Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.		Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din,	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne Irankirajo.
Štev.	39.	Sreda 16. maja 1928.	Leto III.
Stanovanjska zaščita po novem stanovanjskem zakonu.
1. Katera stanovanja so podvržena omejitvam stanovanjskega zakona glede odpovedi in glede določanja najemnine?
a) Vsa stanovanja, obstoječa iz ene sobe;
k) stanovanja, obstoječa iz dveh s°“i ako v njih stanujeta najmanj dve
osebi;
c) stanovanja, obstoječa iz treh S°b, ako v njih stanuje rodbina, ob-st°ječa iz najmanj treh članov.
Za sobe se ne računajo: kuhinja, Prednja soba, hodnik, jedilna shramba, inštalirana kopalnica in sobica za Posle.
2. Katere hiše so izvzete od omejitev po tem zakonu?
Kakor doslej, hiše, ki so last države, samouprav, verskih institucij, občekoristnih naprav, milodarnih u-stanov, revnih invalidov ali njihovih vo°v ter praviloma eno stanovanje v hišah malih lastnikov, ki razen hiše nimajo druge imovine..
3. Kateri najemniki so zaščiteni po sedanjem stanovanjskem zakonu?
. .V tem oziru stanovanjski zakon ^ lasen- Nekateri so mnenja, da so po
vem zakonu zaščiteni samo oni ^aJemniki, ki so bili zaščiteni do se-aJ- Toda dotičniki izpregledajo, da , ° po čl, 2 podvržena omejitvam brez ^jeme vsa stanovanja do treh sob, ako v njih prebiva dovoljno število hudi in da so od prejšnjega zakona astale v veljavi samo določbe čl. 2., ?■ in 10., ne pa tudi določba čl. 9., ki Je omejevala stanovanjsko zaščito na gotove vrste najemnikov (n. pr. dr-?avne uslužbence, upokojence, de-avce, zasebne uradnike s plačo do 000 Din mesečno itd.).
4. Iz katerih razlogov se sme odmeve dati tudi zaščiteno stanovanje.
a)	Če je stanovanje hišnemu gospodarju alj njegovim oženjenim o-rosom potrebno za osebno prebivale ali če mora v ta namen svoje sta-°vanje razširiti;
, o) £e je treba staro hišo podreti, a se zgradi nova;
c) če ostane najemnik dva mese-a v zamudi s plačilom najemnine;
d) če najemnik stanovanje kvari a škodo gospodarja;
^ e) če žive najemnik ali njegovi r°mačini pohujšljivo ali s svojim po-^^njem otežkočajo drugim stano-a*cem prebivanje v hiši; jj. I) če najemnik razžali lastnike ali ^!agove odrasle domačine, ne da bi k temu izzvan.
5. Kako visoko najemnino sme hišni gospodar zahtevati za zaščiteno stanovanje?
Desetkrat večjo od čiste najemnine, ki se je za stanovanje plačevala dne 1. julija 1914, krone računano za dinarje, (Če je znašala mesečna čista najemnina 1. julija 1914 20 kron, znaša sedanja mesečna najemnina 10X20 dinarjev, to je 200 dinarjev.)
6. Katera ugodnost velja za Ljub-jano?
Za stanovanja, ki ne odgovarjajo občim gradbenim in najvažnejšim hi-gijenskun zahtevam, hišni gospodar ne sme zvišati najemnine, ki jo je najemnik plačeval do aprila letošnjega leta, dokler stanovanja ne izboljša in ne postavi v pravilno stanje. Mestni magistrat ima na zahtevo najemnika u-gotovi, ali stanovanje odgovarja gradbenim in higijenskim zahtevam.
7. Kaj je s podnajemniki?
Podnajemniki so — kakor doslej
— dopustni s pristankom hišnega gospodarja, ki ima pravico zahtevati 20—30 odstotkov podnajemnine.
8. Ali so sodne odpovedi za mesec maj letošnjega leta veljavne, ako najemnik zoper odpoved ni vložil ugovorov?
Take odpovedi so izgubile veljavo, ako gre za stanovanje, zaščiteno po tem zakonu.
9. Do kdaj se morajo najemniki stanovanj, ki po tem zakonu niso več zaščiteni, izseliti, ako jim je bilo stanovanje odpovedano za 1. maj?
a) Če gre za stanovanje, obstoječe iz štirih ali več sob, do 1. junija tl.;
b) če gre za manjša stanovanja, do 1. julija t. 1.
10. Ali so dogovori glede najemnine, ki presegajo desetkratno predvojno najemnino, veljavni?
Taki dogovori niso veljavni, ako more najemnik kakorkoli dokazati, da jih je sklenil pod predpostavko, da stanovanjski zakon ne bo podaljšan.
11. Ali so poravnave, sklenjene med najemniki in hišnimi gospodarji glede izselitve v gotovem terminu po 1. maju veljavne?
Take poravnave niso veljavne, ako more najemnik kakorkoli dokazati, da jih je sklenil pod predpostavko, da stanovanjski zakon ne bo podaljšan.
12. Katero oblastvo rešuje spore po stanovanjskem zakonu?
Okrajno sodišče, o pritožbah pa razsoja okrožno sodišče.
Poziv rudarskemu delavstvu!
io. leto se nahajamo v naši
U0v.c ‘Cio se nanajamo v naisi ^ 1 državi. Mnogi so mislili, da pri-0s z narodnim tudi gospodarsko (le] °b°jenje našega naroda, osobito
a.vstva. Ali varali so se vsi tisti, svrf-1 morai° v P°tu sv°jega obraza je,J kruh služiti, da bo njih osvobo-]e izvedel meščanski razred, ka? i ga d°ba teh nartl ie P°' $Vn • nasProtno. Tistim, ki so s . ojimi žuljavimi rokami primorani, s dan za dnevom s svojim delom stvaVliaj0 v ravnovesje gospodar-v*a^ajočega sistema, to je ka-^ llzma, tistim, ki omogočajo, ietnM° div'dcnde premogovnih pod-].. a’kov leto za letom večje, tistim, jju f.vydr)° večjim izčrpavanjem svo-Dr0 dnih sil izvajajo nadprodukcijo 'Poga, tistim, ki dan za dnevom
izpostavljajo svoje življenje v nevarnost za dobiček kapitala, tistim se danes vedno bolj znižujejo že itak premajhne plače, tistih žene in otroci stradajo in umirajo od lakote; tistim, ki doprinašajo leto za letom večje žrtve na žrtvenik Dela za kapital, tistim jemlje vladajoči sistem njih že priborjene socialno-politične pravice; krši se njih 8urni delavnik; poslabšuje se starostno zavarovanje; vprašanje staro- in novoupokojencev še ni rešeno; rudarsko - varnostne odredbe v rovih se ne upoštevajo; stalnost zaposlitve je vedno bolj ogrožena; danes delaš, jutri si že na cesti. Zavarovanja zoper brezposelnost ni. Podjetniki izmozgavajo delavstvo vedno bolj in bolj v vseh ozirih. Gospodarska in socialna re-
akcija je na višku in tisti, nad katerimi se vse to v tako brutalni meri izvaja, ste vi
rudarji.
Pa zakaj je to? Zato, ker ste vi rudarji izpustili vodstvo svoje usode iz rok in prepustili, da o nji odloča meščanski razred. Zato, ker ste vi rudarji pozabili, da ste kot delovni razred zase, ki mora voditi za svoj obstoj neizprosen boj proti kapitalističnemu razredu. Zato, ker ste pozabili, da ste sodrugi trpini vsi tisti, ki vam je usojeno, da si morate s težkim delom služiti svoj kruh. Zato, ker ste vi rudarji pozabili, da je razredni boj samo eden in kateri ne more biti izvojevan od posameznika, temveč samo od celote delovnega razreda. Zato, ker ste pozabili, da se more ta boj izvesti le potom razredne strokovne organizacije, za katero stoji poleg razredno izobraženih borcev tudi močno gospodarsko ozadje. Zato, ker ste pozabili, da je ta organizacija za rudarje edino le Zveza rudarjev Jugoslavije.
Kaj sedaj storiti?
Mislimo, rudarji, da vam je žalostna tragedija zadnjih 8 let dovolj jasno pokazala, kam pripelje delavstvo strah, nevednost, glad in ne-spoznanje sebe kot človeka, to je: nevera v razredni boj.
Zatorej rudarji!
Ako smatrate, da je to krivica, kar se danes dan za dnevom nad vami izvaja, potem opustite malodušnost, strah in alkoholizem; opustite medsebojno sovraštvo, kleče-plastvo pred kapitalom. Poglejte vaše žene in otroke, ki so bledi in lačni, a jim ne morete dati kruha. Poglejte vaše sotrpine, ki so postali radi vaše skupne nezavednosti žrtve brezposelnosti. Poglejte bilance premogovnih družb in sprevideli boste, da je ni rešitve izpod rnga suženjstva razen stroge in dosledne razredne borbe potom strokovne organizacije Zveze rudarjev Jugoslavije.
Ne čakajte, ne zabavljajte, temveč vsi, ki še imate kakšne pomisleke, otresite se jih, pojdite od moža do moža, agitirajte, pristopite, pridobivajte članstvo v strokovno organizacijo Zveze rudarjev Jugoslavije in videli boste, da ste prišli na pot, po kateri je edina možnost vaše rešitve iz sedanjega bednega položaja.
Zatorej na delo, zakaj edino v delu za razredni boj je vaša rešitev. Brez borbe ni zmage, brez požrtvovalnosti ni sadu. Vsi v Zvezo rudarjev Jugoslavije. Naj živi razredni boj!
Odprava plodu prepovedana.
V Ljubljani so aretirali vpoko-jenega železničarja, ki se je bavil z odpravljanjem nosečnosti. Senza-cijsko so pisali o zadevi in obenem povedali, da je mož nosil orodje, ki ga je rabil pri svojem poslu, kar v žepih, ne da bi se kdaj brigal za desinfekcijo ali razkuženje svojih instrumentov. Pri aretiranem vpo-kojencu so našli tudi seznam žena, ki ga vabijo, da jih obišče, in sicer žena iz različnih krogov družbe.
Tako so pisali, pa mirna Bosna, čeprav mora v tej stvari tičati nekaj več skrivnosti, važen razlog moralnega ali socialnega pomena ali pa obojega.
Predvsem moramo konstatirati, da je pri nas veljaven že davno v onem stoletju sklenjeni zakon, ki prepoveduje odpravo človeškega plodu, razen v slučajih, če je zdravje ali življenje matere oziroma otroka v nevarnosti. Ta zakon je bil sprejet v dobi povsem drugačne takozvane javne morale in pa s stališča, da je pomnoženje človeškega materijala potrebno zaradi gospodarskih interesov držav in zaradi obrambe političnih enot, ki človeški materija!* rabijo le za izvajanje svoje volje. Take zakone so v prvi vrsti diktirale takratne potrebe vladajočih. V teku dobe se je armada človeškegav materijala, ki naj služi navedenim namenom, pomnožila, to je, tega materijala je danes v obilici in njegov socialni položaj v družbi se je poslabšal tako silno, da delovna oseba ni nikdar gotova svoje eksistence, ker ji vedno preti rajhujša bolezen dobe, morilka delovnega ljudstva, nezaposlenost, in z njo vt zvezi stradanje in hiranje. Niti petdeset odstotkov delavstva in na-meščenstva nima danes take eksistence, da bi lahko normalno prehranjevalo in vzgajalo sebe, kaj šele rodbino ali celo številno rodbino.
V glavnem se torej vsaj socialno opravičeno, če že ne zakonitp, gospodarsko šibkejše plasti branijo
velikega naraščaja. In kdo bi jim to zameril, če ve, da pomeni današnja doba po svojem socialnem značaju dobo družbe, ki s svojo neusmiljenostjo in brutalnostjo povzroča hiranje in zatiranje plemen, plasti človeške družbe in celih narodov. Vsakdo se boji biti oče ali mati novih siromakov, o katerih ve, da bodo v bedi vzgojeni, fizično in morda tudi duhovno slabi ter končno kljub vsem drugim vrlinam v bedi hirali in poginili.
To je velika moralna sila, ki izpodkopava stare nazore.
Železničar, ki se je bavil z odpravo plodu, bo kaznovan; kaznovane bodo pa tudi žene, ki so se podvrgle operaciji. Vsi bodo kaznovani, toda socialne krivice s tem ne bodo odpravljene.
Ne smemo pa misliti, da si dajo odpravljati plod; samo siromašne žene s številnimi rodbinami.
Odprava plodu je skoro vedno nevarna, če je ne izvrši veščak-zdravnik. Mnogo žena trpi vse življenje na posledicah odprave plodu, če ni bila operacija pravilno izvršena. Zlasti pa je smrtno nevarno za-strupljenje z okuženim orodjem. — Značilno je, da se pojavljajo danes vedno številnejše krvavitve, ki so vsaj do ene tretjine posledica nesrečnih operacij.
Po zakonu je torej odprava plodu prepovedana in kaznjiva. Kljub temu pa se vsak dan dogajajo poizkusi odprave plodu. Ne bavijo se s tem delom samo mazači, ampak tudi strokovnjaki — proti dobremu plačilu. Kdor ima dovolj denarja, si lahko dovoli ta luksus, če ne doma, pa v inozemstvu; kdor je siromak, pa leze v siromaštvo in v nadlego sebi in drugim, ker mu zakon prepoveduje socialno nujno potrebno pomoč.
Današnji položaj je torej tak, da sme, kdor ima denar in bi lahko vzdrževal rodbino, kršiti zakon, čeprav ga ne sili k temu nujna sila,
drugi pa, ki ga tarejo vsakdanje skrbi za kruh in preganja beda, pa je kaznovan.
Znanstveniki higijenske in socialno - politične vede se sicer mnogo bavijo s tem vprašanjem in mnogo jih je, ki stoje na stališču, da pomeni preštevilni blagoslov siromašnih slojev ruin človeštva. Zakoni so
produkt svoje dobe in nova doba zahteva novo moralo in nove zakone.
Zaradi tega smatramo tudi mi, da je v tem pogledu minimalno, kar zahtevamo, da se zakon prepovedi o odpravi plodu revidira in prilagodi današnjim razmeram. To je socialna naloga naših dni.
Odkritje nagrobnega spomenika s. dr.
L. Periča.
V nedeljo, 13. maja 1928, je bil na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu odkrit nagrobni spomenik prvemu socialističnemu županu v Ljubljani, sodrugu dr. L. Periču. — Bila je ta slavnost iskrena, brez ceremonij, brez meščanskega pompa, brez hinavskega zavijanja oči, brez zahrbtnosti, brez častikraje. Sestanek sodrugov, prijateljev, ki v verni vdanosti poklonijo svojemu voditelju trenutek miselnosti, trenutek prostega časa, da pohite v preteklost in znova preudarijo, je-li so ravnali prav, je-li so bila njihova dela usmerjena v socialističnem pravcu ali ne. Bila so! To je pokazalo odkritje spomenika. Prijatelji so posvetili svoje delo temu, da se postavi spomenik, prijatelji so se odzvali, socialistična miselnost je zmagala in spomenik stoji. Ali naj hvalimo mojstra-umetnika, ki je zasnoval načrt spomenika? Čemu, delo mu daje priznanje. Ali naj hvalimo one, ki so se udeležili odkritja? Čemu, srce jih je gnalo na grob onega, ki
je izšel iz njihovih vrst in delal zanje. Prav je poudaril dr. Stanovnik: »Ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!« Sodrug dr. Perič je tako — delal. V imenu SSJ je govoril sodrug Likar. Kratek govor, brez fraz, brez olepšav, ideje socializma so s. dr. Periču omogočale, da je bil zvest delovnemu ljudstvu do — smrti. — SSJ je položila na grob svojega so-druga venec; toda ne glede na govor njenega člana, ne glede na ve1 nec, ki je krasil njegov grob, moramo reči: Misli ljubljanskih sodrugov so na dan odkritja nagrobnega spomenika sodr. Periču bile usmerjene le v eno: Zakaj je odšel, zakaj ga ni več! — Proletarci so bili navzoči, proletarci so se poslavljali, kar je bilo več, ni spadalo zraven! Mi pa, sodrugi, ki smo ostali, razdelimo njegovo bogato dedščino: Borba za pravice proletarijata je bila njegova in bo naša prva naloga tudi v bodoče!
Dnevne novice.
Zenski shod v Ljubljani. V Ljubljani se je ustavila na svojem potovanju po vzhodni Evropi poznana zadružna delavka Jensfieldova. Ob tej priliki priredi Zveza delavskih žen in deklet v Ljubljani v četrtek, dne 17. maja 1928, ob 3. uri popoldne, v Mestnem domu javen ženski shod, na katerem poroča sodružica Jensfieldova. Dolžnost ljubljanskih sodrugov in sodružic je, da se shoda polnoštevilno udeležijo.
Atentator Strebinger.
Te dni je stal pred dunajskim deželnim sodiščem 241etni brezposelni Rihard Strebinger, ki je dne 26. novembra 1. 1. oddal več revol-verskih strelov na dunajskega župana s. Seitza z namenom, da ga ubije. Atentat se je na srečo izjalovil in sedaj je stal atentator pred sodiščem. Proces je trajal dva dni in je končal tako, da je dobil Strebinger 2 leti stroge ječe.
Ta proces ima več kot lokalni pomen, ki je do neke mere političen in ki je izrodek današnjih skrajno
nezdravih politično - gospodarskih razmer, kakor je izrodek atentator sam. Boj med kapitalom in delom, med buržuazijo ter proletarijatom, je vrgel v svoj vrtinec mlado bitje, in mu pritisnil na čelo madež zločinstva, katerega se ne bo več znebil. Medtem, so pravi zlGČinci tisti, ki jih kazen ne zadene!
Strebinger je bil rojen na Madžarskem. Tam je tudi do prevrata živel, potem prišel na Dunaj in tam je absolviral četrto meščansko šolo. Potem je postal praktikant in od tu dalje so se vrstili njegovi poklici, ki jih je kljub njegovi mladosti že več ko deset, s kinematografsko hitrostjo. Kakor je menjal Strebinger poklice, tako hitro je menjal tudi organizacije. Bil je »Frontkampfer«, »Hakenkreuzler«, narodni socialist in zopet monarhist. Nobena reč se ga ni dolgo držala, kakor tudi delo ne. Zagovarja se, da se je čutil vedno od socialistov zasledovanega, potem se jezi nad slabimi razmerami, ki da so jih krivi socialisti. V nagovoru pravi, da sicer socialistične
stranke ne sovraži, ampak samo njene voditelje, ki »ščuvajo«. Na s. Seitza je hud samo radi tega, ker ni več vojaštva, češ, če bi imeli vojaštvo kot preje, bi mladi ljudje služili pri vojakih in stari bi prišli do služb! Pomanjkanja dela in da ni vojaštva v Avstriji, so po-mnenju atentatorja vse socialisti krivi. Sodr. Seitz je kriv, da se baje na dunajski občini slabo gospodari, kar je obtoženec čital v meščanskih listih, katerih žrtev je postal, ki dnevno ščuvajo proti socializmu oziroma proti takozvanemu avstromarksizmu. V teh listih je siromak vse drugo čital, samo tega ne, da je prejema! edino po zaslugi socialistov brezposelno podporo, katero je zadnjič dvignil usodnega dne, ko je streljal na vodjo socialistov!
Kapitalizem najema delavstvo, katero vodi v boj proti delavstvu. Delavstvo se vojskuje ter bojuje med seboj za interese delodajalcev v najrazličnejših panogah življenja. Tako dan za dnevom čitamo mnogo bojnih člankov po kapitalističnem časopisju, ki jih pišejo po večini najeti časnikarji za plačilo. Drugi zopet za plačilo protidelavsko časopisje prodajajo — med delavstvom, Tako časopisje je čisti strup za pro-letarijat, ki poraja potem razne Strebingerje. Kapitalist sam ne bi nikoli mogel biti ljudstvu nefvaren. Toda on ima denar, ki mu ga je zaslužilo ljudstvo, da kupuje z njim strup za ljudstvo. Zato je čim večja in čim izdatnejša izobrazba nujfto potrebna.
O kongresu Socialistične stranke Jugoslavije besedičijo tudi vodilni komunisti. Reči moramo, da tako neresničnega poročila še nismo nikdar čitali. Kongres je sklenil celo vrsto aktualnih resolucij, ki dokazujejo stališče stranke. Radi tega smatramo, da bi mi sami sebe osmešili, če bi se spuščali v polemiko z neresnim zavijanjem. Bodite kar brez skrbi za nas; naš program in naša načela so socialistična in po tej poti pojdemo.
Prepovedan komunistični shod v
Ljubljani. Za nedeljo, dne 13. t. m. so sklicali ljubljanski komunisti shod v Mestni dom. Policija jim je pa shod prepovedala. Govoriti so hoteli na shodu o stanovanjskem vprašanju, novi naredbi o delovnem času in o slavni glavnjači. Torej o samih stvareh, ki jih delavstvo že dobro pozna. Čudimo se pa policiji, da je ta nedolžni shod prepovedala. Sko-ro ne verujemo, da bi se policija bala ljubljanskih komunistov in zato tudi ne razumemo, zakaj se je shod prepovedal. Glede zakona o stanovanjih in o naredbi o delovnem času, ki so že v veljavi, je potrebno samo preštudiranje teh stvari, označiti napake in voditi boj za izbolj-
šanje slabih zakonov in naredb. To hoče delavstvo in to bo tudi storilo enotno, ker so to zadeve vsega delavstva.
Nemške volitve. Ta teden je zadnji pred nemškimi volitvami, ki se vrše prihodnjo nedeljo. Vloženih je bilo 31 kandidatnih list. Tak luksus si lahko privoščijo Nemci, ki imajo nad 40 milijonov volilcev. V same111 Berlinu je 3,187.334 volilcev in vo-lilk. Kot poroča »Zagreber Morgefl' blatt«, je predsednik nemškega Reichstaga, s. Lobe, sprejel te dni neko skupino časnikarjev, ki je h°' tela zvedeti njegovo mnenje o izid1! volitev. Sodr. Lobe je rekel, da n' rad prerok, vendar misli, da sntf reči, da bodo levičarske stranke Pri' dobile kakih 30 mandatov. Medte stranke pa s. Lobe ne šteje kom#, stov, ampak samo one stranke, stoje na temelju Weimarske ustavi fto so pa razen socialistov centrm11 in demokrati. Druge stranke pa pr°' rokujejo, da bodo socialisti sami t°' liko pridobili.	,
Komunisti proti komuniste#/ Osrednje glasilo nemških levl' čarskih komunistov (TrotzkijeVe struje) prinaša senzacionalna odkritja o Stalinovih komunistih O*2' teri struji pripadajo tudi naši kom11' nisti), ki da stoje že dolgo v zveza'1 s policijo in ki je že 1. 1926 povzrO' čila, da je bil neki komunist, ki ie potoval z napačnim potnim listorn-aretiran. Denuncijacijo je izvršil ne. član centralnega odbora. Doseda) smo mislili, da ono slovito načejjj iz znanih enaindvajsetih moskovski!’ točk, ki pravi, da se naj proti nasprotnikom uporabljajo vsa sredstva, velja samo v boju proti socialistom. Kakor vidimo, pa isto velJa tudi proti lastni stranki!
Lov na volilce s Hindenburgom1, Kakor se oficijelno javlja, je pred' sednik Hindenburg v zadregi, ker S3 nemški nacionalci pri volitvah zl°' rabljajo s tem, da so izdali plakate* glasom katerih se zahteva: »Me^r Macht dem Reichsprasidenfefl« ~~ več moči državnemu predsedniku. Plakat je bil uradno prepovedan-vendar so nacionalci izdali nov pla' kat. Značilno je, da si tudi dru£e. nacionalistične stranke lastijo sedal Hindenburga, ki je vsled tega v'ne' mali. zadregi.
* Ure in zlatnino na mesečo* obroke brez povišanih cen. Ilgefl Maribor, Gosposka ulica 15,
Uničujoč poraz žoltc delavske °r ganizacije na Angleškem. Po velike,lJ rudarskem štrajku se je v Nottinž' hamshire ustanovila žolta, takozva®3 nepolitična organizacija rudarjev 111 'sicer pod vodstvom bivšega dela''' skega poslanca Spencerja. Lastni*1 rudnikov so hiteli to novo rojeno priznati. Med tem pa je Unija rudaf' jev izvedla v celem distriktu glas° vanje in nova nepolitična, podjetniš^
LEO SILA:
Človek mrtvaSkih lobanj.
Kronika raztrganih duš.
15
»Ali je Boža lepa?« Počasi, skrivnostno, izzivajoče in obtožujoče je vprašala lepa gospodinja, Leo je vzkipel. Samolastno posegati v njegove sanje, v njegova hrepenenja, čitati njegov dnevnik.
Ne, To je skrajna nesramnost. Nezaslišano. »Gospa! To je nesramno. To je indiskretno. Niti mojih pisem, niti dnevnika nima nihče pravice pregledovati . . . Gospa, tega 'bi ne bil mislil od Vas.« Bolestno, razočarano. In gospa se je smejala mlademu človeku, ki je vzkipel ob njeni radovednosti. To ga. (je razvnelo še bolj. »Kaj si sploh mislite, kdo ste. Še moja mati mi ne pregleduje pisem, niti dnevnikov, pa se drznete vi. Nesramnost,« Sedaj je že kričal.
»Ne kričite vendar, ste še premladi, da bi kričali name.«
»Mlad sem ali tje. Take stvari ne dovolim. Povedal bom gospodu. Vašemu možu bom povedal, da bo vedel za vašo radovednost,«
»Se ne bojim ne vas ne svojega moža. Kako si drznete tako kričati nad menoj. Kdo pa ste vi? Gkmnazijček. Ali mislite, da sem vaša kravja dekla., ker tako kričite. Se vidi, da nimate vzgoje.«
»Samo moja rodna mati ima pravico pregledovati moje zapiske ... in ne vi,« je onemoglo vzkliknil Leo, »Mati takega falota bi niti ne hotela biti,« Zaloputnila je vrata za seboj in šla. Leo se je ves razburjen sesedel na posteljo. Cela dva dni ni spregovorila z njim. Tudi odzdravljala mu
ni. To ga je bolelo. Začel si je očitati. In vmes je padla tista usodepolna promenada. rJCo je namesto za Božo, postopal za tisto šiviljo . , , Tretji večer, ko je zopet posedala v kuhinji, čitala in si kuhala čaj, je ponižno potrkal in jo prosil odpuščanja. Tako je kapituliral. Ni mu dalo prej miru. Posedal je v svoji sobi, slišal, da je v kuhinji. Mogoče je ropotala nalašč- Da ga prikliče, privabi. In šel le. »Oprostite, gospa, da sem bil tako surov . . . Težko mi je sedaj. Lahko bi se pogovorila . . . Oprostite-« Tako je kapituliral. Zakaj? Sam ni vedel. Ali radi njenih lepih oči, radi tistih pogovorov, radi čaja . . . Težko mu je bilo in je kapituliral. Prijazno smehljajoč mu je odpustila, ponudila čaj. Dolgo v noč sta se pogovarjala. Znosil je vse z verzi popisane papirje, ki jih je gospodinja na skrivaj že prebrala, in jih vrgel v peč. Ob žerjavici so se počasi užigali, zvijali, vzplamteli v plamen, ki je v naglici vpepalil vse. Gledala sta zadnje utripanje uničujočega ognja. »Poglejte, gospa, kako moder je plamen. Tam tisti, zadnji . . . ki umira . . . Ali veste, pri nas pravijo, da je modra barva . . , barva hrepenenja,« »Otrok!« je pošepnila. Pogledal ji je v oči, V tiste žive oči, ki so še ravno tako žejale po življenju, kakor so njegove komaj začele , , .
Imela je modre oči.
Zgodilo se sicer ni nikdar nič, Leo se je bal, Prestrahopeten je bil. Strah ga je bilo končnega trenutka. Tudi sram ga je bilo. Ona pa je čakala, čakala, dočakala ga ni nikoli . , . Jezila se je zato včasih. Samo lep, svilen, moder robček mu je kupila v spomin. Možu in njemu. Da bi mož ne godrnjal ali pa kaj mislil. Leo je nosil robček v prs-
nem žepu. Še vedno. Modra barva .je barva h** penenja.
Sredi noči, ko so ti spomini naglo kot film K, teli skozi trudno glavo, je bila edina njegova mis*% »Zakaj nisem tega, kar vem danes, vedel takraj' Lepa je bila. Mlada. Mož bi ne vedel. Meni bi bi prikrajšanih tisoč trpečih trenutkov, prikrajša01 mnogo razočaranj radi tistih sanj . . . K Samo to je vse,	je dejal Matjaž, Naj bo.	Nič v	^
sanj, nič strahu.	Samo enkrat živiš.	Glej,	da ti h
bo žal veselega	trenutka, žal utehe,	ki si	jo pUs
iti mimo sebe .	. ,«
Kakor da je prespal razočarane sanje, se \ zbudil drugi dan svež in bister. Pozno. Solne® L stalo že visoko in sijalo v sobo. Bratova postc 1 je bila prazna. Iz oeste se je slišalo ropotanje in težki koraki konjev. Hlapec Matjaž, Skoči* \ s postelje, se umil v mrzli vodi in nato sedel k ^g Čez pol ure je imel hlapec Matjaž lepo spi®3 pismo.
»Ej, ti ga veš, Leo! Ti ga pihneš.«
»Ali sem dobro napisal?«
»Uj, dobro! Hvala!«
t et
In Matjaž je ves zadovoljen zbežal v htev skril Leonov rokopis pod vzglavnik, Opoldnc< . je imel uro počitka, je zopet privlekel kos “e jo položil na posteljo in zaičel pisati: »DraŽa cika , . .« Kakor mu je Leo napisal, PrePT°ce\o a rimano. Oj, rimano! To mu je ugajalo. Kar ^ pesem je napisal. Leo zna. Leo je dober el® Pameten. Iz njega še bo nekaj. Tako je sanjem modroval. Zvečer je dal pismo na P. je V nedeljo je plesal z Micikp. Hej, juhu! Vese živeti, na totem sveti! ...	,.*»
(Dalje pr»1iotlnHCJ
organizacija ni dobila niti petine glasov. Na splošno rudarsko zvezo »Unijo« pa je odpadlo 32.000 glasov. Podjetniki so morali s kislimi obrazi zopet »Unijo« priznati kot edino in legalno zastopnico rudarjev.
Koliko prebivalcev ima Sovjetska »Unija«. Celokupno število prebivalstva Rusije znaša, po ipodatkih najno-■vejšega ljudskega štetja: 146,964.366 pseb. Od tega je: 71,010.659 moških in 75,953.707 žensk. Nad sto let starih je .29.498 oseb.
Jugoslovanski generalni konzulat v New Yorku potrebuje točne podatke, kdaj in kje je umrl Marko Kos iz Rasteza št. 6, srez Brežice; govori se, ■da je umrl v Ralphton. Vse osebe, katerim so znani tozadevni podatki, se naprošajo, da jih sporočijo izseljeniškemu komisarijatu v Zagrebu, Ka-menita ulica št. 15.
V zdravilišču »Termi« v Laškem razpisuje Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani za dva svoja zavarovanca za dobo od 15. maja do 15. junija 1928 za vsakega za pol mesieca Prosti mesti s prvovrstno preskrbo, in sicer s prosto sobo, popolnoma vso Prehrano, zdravniško pomočjo in kopanjem, toda brez potnih stroškov. Kolka proste prošnje se vlagajo pri zavodu do dne 5. maja opoldne in morajo biti opremljene z uradnim spričevalom, da prosilec nima premoženja in z zdravniškim potrdilom, da boleha za protinskim ali revmatičnim obolenjem lažje vrste, da bi bilo zdravljenje v termalnem kopališču potrebno, da je od 15dnevnega zdravljenja pričakovati zboljšanja in da prosilec lahko potuje 'brez spremstva. Prosilec mora navesti, koliko družinskih članov živi z njim v skupnem gospodarstvu in koliko imajo dohodkov.
Vinjete VIII, Ljubljanskega velečima, Gospod minister pošte in te-jpgrafa je dovolil, da se smejo nalepiti na vse pisemske poštne pošiljke ■vinjete kot reklama za to prireditev. ,Vln)ete so zelo okusne v raznovrstni •zPe]javi. Uprava velesejma jih tvrdkam dostavi brezplačno ter jih naproša, da se pridno poslužujejo teh vinjet.
t Pevski zbor ljubljanske »Svobode« je sklenil na svoji zadnji seji, da
ustanovi svoj mešani pevski zbor, ki ga v Ljubljani še nimamo delavci, Pevci in pevke naj se priglašajo osebno pri s. Štuklju v Gradišču št. 2. Imeli bomo dobrega pevovodjo. Vaje bodo za člane in članice posebej.
Tombola železničarskega glasbenega društva »Zarja« se vrši nepreklicno 3. junija 1928 ob 3. uri Popoldne. Delavska godba potrebuje nove inštrumente in zato segajte po srečkah, ki stane ena samo 2.50 Din. Dobitki pa so zelo lepi in dragi.
Tiskovni sklad. Sodrug Ivan Vrhovec iz Ljubljane je nabral 75.60 Din za tiskovni sklad. Iskrena hvala. Sodrugi, posnemajte!
iz stranke.
Občni zbor kraj, org, SSJ v Mariboru se bo vršil v sredo, dne 16. maja ob pol 8. uri zvečer v »Ljudskem domu«.
»Vstanite sužnji iz prokletstva!“
(Kako je nastala »Internacionala«.)
Po delavnikih je stal Adolphe De-geyter (Dežajte) pri nakovalu. Zaposlen v neki železarni v Lilu, je stremel Po osvoboditvi iz vsakdanjega suženjstva najemnega dela. To stremljenje je naredilo, da je on, od narave 2elo muzikalno nadarjen, uglasbil pesem, ki je danes pesem svetovnega Proletariata.
Mnogi so se že zaman vpraševali, kako je nastala »Internacionala.« Delavski list »Reveil du Nord«, katera je tudi Degeyter čital dnevno, Prinaša sedaj poročilo, kako je roje-na ta naša himna.
V nekem socialističnem časopisu 1e izšla najprej pesem:
»Debout les damnčs de la terre«.
Spestnil jo je Pottiers. Kakor pinogo drugih, ki so čitali to pesem, *e dušila tudi Delory-a, voditelja socialistov in poznejšega poslanca in Predsednika občine v Lilu. Na mnoga Njegova vprašanja, kdo bi znal uglas-
Esperantsko gibanje.
Dne 20. apr. zvečer se je vršil v hotelu Halbwidl letošnji redni občni zbor društva mariborskih esperantistov. Iz odborovega poročila povzamemo sledeče podatke, ki bodo gotovo zanimale naše bralce.
Društvo, čigar namen je, s pomočjo mednarodnega pomožnega jezika širiti idejo bratskega sporazuma vseh narodov, je priredilo v preteklem letu štiri tečaje za učenje tega jezika, med njimi poseben tečaj za tukajšnjo organizacijo grafičnih delavcev. Te tečaje je obiskovalo okoli 70 oseb, posebno iz delavskih vrst. Tudi je priredilo društvo dva lepo uspela propagandna večera, prvega v »Ljudskem domu«, drugega v proslavo spomina velikega ustvaritelja jezika in človekoljuba dr. Zamenhofa decembra 1927. v Gambrinovi dvorani. Na obeh večerih je bilo naše delavstvo častno zastopano. Lansko jesen je predaval prof. Rakuša v »Ljudski univerzi« v Celju o pomenu esperanta. Kako zanimanje vlada za ideje esperantizma v Celju, nam dokazuje dejstvo, da je lani 180 Celjanov obiskovalo učne tečaje. Dobro so obiskovani družabni sestanki, ki se vrše vsako sredo v društvenih prostorih tukajšnje gimnazije in kjer so na razpolago tudi knjige in časopisi.
Esperantsko društvo v Mariboru je duša in središče esperantskega gibanja v mariborski oblasti. Sedaj obstoje poleg glavnega društva v Mariboru še organizacije in klubi
Iz delavski (Mor.
Repertoar mariborskega gledališča.
V torek, dne 15. t. m.: »Svet.« Ab. B. Premijera.
V sredo, 16. tm.: »Lepa pustolovščina«. Ab, D. Kuponi.
Pristaši ideje sežiganja mrličev se
vabijo na sestanek, ki se bo vršil v pondeljek, dne 21. maja, ob pol 8. uri zvečer v »Ljudskem domu«.
Ljudska univerza v Mariboru. Nedeljski izlet na Remšnik se radi nestalnega in slabega vremena ipreloži na poznejši čas. Za izlet v Celje in Laško v nedeljo, dne 20. maja, sprejema prijave tajnik prof. Kos, Koroščeva ulica 2 (dvoriščno poslopje). — V petek, 18. t. m. predavanje ravnatelja zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani o »ženski domači obrti«. Obenem bo razstava ženskih ročnih del v veliki kazinski dvorani.
»Krasote« mariborskega mesta,
Maribor je lepo mesto. Maribor je po vojni avanziral, postal je center oblasti, kamor se shajajo od časa do časa oblastni zakonodajci velikega dela spodnje Štajerske, Prekmurja in majhnega dela Koroške. Maribor ima celo, ali bolje rečeno, je imel opero, kar je mogoče samo v velemestih in zato se Maribor trudi, da se postavi ter reprezentira zlasti pred tujci, da pritegne k sebi tujski promet. V to svrho ima Maribor svoje olepševalno društvo, katerega člani prispevajo letno Din 10.—. Temu dru-
biti to pesem, je njegov prijatelj Bar-got odgovoril:
»Ako kdorkoli to zamore, bo to sodrug Degeyter.«
Še tisti večer je odšel Bergot k Degeyteru in mu dal besedilo »Internacionale«, naj ga uglasbi. Počasi kakor bi zlogoval, je čital Degeyter besedilo »Internacionale«, Čital ga je še enkrat in še enlkrat, pojoč neko melodijo. Besedam se je pridružil ton, a stihu ritem: navdušen in močan ritem »Internacionale«. Minila je noč in skladba je bila gotova. Ko je prišel drugi dan Bergot, mu je De-geyter že pel in igral gotovo »Internacionalo«.
»Lepše mi dosedaj še ni uspela nobena pesem«, je moral sam priznati.
Že v nedeljo je pel z grupo svojih prijateljev »Internacionalo« v strankinem lokalu. Kmalu nato je pelo delavsko pevsko društvo »La Lyre des Travailleurs« v Lilu »Internacionalo« na koncertu. Poslušalci so jo pozdravili z burnim navdušenjem.
Svojo popularnost je dobila »Internacionala« najprej v Franciji let«
pri Sv. Lovrencu na Pohorju in v Rušah, katerih člani so skoraj izključno naši zavedni delavci. V kratkem se osnujejo nove postojanke v Mežici, v Dravogradu in v Ptuju.
Esperantsko gibanje podpirajo v prvi vrsti delavski sloji, ker se težnje esperantizma strinjajo s težnjami delavstva: čuvati predvsem čut človečanstva in boriti se proti predsodkom pretiranega in škodljivega nacijonalizma, proti plemenski in verski mržnji. To kažejo predvsem člani društva in dejstvo, da so voditelji delavstva odločni prijatelji in pobcrniki Esperanta.
Poleg delavstva je med esperantisti tudi precej uradnikov, učiteljev, sodnikov itd., ki se čutijo eno z delavstvom v težnjah, ki jih goji esperantsko gibanje. Tako je sestavljen tudi odbor, v katerem je med drugimi tudi naš sodrug Ternovšek.
Svetovna vojna in njene pogubne posledice so pokazale, da moramo vsi ljudje iskati in poudarjati predvsem to, kar nas veže, kar nam je vsem skupno, ne pa to, kar nas loči. To spoznanje je pospešilo nenavadni razvoj esperantizma po vojni, ki je dandanes znan in spoštovan po vsem svetu.
Zato pa priporočamo našemu delavstvu, da pospešuje stremljenja tega koristnega in potrebnega društva, da se samo zanima za jezik in ideje in da pripomore tako h končni zmagi resnice in pravice vseh slojev in narodov. Vivu Esperanto!
Slovenije.
štvu predseduje sam gospod podžupan, kateremu se od časa do časa malo pokadi v mariborskem dnevniku ali celo — v »Jutru«, Mi socijalisti smo že mnogokrat naglašali, da nam je veliko ležeče na tem, da je mesto lepo na zunaj, ampak tudi na njegovo notranjost ne polagamo nič manjšo važnost. Naše malomeščanstvo pa se ne briga čisto nič za notranjo lepoto, ampak raje notranjo grdobo skrije ter z rjuho pokrije, da se izvestni ljudje ne škandaliizirajo. Toda gospoda, ki si domišlja, da skrbi vsaj za zunanjo lepoto mesta, se zelo vara. Normalen človek bi si olepševanje mesta tako zamislil, da se n. pr. posveča onim delom mesta največjo pažnjo, kjer se vrši največji promet. To pa je v bližini kolodvora. V Mariboru pa je ravno kolodvorska okolica najbolj zapuščena ter zanemarjena. Nasproti glavnega kolodvora se nahaja Kolodvorska ulica, ki je v tako škandaloznem stanju, da bi jo bilo težko primerno opisati.. Omenjena ulica je zelo kratka in ne vodi sicer v prometni center, pač pa na Zrinske-ga trga, ki tvori majhen park. Ulica je blatna in če le malo dežuje, nastanejo mlake in manjka samo še nekoliko gosi in račk, pa bi rekli, da smo na — gmajni. Na vogalu Aleksandrove ceste, torej nasproti kolo«
1900. Tedaj je na koncu kongresa tijedinjenja, ki je imel narediti konec neprestanim razkolom socialističnih vrst od leta 1882, ves kongres navdušeno prvikrat odpel »Internacionalo«. Od takrat je našla »Internacionala« svojo pot med delavne mase vseh dežel, a Degeytera, njenega skladatelja, pa je stalno zasledovala zla usoda.
Najprej ga je zadela nesreča v družini. Umrli sta mu soproga in mati. Ostal je osamljen. Leta 1914 je napočila vojna in Nemci so zasedli Lile. Degeyter, kot mestni nastavljenec je moral izpolnjevati naredbe nemških oficirjev. Ko je izbruhnila v Lilu epidemija tifusa, je bil proglašen tudi Degeyter za osumljenega, da nosi v sebi klice te bolezni. Bil je zato prisiljen, da se vsaki dan prijavi voja-ško-zdravniškemu pregledu. Medtem pa Degeyterja prvi in niti drugi dan po tej naredbi ni bilo k pregledu, dasi mu je zato pretil zapor,
Kaj je bilo?
Skladatelj »Internacionale« — je končal svoje trpljenjapolno življenje. Našli so ga obešenega, To je bilo 15. februarja 1916, Pokopali so ga na
dvora, se nahaja velik konstanjev vrt, ki pa je v skrajno škandaloznem stanju. Ta vrt, ki zgleda, da nima gospodarja, je bil nekoč ograjen, toda ograja je že davno razpadla in stavim, da se v celi mariborski oblasti ne bi našlo kaj takega ali pa celo gršega. In da bo slika grdobije še bolj popolna, za to skrbi dr. Leskovarjeva občinska, sreska ter oblastna uprava z Olepševalnim društvom skupaj. Aleksandrova cesta je ravno pred kolodvorom v enakem stanju, kot že opisana Kolodvorska ulica. V kolikor ni ta cesta, ki leži vdolž kolodvora, vsled neprehodnega blata grda, se je tam nekoč navozilo velike kupe gramoza in med gramozom pa se zopet nahajajo kupi starega blata, ki čakajo tam menda, da jih bo sam bog proč spravil, t. j. da se bodo spremenili v prah. Ne smemo pri tem pozabiti na tisto staro mariborsko znamenitost, mimo katere mora vsak tujec in domačin, ki ima na glavnem kolodvodru kaj opraviti, in to je tisto famozno stranišče, katerega kanal se steka preko pešpoti na — Aleksandrovo cesto, kjer tvori ravno te dni gnojnica prav čedno jezerce. Blok nacional v občinskem svetu je obljubil, da bo odstranil ostudno ter negnusno stranišče ter da bo postavil novo podzemno. Toda obljubiti in napraviti je menda preveč! Pri malo dobre volje bi se lahko Aleksandrovo cesto, vsaj vzdolž kolodvora tlakovalo, ko ima mestna občina ogromno množino kock ,ki leže že nad leto dni po raznih cestah in ulicah nakopičene, B.
Od Črne do Nežice.
Potrebno je, da vam pošljemo par vrstic iz tega grabna, da bodo tisti, ki se jih tiče, še enkrat spoznali, da brez dela ni jela, brez fundamenta ne stavbe — in da brez sloge ne miru. Pri nas je na žalost še vedno dosti ljudi zlasti ljubih bernotovcev), ki tega nočejo priznati. Vendar se počasi svita, brrrnotizem se pri nas ruši. Ljudje zapuščajo preroke, ki so jim toliko škodovali, da bodo morali končno zapustiti to kritično dolino. Pa imamo tudi še drugače interesantne ljudi tukaj. Nedaleč od Črne je neko lesno podjetje, pri katerem je zaposlen neki paznik, čigar ime za danes zamolčimo, ki postopa z delavstvom kakor s kakšnimi rekruti v vojski. Če mu kak delavec ne ugaja, temu je na razpolago delavska knjižica. Marsikdo je bil zato reduciran in neki star delavec je bil celo odpuščen, čeprav je potreben vpokojit-ve. To pa zaradi tega, ker je mož že ves izmozgan. Pa pojdi sedaj na cesto, ker ne moreš več garati kot stroj. Na njegovo mesto je prišel baje mlad fant. Tako je pri nas. Lesni delavci, izpreglejte in si postavite na novo svojo nekdanjo organizacijo, katero ste po demagogiji brrrrnotovcev zapustili. Ne bedite mrtvi; vsi nazaj v organizacijo lesnih in sorodnih strok! Ali nimate še dovolj dokazov z redukcijami, krčenjem plač itd., da vam je organizacija potrebna? Kako vas bo še bičala buržuazija, ako se ne vzbudite in organizirate. Naj bi za danes
tihem, ker so vojne oblasti na višje povelje preprečile, da bi ga njegovi sodrugi in prijatelji spremili k večnemu počitku.
Zapuščen in neokrašen je bil De-geyterov grob. Vojni grob med tolikimi vojnimi grobovi. Ko ja končala vojna, je smatral sedanji predsednik lilske občine, Roger Salengro, za svojo dolžnost, da obišče Degeytsrjev grob. Lista pokopanih na južnem pokopališču je dajala sledeče podatke:
»Degeyter Adolphe, 57 let, oddelek 18., 6, vrsta, 13. truplo.«
Na tem prostoru je stal trohneč križ z izbledlim napisom na tablici, To je bilo vse. Tu je ležal skladatelj »Internacionale«, bojevne pesmi svetovnega proletarijata.
Danes na Degeyterovem grobu, med obema vitkima jelkama, stoji veliki kameniti spomenik — dar lil-skega proletarijata — na katerem se z izklesanimi besedami in z začetnimi notami sporoča, da tu počiva skladatelj rdeče himne, Degeyter bo ostal nepozabljen, dokler bo živela »Internacionala«, In ona bo živela — večno!
zadostovalo. Še enkrat: Na noge, delavci, na delo: eden za vse in vsi za enega. — Delavec.
SoitnnJ.
Plenarna seja članov vseh socialističnih organizacij, to je SSJ, »Svobode«, Zveze usnjarjev in vabljenih se bo vršila v četrtek, na praznik, dne 17. maja 1928 točno ob 9. uri dopoldne v dvorani Zadružnega doma v Šoštanju. Dnevni red: 1. Poročilo o občinskih zadevah in sklepi k temu. 2. Organizacijske zadeve. — Vse prizadete se prosi, da se sestanka točno in zanesljivo udeležijo,
Rute.
Podpisani poživljam dotičnega, ki mi je dne 1. maja 1928 iz posebne sobe v gostilni Novak odnesel aktovko, da isto v omenjeni gostilni odda, ali pa takoj pošlje na moj naslov s pošto, ker bi bil sicer primoran v nasprotnem slučaju nastopiti proti njemu sodnim potom. Priče, ki so ga pri tem dejanju videle, so na razpolago.
Žižek Franc.
irete.
Letošnja 1. majska proslava je izpadla v naše zadovoljstvo, S. Krištof iz Pragerskega se je udeležil našega shoda, ki je bil prav dobro obiskan, kot referent. V svojem govoru je predvsem povdarjal pomen osemur-nika za delavstvo. V zvezi s tem je še posebej opozarjal delavstvo na njegove kulturne naloge. Tu je treba — z ozirom na prilike — predvsem voditi boj proti alkoholu, ki upropa-šča delavca in njegovo družino. Predvsem je treba delavcem solidarnosti; složni in kot prijatelji med seboj bodo tudi kos kapitalističnemu izkoriščanju. Govor s. Krištofa je napravil na nas vse dober vtis in želimo si, da bi njegove besede našle pravega odmeva v naši delavski občini.
Jesenice.
Devetletni Robert — Hlapec Jernej, Sodrug Jeram iz Jesenic nam poroča: Dne 3. maja tl. sem bil poklican v Kranjsko goro k sodišču radi konkurence, ki jo baje vrši proti Konzumnemu društvu za Slovenijo podružnice Javornik neki uradnik, proti kateremu se vodi tožba. 0 tem bom še pisal, ker zadruge se bodo morale proti taki konkurenci bolj braniti. V vlaku sem pa naletel na 9-letnega R. Š., ki je bil tudi na poti k sodišču iskat pravice. Seveda ga je spremljal oče, toda devetletni Robert je bil, ki je šel pravzaprav sam terjat pravico. Vprašam ga: Za kaj gre? Mali Robert pa pokaže krvave podplutke na nogah od palice in zdravniško spričevalo ter pove: G. kaplan me je pretepel, ker nisem znal za birmo.
Pridemo na sodišče v Kranjsko goro. Mali Robert in kaplan (Kastelic) sta poklicana. Ker sem tu, grem še jaz za njima; očeta pa ne puste notri. Ko vstopim, mi pravi g. sodnik: »Kaj pa vi hočete?« Pravim: »Nič!« Sodnik: »Potem pa počakajte zunaj.«
Jaz: »Oprostite, g. sodnik, mislim, da je razprava javna?« Sodnik:	»A, ja
— hočete prisostvovati — potem se vsedite tam-le; če ne boste mirni, vas pustim vreči ven!« — No, tako, razprava se prične.
Mali Robert gleda križanega med svečami in sodnika z velikimi očali. Nedvomno ga preletava strah za — njim sedi katehet, ki mu je s palico hotel vtepsti nauk Kristusove ljubezni. Pred njim mož pravice v črnem oblačilu — na leci pa še en gospod
— zastopnik državnega pravnika.
Sodnik (g. Kalan), prileten samski
gospod (znan kot zelo .pobožen gospod, ki gre vsak dan k sv. maši): »No, Robert, ali sta kaj v sorodu z g. kaplanom?« Robert: »Ne!« Sodnik: »Ali sta si kaj v jezi?« Robert: molči. (Mislil si je gotovo: prijatelja že ne moreva biti, ker me je tako pretepel.) Sodnik: »No, Robert, povej, kako je bilo. G. kaplan te je menda s to-le palčico malo pretepel — no, in zakaj?« Robert:	»Vprašan sem bil za
birmo, pa nisem znal.« Sodnik: »No, in potem?« »Potem me je pa g. kaplan ven poklical od spred.« Sodnik: »/Kaj pa je bilo potem?« Robert (za-jokan): »Potem me je pa pretepel« — še bolj joka — »dva dni nisem mogel držati peresa, ker me je po prstih in po nogah.« Sodnik: »No, kolikokrat pa te je vdaril? Trikrat, kaj?« Robert: »0, večkrat!« Sodnik: »Morda desetkrat?« Robert: »Še večkrat.« Sodnik: »No, recimo, desetkrat, no, pa saj to ni bilo tako hudo; jaz sam sem se poskusil tepsti s to palčico — pa jo še čutil nisem!« Robert (molči). Sodnik: »Orožniki poročajo tu, da nisi ubogal in da ti doma dajejo potuho. Robert molči.
Sodnik: »No, g. Kastelič, kaj imate vi primoniti kot obtoženec?«
Obtoženec: »Poleg tega, kar sem vam že predložil, pripomnim še, da sem fanta vprašal, a čisto nič ni znal in ko sem ga vprašal, zakaj se ni nič učil, se mi je smejal. Gospod sodnik, sicer pa je to en razred, v katerem je ves napor brez uspeha; vsi smo obupani, tudi učitelji; sicer pa gremo za tem, da ta razred ukinemo — je nemški in v njem najslabši materijah Dalje pa mislim, da je gotovo maii, ki je zelo furjasta, našuntala otroka, kako naj tu govori. Mogoče ga je pa tudi sama pretepla — in ni izključeno — d aizvirajo podplutbe od nje.«
Sodnik: »Robert, ali te mama ke-daj natepe?« Robert: pokima z glavo. Obtoženec:	»G.	sodnik, prosim,
ker je ravno g. Jeram tu in ker učim tudi njegove otroke, naj se ga zasliši, kaj mu njegovi otroci povejo o meni?« Sodpik:	»Torej,	g. Jeram, kaj
imate pripomniti?« Jeram: »Jaz se z mojima otrokoma vse pogovorim, toda, do sedaj mi nista povedala še nikoli kakih pritožb; samo deklica mi je rekla, da je enkrat morala stati pri kaplanu. Frapiran pa sem bil, ko sem to zvedel vsled tega, ker isti gospod poučuje tudi moje otroke. Moje mnenje je, če hočemo imeti zdrave in svobodne državljane, vzgojene iz naše mladine, da se jih n« bo tako vzgojilo s palico. Jaz to obso-
jam, ker ni to pedagogika. Pripomnim še, da je sumnja g. kaplana nepravilna, da bi bila namreč mati učila malega, kako naj govori, ker sem čul očeta v vlaku, ki mu je naročil — naj pove in govori samo čisto resnico kot je bilo. Uverjen sem, da bo ostala ta sumnja s čudnim utisom v tej mladi duši; naj g. kaplan to popravi. Dadje dvomim, da ib mamica Roberta hudo tepla; vem le, da je včasih bolna; vem pa tudi, da ima oče zelo rad malga Roberta.«
Obtoženec: »Gospod sodnik, iz vsega razvidite, da se hoče iz te malenkosti napraviti proti meni celo politično kampanjo. G. Jeram je predsednik socijalistične organizacije.« Jeram: »To ni res, g. kaplan!« Obtoženec: »Pa ljudje pravijo tako.« Jeram: »Ponosem bi bil na to, a ni res — socijalist sem pa.« Obtoženec: »Vsekakor ste pa voditelj vsega tega.« Jeram: »Tudi to ni res — jaz sem tov. delavec.« Obtoženec: »Ja, pa ljudje pravijo tako. Pa gospod Š. je tudi socizalist.« Jeram: »Tudi to ni res; ni več pri nas organiziran.« Obtoženec: »No, ja, saj vem, tedaj komunist.« Jeram: »To pa sploh ni.« Obtoženec: »Pa saj kupuje pri vas!« Jeram: »Tudi to ni res, ker vem, da kupuje pri Čufarju. (Opomba pis.: Ču-ser je, klerikalec.) Obtoženec: »Pa je vsaj to dokaz, ker se tako zanimate za to, da ste sem prišli.« Jeram: »Tudi to ni res; klican sem v eni drugi zadevi.« (Sodnik potrdi.) Obtoženec: »Potem mi pa, prosim, oprostite.«
Razsodba: Obtoženec g. Kastelic, kaplan, prost.
Sodnik pokliče očeta in mu sporo-roči: »Razprava je končana, obtoženec prost, končano.« Oče Š.: »Kako je to mogoče; to ni po pravici; fantu se še sedaj poznajo udarci.« Sodnik: »Ni mogoče s to palico, sicer pa morajo vzgojitelji v šoji imeti pravico do kaznovanja do neke mere, da uveljavijo red in pouk.« Oče Š.: »A, tako; če bi ga jaz tako natepel, bi bil gotovo kaznovan.« Sodnik:	»O,	za	to
malenkost pa še ne!« Oče Š.: »No, če je tako, ga bom pa nagarbov, da bo ves plav.« Sodnik: »Tako pa ne, tedaj boste pa kaznovani; zakon ščiti prekomerno.« Oče Š.: »No, kako je potem zakon — fant je ves plav — gospod kaplan pa prost; ali je to pravica?« Sodnik: »Končano je; vam ni dana pritožba, vložiti jo more samo g. funkcijonar. (Misli zastopnika državnega pravdništva.) Z njim se pogovorite. (Zastopnik državnega pravdništva k oprostilni sodbi in ničesar ni pripomnil.)
Taok je mali Hlapec Jernej iskal pravico — in ni je dosegel. Samega sodnika pravice je slišal, da je razsodil, da se ga sme tepsti še naprej. Devetletni Robert ni terjal pravice samo za sebe, ampak za sto in stoti-soče proletarskih mladih kameradov jo je terjal — pravico proti zastareli »prigel-pedagogiki«. Dokler bo živ, ne bo pozabil tega. Da bo pa mali Robert zmagal in svoje pravice uveljavil, da se ukinejo Hlapci Jerneji in
a vsakovrstne od navadne do nill9lll|C najfinejše izdelave iz mehkega, trdega kakor tudi inozemskega iesa po najnižjih cenah. Samo lastna izdelava v Produktivni zadrugi mizarskih mojstrov. S prvim majem zelo znižane cene, solidno in dobro delo kakor tudi enoletno jamstvo.
Maribor, Grajski trg štev. 3.
Enkratna ponudba.
Vsakdo, kdor za pol leta, t. j. za čas od 1. aprila do 30. septembra naroči ali pa obnovi naročnino za Radiowelt, dobi po svoji volji eno izmed tukaj navedenih treh knjig od Hans Giinther u. Dr. P. Stuker in sicer: Radioexperimente, Mk 3.80; Radio-technisches Lexikon, Mk 3.60; Wo steckt der Fehler? Mk 4.— zastonj. Naročite se še danes! Samo oni abonenti imajo pravico do premije, ki pošljejo naročnino do 10. IV. in 1 S (šiling) za pošto in zavojnino.
Oliver Tvisti — to je pa naloga nas. odraslih —- naloga starišev, delavskih množic. Mali slabotni devetletni Robert je imel korajžo stopiti pred sodnika Pravice — in vi očetje, vi odrasli in matere, ali se ne sramujete vaše strahopetnosti in brezbrižja? če bo šlo tako naprej, bodo otroci od take vzgoje, seveda predvsem delavski otroci, pričeli od katehetske ljubezni prihajati domov s polomljenimi rebri, že itak od bolnih mater bolni in gladni otroci . . .
O Kriste . , . Glejte delavci, brez konca in kraja bi šla ta obsodba naprej, ker terjamo nov svet z drugo moralo, drugo vzgojo, drugo ljubeznijo. Nehote pride na svet in nehote zopet umrje, to je usoda človeka in nihče več ne ve in ob vsej tej neprodimi resnici naj molčimo večni robi in nad vso krivico — mesto da zakličemo: Stojte!
Te vrste morale je izključila tudi tri deklice iz meščanske šole na . Jesenicah, ker starši vseh treh stanujejo v Delav. domu na Savi in so bile zatožene, da so bile na majski proslavi. O, ironija! Gospodje, če mislite, da bodete s tako krivico in strankarsko klerikalno maščevalnostjo nad mladino razrednih bojevnikov uklonili naše tilnike v svoj jarem. Nikdar! Zapomnite si: Nikdar! Kolikor moči, toliko pravice. Junaško pa ni in plemenito tudi ne, ako pretepate otroke, jih mečete sedem tednov pred zaključkom let$ iiz šole itd.
Spametujte se, delavci in delavke-žene! Z močno enotno politično organizacijo si bodemo rezali v krivico svoje pravice.
*
V nedeljo, dne 20. maja ob 9. uri dopoldne se bo vršil pri nas javni shod, ki ga bo priredila Socijalistična stranka. Na shodu bo poročal s. Pe-tejan. Za shod sam vlada med tukajšnjim delavstvom veliko zanimanje.
Studenci pri Mariboru.
Sporočati moram o slučaju, ki se je dogodil pred par tedni v Studencih in ki priča o krščanski ljubezni do delavstva. Umrla je pred par tedni mati tukajšnjega občinskega odbornika so-druga Robača v starosti 84 let in sicer kot že navadno, brez vsakega premoženja. Živela je zelo siromašno in dobivala od strani občine podporo, v kolikor jo ni podpiral sin. Nastalo je vprašanje, kdo naj plača pogrebne stroške in kapucinsko predstojni-štvo se je obrnilo na hčer umrle, od katere so zahtevali pogrebne stroške v znesku 270 Din, kakor je iz potrdila razvidno. Pripomniti moram, da so računani edinole stroški pogrebnih ceremonij, vse drugo je zaračunana posebej. Pripomniti moram pa tudi, da je na potrdilu podpisan oni gospod, ki pri vsaki priliki raz prižnice udriha po nas. Prosim uljudno, da objavite ta slučaj, ki priča o ljubezni do
bližnjega,	L.	V.
*
V sredo, dne 16, t. m. ob pol 8. uri zvečer se vrši v gostilni Majhenič članski sestanek krajevne organizacije SSJ. Ker je članski shod zelo važen, se prosi sigurne udeležbe.
Odbor.
1» a liml silil!
Delikatesna trgovina
FRANC KURINČIČ
Prijeten bufet za sedele goste. Maribor, Aleksandrova c. 31.
IVsI kupujejo obleke pril
J.Trplnu,Maior,GMttgl7ll
ker tam se dobi sukno že Od 26 Din naprej, IB
nnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnns
Ali ste že preizkusili
MOJA" ječmenovo kavo?
k
& V v
Dobiva se ]o povsod. Dobiva se jo povsod.
3
eri
t,
o
tri
r
n
fc-t
ti
»M
n
k-
&
»M
g
ti
tj
2
C1
□
3
I. MARIBORSKA DELAVSKA jEKA«NAja1Z1ZO^Z.
Ustan. 1898	MABIBOR,	TRŽAŠKA	CESTA	ŠTEV. 36-38	Telefon	324
Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 in na Glavnemu trgu štev. 18
Moderno in hlgilensko urejena pekarna.—Priporočamo vsem organiziranim delavcem in delavkam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko »»•
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, prcdstavitelj Josip Ošlak v Mariboru. — Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja »n urejuje Viktor Erien v Maribor«