**¦                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                          ¦ ¦-
Štev. 12.                    V Ljubljani,  1. grudna 1915.                    Leto XVI.
_____________________________________________________________________________________!
(m&            Pesem snegov.           @ffifr
(Z bojlšča.)
V višavah se zbiramo, padamo, padamo, v vrstah   brezkončnih   zemlji   se  bližamo, spotoma roke s pozdravi si stiskamo, tiho šepečemo, tiho si pravimo:
Kaj že pokrili smo skalnih vrhov, kaj že zasuli smo temnih gozdov, koliko trav pogreznili smo k spanju, koliko rož zatrli do smrti, koliko že krilatcev sestradali, toliko bitij, poslanih z neba, udušili — toliko srečnih v sirote krstili ! . . .
|°.gBa.°||°.ea&||         v višavah se zbiramo, padamo, padamo,.             l^^fcg j
v vrstah   brezkončnih   zemlji  se  bližamo, spotoma roke s pozdravi si  stiskamo, tiho se muzamo, pomežikujemo: Kaj je nam do vseh teh grobov, kaj je nam do strtih domov! Mi smo z močjo vso v tem   našem   igranju, s krinko miru v obrazih  zastrti, bomo višave, nižave obvladali, vse  pregrnili, pokrili, zasuli, udušili — v krinkah pa mir in Ijubezen nosili! —
V višavah se zbiramo, padamo, padamo, v vrstah   brezkončnih   zemlji  se   bližamo, spotoma v roke s pozdravi si segamo —
JfrvhfB i           padamo — legamo ...                                                         I n mu
^T^  Mr                                                                        Anton Sasparl.          ^W^ ^W