro in Janeza Brvarja so zaprli. Oropala sta posestnika Jakoba Urankarja iz Hrastnika v brdskem okraju. — Umrl je v Metliki v nedeljo zjutraj ondotni sodni pristav g. Pavel Hudovernik. Umrl je nagle smrti. Bil je eden izmed števila onih redkih izobražencev, ki še vestno izpol-nujejo svoje verske dolžnosti. — Tukajšnji trgovec g. F. Urbanc je kupil stavbeni prostor g. Vilharja in g. Accetov ob vogalu Frančiškanske ulice in Marijinega trga skupno za 48.428 K. G. Urbanc bo ondi zgradil trinadstropno poslopje ter v pritličju in v prvem nadstropju naredil veliko trgovino (Waarenhaus). — Knez in kneginja Windischgratz sta 10. t. m. dospela v Aleksandrijo in še isti dan odpotovala v Kairo. — Novo izvirno slov. dramo g. F. S. F i nž g ar j a »Divji lovec" bodo predstavljali na slovenskem gledališču meseca marca. — Gospa Borštriik-Zvonarjeva je od hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu nenadoma odpuščena, ker ni hotela prevzeti neke inimične uloge v — baletu. — Županom v Šiški je bil izvoljen g. J. Vodnik, podžupanom pa g. Pogačnik. Liberalci propadli so pri občinski volitvi v Štjaku. Katoliška narodna stranka si je priborila vseh 18 odborniških mest. — V Prevaljah je proti nemškim liberalcem pri občinskih volitvah zmagala kat. narodna stranka 1 Iz Brd. Letošnja zima nam dela strah, ker skorej neprenehoma lije dež, ki zadržuje kme-tovsko delo in ovira razprodajo lanskih pridelkov, zlasti rebule, te izvrstne pijače, katera ozdravlja zvijače in obžaluje snubače, če se po meri zavživa. — Bog daj jasno. Tri poroke na en dan so nekak važen dogodek, ker so sprijaznile »klerikalce" in »liberalce" — Na mnogo let 1 Odvetnik v Pliberku ina Koroškem, dr. Martinek se preseli v Celovec. S tem bo izpraznjeno ,odvetniško mesto v narodnem okraju. Pliberški okraj šteje 22,000 prebivalcev in ima odvetnik prav ugodno mesto. Notar je Slovenec. Za koroške Slovence bi bilo jako velikega pomena, ko bi se tu naselil slovenski odvetnik. Ali bi ne bilo to hvaležno polje za one, o katerih se govori, da imajo »organizatoričen talent". Hranilnica in posojilnica v Tržiču, reg. zadruga z neomejeno zavezo. (Računski sklep zia prvo upravno leto 1901.) Posojilnica je deležna vseh postavnih olajšav, ter je član »Gospodarske Letnik VII. S L O V E N S K I LIST Stran 61. zveze" v Ljubljani, registrovane zadruge z omejeno zavezo. Tekom prvega poslovnega leta je pristopilo 55 zadružnikov. Hranilnica in posojilnica v Tržiču torej šteje s sklepom računskega leta 55 članov. Hranilnih knjižic se je izdalo tekom leta 145, uničile so se 4, obstoji torej 141 knjižic. Povprečna vrednost jedne knjižice je 446 kron 39 h. Hranilne vloge so so vložile 291 krat, vzdignile po 31 krat. Hranilnih vlog se je vložilo 65.948 kron 96 h, vzdignilo se je 4,059 kron 57 h. Tedaj se je več vložilo 61.890 kron 39 h. Kapital, obresti koncem rač. leta 1191 kron 91 h. Torej stanje hranilnih vlog sklepom rač. leta 63.082 kron 30 h. Posojil se je dalo 37 v znesku 31.510 kron. Vrnilo se je 8 posojil (3 popolnoma) v znesku 3431 kron. Posojil je koncem leta bilo 28.079 kron. in sicer 24 proti poroštvu v znesku 14.420 kron, 10 na vknjižbo v znesku 13.659 kron. Posojila na vknjižbo se dovolijo samo proti amortizaciji. Čistega dobička je 233 kron 90 h. S tem se ustanovi reservni zaklad. Načelstvo je imelo tekom računskega leta 36 sej, nadzorstvo je pa trikrat pregledalo knjige in blagajnico. Promet v računskem letu je bil naslednji: sprejemkov 86.108 kron 86 h, izdatkov 83.610 kron 63 h. Skupaj 169.719 kron 49 h. Strašna nesreča y Sesljanu. V torek sta nakladala mino delavca pri.podvzetju : Fakanoni, Galimberti in Piani. Pri nakladanju se je vžgala sama ob sebi ter podsula nakladalca. Jeden se imenuje Franc Kovačič iz občine Kal, in drugi pa Josip Pavčič iz Postojne. Prvemu je odnesla prsa, trebuh ter desno roko, drugemu pol glave, del pete ter zlomilo hrbet. Odnesli so ju v mrtvašnico v Mavhinje. Pogrebli so jih v četrtek popoldne. Nove ustanove na Goriškem. V Gorici se je ustanovilo društvo ,,Narodni sklad“. Želeli bi, da bi nam osnovatelji javili kaj konkretnega o bistvu in namenih tega novega „naprednega* društva. Na svečnico je zboroval komite za osnovanje vinarskega društva za Goriško. Ustanovni kapital bo znašal 60.000 kron v 3000 doneskih, po 20 kron jeden. Clen ne sme več svot vplačati nego 50, vstopnine je 2 kroni. — Društvo bo imelo svoj sedeži v Gorici ter ne more prenehati pred petimi leti. Vsa reč je v laških rokah. Razne stvari. »Nazadnjak". Ves glasbeni svet je poln hvale o priprostem frančiškanu P. Hartmanu. Le-ta frančiškan je obrnil nase pozornost vseh glasbenikov s svojo skladbo „Sv. Frančišek”. To skladbo je dirigiral P. Hartman v Petrogradu, sedaj pa poje pod njegovim vodstvom to veličastno skladbo velik zbor na Dunaju. Pri vsakem koncertu je natlačena dvorana. Koncerta se je vdeležil tudi cesar s svojimi dvorjani. Junak v duhovniški obleki. Kaplan v Slade na Nemškem se je drsal, ko je iz daljave slišal klice na pomoč. Hitel je na mesto, od koder so prihajali klici in videl je potapljajočega se dečka. Ker je bil led preslab, da bi ga ondi držal, skočil je za dečkom z drsalkami in površnikom, zagrabil je dečka ter ga držal po konci, do vratu tičeč v vodi toliko časa, da je prišla pomoč. Judje na Dunaju. Leta 1900 je imel Dunaj 1,648.335 prebivalcev in med njimi je bilo 146.136 judov. — Leta 1890 je bilo judov za 34 136 oseb manj. Leta 1900 je bilo 1570 judov zapisanih na visokih šolah na Dunaju in na tehniki ravno tam jih je čez 500. Na gimnazijah je študiralo le 1810 judov in realke je obiskovalo istega leta 1171 judovskih dijakov. Knez Oto TVindiscligrHtz. „Hlas Naroda" piše ; „Kakor se čuje je bila vrla Gro-~n « ISitttijMtmnienstatolm Kathreinerjeva o o o o Kneippova sladna Kava i Vse publikacije se naročajo in dobivajo pod | naslovom: L. Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani. •—IMINIHMIIIHMMIMHH— Samo v teh zavojih se dobiva pristna, taKo splošna priljubljena Publikacije M. socijalne zveze." Snr*iinliypmtt RPisal dr- J- Ev- Krek- , Vezan v izvirne platnice, izvod po 6 K 50 vin. Zbirka ljudskih iger. E^rodaf — Drugi snopič ima vsebino: 1. Vedeževalka. Glurua v enem dejanju. Samo moškeuloge. i Kmet Herod. Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 3. Župan snrdamski. Veseloigra v treh dejanjih. Samo moške uloge. 4 Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo ženske uloge. — Tretji snopič ima vsebino: 1. Mlini pod zemljo. Igra v petih dejanjih. Samo moške uloge. 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. Samo moške uloge. 3. Sveta Neža. lgrokaz v dveh dejanjih. Samo ženske uloge. Knjižnica „kršč. soc. zveze“, ki začne skoro redno izhajati, in sicer povprek enkrat na mesec. Snopiči po 2 poli k 30 vin. Najpreje pride na vrsto Društveni in zboro-vavni zakon, katerega izdeluje dež. poslanec dr. Viljem Schvveitzer Za tem drugi v socijalno gibanje segajoči zakoni (obrtni zakon, zakon o bolniškem zavarovanju itd.) z besedilom ter poljudno in temeljito razlago. Prvi snopič se bo razposlal vsem dosedanjim naročnikom „Socijalizma‘‘; kdor ga ne pošlje nazaj, tega smatramo za naročuika. V zalogi ima tudi: : Črne bukve kmečkega stanu. Jedro kmečkega vprašanja. Spisal dr. J. Ev. Krek. Izvod 1 krono. Obresti v socijalnem oziru. Spisal Iv. Belec. Izvod 10 vin. Vse naslovom: L. Odgovorni urednik: Iyan Stefč. Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Lista". Tisek Zadružne tiskarne v Ljubljani. Pozor! s*1gpr Pozor t Prijatelj! Kje se toči najbolj naravno in najcenejše vino ? V hiši, kjer je bilo poprej ,,Uradniško konsumno društvo11 poleg Francovega nabrežja! Toči ga Josip Maček po sledečih cenali: 9 x~5 Istrsko, belo, liter po 28 kr. „ črno, „ „ 28 „ Cviček „ „ 32 „ Bizelsko, rudeče, „ „ 36 „ Rebula „ „ 40 „ Čez ulioo točijo se zgoraj navedena vina pri litru 2 kr. ceneje. Zadružna tiskarna y Ljubljani Stari trg štev. 19 priporoča najnovejše vizitnioe, koverte s firmo, naslovna pisma ter vsa v to stroko spadajoča dela’ V sredo, dne 26. februvarja bo v veliki dvorani »Katoliškega Doxna“ ob 1/s8. uri zvečer 1 predavanje. Prihitite k predavanju v obilnem številu I Odbor »Slovenske kršč. soc. zveze.„ \ predaja $taubi$e 12 5-4 Zemljišče, ki meri 13.382 □ sežnjev, najlepše lege za stavbišča stanovanj, na okrajni cesti Glince-Podrožnik in na mestni meji Glince-Rožna dolina, tikoma na novo projektovane ceste za c. kr. tobačno glavno tovarno proda v manjših in večjih parcelah [J seženj od gld 1’— do gld. 2 50. JANKO TRAUN, Glince pri Ljubljani. Gostilna TRAUN Glince, Tržaška cesta št. 3 Pristno uino zastonj ne more zahtevati nikdo, a po čudovito nizkih cenah dobi vsakdo le pristna, dobra vina pri Centarji Qradi<;či! Priporoča se torej vsakomur, da se prepriča in poskusi. Cene so te-le: Istrijansko novo x liter 28, čez ulico 24 kr. Ribenberger nov „ 32, „ 28 „ Cviček rudeč „ 36, „ 32 „ Istrijansko staro „ 40, „ 36 „ ji jj jj 48» « 44 jj Crno vino „ 40, „ 36 „ Refoško „ 64, „ 60 „ Nluškatelec „ 56, „ 52 „ Stara bržanka „ 80, „ 70 „ Pelinkovec (vermut) „ x‘—, „ 90 „ ---------- iitrov gifrjpaj, dobi I liter priporoča naslednja vina: Itudcčc istrijansko leta 1901 24 kr. Črno „ n n 28 Rumeno „ n n 28 n Teran „ n n 36 rt Rumeno lirvatsko rt 1900 40 V Itebula goriška h 1901 40 » Cviček dolenjski rt 1900 44 n Rumeno staro štajersko n 1898 48 rt Pivo Puntigainsko 20 n istotako po najnižji ceni buteljska vina, kakor: Rcfoška, Maršala, Muškatclec, Wcrinoutli, Ribeze), Graševina in Šampanjec.