Poltnina plačana v gotov‘n*.
Posamezna itevilka stane 1*25 Din.
Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej — Oglasi po ceniku.
SOCIALIST
Izhaja vsak petek popoldne.
Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo.
Sedež uredništva In uprave Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, pritličje.
Glasilo Socialistične Stranke Jugoslavije
Ste v. 44.
Ljubljana, dne 31. oktobra 1934.
II. leto.
Priietek delavskih Izobraževalnih tečajev.
Z začetkom novembra prično tečaji
in sicer:
V	pondeljek, dne 3. ob pol 7. uri zvečer: Govorniški tečaj;
torek, dne 4. ob pol 7. uri zvečer: Delavstvo in umetnost;
sredo, dne 5. ob pol 7. uri zvečer: Najvažnejša razdobja v izgodovini človeštva ;
četrtek, dne 6. ob pol 7. uri zvečer: Društveno knjigovodstvo;
petek, dne 7. ob pol 7. uri zvečer: Delavsko zakonodavstvo s pravnega in organizatoričnega stališča;
nedeljo, dne 9. ob 11. uri dopoldan: Slovenski pripovedniki in pesniki.
Tečaji se vrše v prostorih državne realne (bivše nemške) gimnazije v Be-thovnovi ulici. Točnost dolžnost!
Izobraževalni odsek »Svobode«.
Vsem kulturnim organiz. in funkdlonarjem I
Dragi sodrugi!
Naše kulturne in športne organizacije imajo vse pogoje za lep razvitek. Vrsta agilnih mladih sodrugov po celi Sloveniji se z vso vnemo trudi za razmah kulturnega in športnega gibanja med delavstvom, in z veseljem moramo konštatirati, da se naš proletariat rad odziva takim akcijam.
Podružnice »Svobode« zlasti pa DTE in UDK veselo napredujejo, tako, da pri pogledu na to gibanje vsak pravi prijatelj delavske mladine gleda z velikim upanjem v bodočnost.
Pri vsem tem pa je opažati eno veliko oviro in ta je v pomanjkanju duhovne vezi med raznimi podružnicami. Nujna potreba bo, da se najde sredstev za izdajanje kulturnega in športnega delavskega lista, ki naj medsebojne vezi med podružnicami utrdi in poglobi, ter skrbi za enotnost v kulturnem in športnem delovanju.
Da se vsaj trenotno taka vez upo-stavi, je predložila podpisana uprava pokrajinskemu načelstvu SSJ v Ljubljani predlog, naj bi se za čas, dokler ne izide tozadevni kulturni list, izdala k tedniku »Socialistu« mesečno priloga, ki naj bo na razpolago vsem
podružnicam in funkcionarjem kulturnih in športnih organizacij za objavlje-nje člankov, vaj, športnih pisem in drugega v to stroko spadajočega gradiva.
Vabimo" Vas cenj. sodrugi, da sodelujete pri tem delu, da nam pošljete svojih prispevkov za objavo in da opozorite članstvo Vaših podružnic na to ugodnost.
Priloga se bo imenovala »Prosveta« ter bo priložena vsaki prvi številki »Socialista« v mesecu. Posamezen izvod skupaj s »Socialistom« bo stal samo 2 Din. Ta cena je tako majhna, da bo vsak najrevnejši Član v stanu si list nabaviti; na drugi strani nam je pa že več odličnih funkcionarjev obljubilo svoje sodelovanje, tako, da bodo imeli člani za malo denarja, dobro čtivo na razpolago.
Prosimo Vas, da zastavite svoj vpliv in svojo agilnost za to, da si bomo ustvarili novo sredstvo za širjenje proletarske kulture in prosvete.
Članke in notice, kakor tudi naročnino je treba pošiljati izključnq na naslov :
likava 'Socialista«, Ljubljana, Vidovdanska c. 2.
Iz politike.
Kriza še traja. — Skregani bratje. — Kakor bolj kaže. — Nova stranka. — Dvojna igra. —
V	Ljubljani, 28. okt. 1924.
Vladna kriza v Beogradu še traja. Mandata za sestavo vlade še ni nihče dobil. Vsak dan se porajajo nove kombinacije, enkrat je na vidiku široka koncentracija, enkrat ožja koncentracija, danes koalicija, jutri poslovna, pa zopet poslovno-volivna in nazadnje vo-livna vlada ... Ker nismo preroki, zato ne moremo ugibati, kaj da bo. V bistvu gre pa zato ali je mogoča kaka kombinacija, v kateri bi sodelovali poleg strank, ki so bile v dosedanji vladi, torej Davidovičevih demokratov, muslimanov in naših klerikalcev, še radikali. Ce se bo dosegel sporazum med vsemi temi strankami, potem bo parlament še nekaj časa delal, če pa ne, bodo pa kmalu volitve. Za to, kdo bo v tem slučaju volitve vodil ali radikalci ali pa Davidovičev blok, se bo pa bil še hud boj. Volitev ne želi zaenkrat nobena druga stranka, kakor samo Radič, ki se nadeja, da bo po volitvah še močnejši. Ker ne želi tudi sama krona volitev, se je tudi želja radikalcev po volitvah precej ohladila.
*
Izgledi za stranke, ki so bile v Da-vidovičevi vladi, so se v zadnjem tednu nekoliko poslabšale, kajti med temi strankami in med Radičem, ki je Davi-dovičevo vlado v parlamentu podpiral, je prišlo do precej ostrega nesporazuma, eno besedo: skregali so se med seboj. Radič, ki ima sicer v mnogem ozi u, kadar kritizira beogradsko poli-tiKo, zelo prav, ima to navado, da rad
dičevci in klerikalci govorili, ko so bili v opoziciji. Nam je prav, da so se te stranke postavile na ono stališče, ki ga mi smatramo za pravilnega, opozarjamo pa na to spremembo zato, ker je značilna za politiko meščanskih strank: kakor bolj kaže, tako pa govorim in delam.
*
V	Sloveniji smo dobili novo stranko, nekako filialo Radičeve stranke, namreč »Slovensko republikansko stranko kmetov in delavcev«, ki jo je ustanovil bivši socialist Albin Prepeluh skupaj z bivšim socialističnim poslancem dr. K. Lončarjem. Iz programa stranke razvi-dimo, da ima stranka izrazit agrarni program, odgovarjajoč interesom premožnega kmeta, ki hoče biti republikanec. Stranka stoji na verskem stališču, ker ji je verstvo temelj moralne kulture. Po programu stranke v njej ni mesta za delavca in kmetskega malega človeka, ki imajo svoje razredne interese in katerim je mesto v socialistični stranki, ki je kot taka tudi principielno republikanska.	*
PaČ pa utegne nova stranka od klerikalcev odtrgati one, ki so republi-
kansko razpoloženi, tembolj ker deluje z gesli, ki jih je klerikalna stranka, od kar je bila v opoziciji, demagogično izrabljala. Sedaj so seveda klerikalci naenkrat sila državotvorni in o »avtonomiji« molče — razočarani njeni pristaši bodo pa prešli k novi stranki. Na sploh' izgleda, da se obeta v bližnji bodočnosti hud boj med klerikalci ter Prepelulio-Radičevci. Klerikalci, ki so tudi na-prain komunistom igrali dvojno vlogo, jo igrajo tudi napram Radiču. Radič je n. pr. prošlo nedeljo hotel prirediti dva shoda v Prekmurju — pa ju je veliki župan mariborski prepovedal: tako razumejo klerikalci svobodo zborovanja — kadar so v vladi. Sicer pa prepovedujejo tudi komunistične shode in komunistični voditelji, dr. Lemež in dingi, so še danes v zaporih in čakajo, da najdejo državni pravdniki kaj kaznjivega o njihovem delovanju. Ko pa jih je dal P.-P. režim zapreti, so pa isti klerikalci vpili o nasilstvu. Da, nasilstvo je bilo, kar je delal P.-P. režim, a to, kar delajo sedaj klerikalci ni prav nič boljše. Ta dvojna igra klerikalcev pa je ostudna in zasluži, da se jo ugotovi!
Klerikalci proti 8 urnemu delavniku.
in veliko govori, njegovo govorjenje pa ni vedno tako, kakor si Davidovičevci, klerikalci in muslimani žele. Mesto da bi P.adič — po želji svojih zaveznikov
—	govoril spoštljivo o vojski, priznal kraljevino in prepleskal svojo republikansko firmo, mesto tega pa govori gospod Stipica tako, da kvari svojim zaupnikom račun. Tako je tudi zadnjič enkrat gospod Stipica preveč govoril in zato so se v Beogradu zelo na njega razjezili. Celo »Slovenec« mu je dal pošteno lekcijo in izgledalo je, da se je Davidovičeva večina v parlamentu razbila. Pa ni bilo tako hudo, sedaj se zopet sporazumevajo in Davidovičev blok ima zopet upanje, da bo prišel pri sestavi nove vlade v poštev.
Podčrtati pa moramo eno dejstvo. Radič in Davidovičev blok imajo v sedanjem parlamentu večino in je ta večina sestavljena tako, da so v njej- sko-ro vsi slovenski in hrvaški poslanci in manjši del skrbskili poslancev. Popolnoma pravilno je stališče, da bi morala biti na vladi tista vlada, ki ima večino v parlamentu. Ker je Davidovičeva vlada morala demisijonirati, čeprav je imela večino v parlamentu, se je cela res demokratično čuteča javnost radi izsiljene demisije Davidovičeve vlade opravičeno ogorčila. Ogorčili se nismo samo mi, ki smo vedno stali na stališču, da odloča v parlamentu večina, pa naj bo sestavljena kakor hoče, ogorčili so se tudi Radičevci in klerikalci, torej oni, ki so poprej vedno zastopali mnenje, da sme v državi vladati samo vlada, ki vživa zaupanje večine Slovencev, Hrvatov in Srbov. Tako so seveda Ra-
Ministrstvo za socialno politiko pod vodstvom Turka Behmena iz vlade, v kateri sede tudi naši klerikalni tigri, ki se cede samega »krščanskega« socializma, je izdelal novi pravilnik o delovnem času v trgovinskih in obrtnih obratih. Ta načrt pomeni rop na pridobljenih pravicah do 8urnega delavnika. Svojčas je dr. Žerjav s tem ropom začel in naši klerikalci mu zvesto slede, s čemur dokazujejo, da niso niti za las boljši od demokratov. Kar skupaj poj-jdite še v vlado, kakor ste že bili, da lw cel svet videl, da ste vsi jednaki!
Omenjeni načrt predvideva 9 urni delavnik oz. 54 umi delovni čas na teden v vseh trgovskih in obrtnih obratih, v nekaterih celo 10 odn. 60 urni delovni čas, predvideva odpiranje trgovin na nekatere nedelje in praznike in določa, da se sme 9 oz. 10 umi delovni čas v nekaterih dnevih v letu povišati celo na1' 12 oz. 13 lir dnevno! Načrt
predvideva celo, da ostanejo ob nedeljah, na katere pade kak sejem oz. na nedeljo pred božičem trgovine odprte od 6 zjutraj do 8 zvečer nepretrgoma, torej 14 ur, brez opoldanskega odmora, ki ga zakon izrecno predpisuje. Da niso turškemu ministru nedelje svete, to nam je razumljivo, da pa tudi klerikalci ne posvečujejo nedelj, nam je pa novo. Ali se je ta sprememba zgodila, odkar so v vladi? Kaj pravi krščansko socialno delavstvo in kaj pravijo krščansko socialni in demokratični trgovski nastavljenci, ki so vsi navdušeni Orju-naši in Sokoli k taki uredbi? Naša Jugoslavija ne koraka samo na čelu korupcije in politične reakcije, ampak tudi na čelu socialne reakcije celega sveta. Včeraj je predvodil to reakcijo Žerjav, danes pa jo predvodita Korošec in Gostinčar v bratskem objemu s turškimi begi in agi!
Kartel sladkornih tovarn.
Na vladi so klerikalci, katerih edino delo obstoji v tem, da se sporazumevajo danes z Radiečm jutri s koruptni-mi radikali. Za vse drugo jim ni mar! Vlada »poštenja, miru in zakona« postilja pa vlada draginje!
Najnovejši škandal! Ker je letina sladkorne pese zelo dobro uspela, se je produkcija v naših tovarnah tako dvignila, da so cene sladkorju začele padati. Dočim smo namreč do lanskega leta sladkor uvažali, imamo letos v državi sladkorja iz domačih tovarn več kot 5000 vagonov za izvoz, za prebivalstvo doma pa 7000 vagonov. Padanje cen je povzročila torej dobra letina in vsled lega nastopivša konkurenca tovarn.
Ali delavstvo, ki komaj čaka, da prično padati cene sladkorju, ki so nad svetovno ceno, res trajno padle. Fa-brikanti so se hitro sporazumeli in napravili kartel sladkornih tovarn ter se dogovorili, da cen sladkorja ne znižajo, da si nočejo več konkurirati, z eno besedo zjedinili so se s tem, da bodo še naprej kradli denar iz žepov konzumenta in si ga mašili v svoje nenasitne mavhe! In ravno zato se je cena sladkorja, ki je že padla, v zadnjem času začela zopet dvigati.
In kaj je vlada »zakona« naredila? Nič, ona vse to mirno gleda in kdo ve, če se ne odkrije lepega dne, da je vlada »poštenja« od fabrikantov podkupljena, da tem pijavkam ne stopi na prste!
Vlada ni samo opravičena, ampak dolžna tak kartel, kakor so ga sklenili sladkorni fabrikanti, prepovedati. — Člen 25 ustave določa: Svoboda dogovora v gospodarskih odnošajih se priznava, v kolikor se ne protivi družabnim interesom. Že iz tega ustavnega določila izhaja, da dogovori v gospodarskih odnošajih niso dovoljeni, če so na škodo družabnim interesom. In mislimo, da je pač na škodo interesov celega naroda, če jugoslovanske sladkorne pijavke umetno povišujejo ceno sladkorju.
Kje je vlada, kje so klerikalni tigri, ki sede v vladi in z repom maliljajo »pred drugim ustavnim faktorjem«, ki pa mirno trpe, da sladkorni kartel dere konzumenta. Kje je »Slovenec«, da zaščiti delavca in kmeta pred tem odiranjem! Klerikalci molče, kakor molči »opozicija« narodnega bloka, kapitalistični priganjači iz klerikalnih in demokratskih vrst pač molče, ker so za to plačani! Ti konzument pa stradaj lalje in se navdušuj za vlado »zakona«!
Volitve In perspektive mariborskega občinskega sveta.
Volilni uspela v Mariboru, Celju iu Ptuju so zlezli ljudem v glave; poje se danes slavospev tzv. Žerjavovem obč. volinem redu, ki je za kraje nad 10.000 prebivalcev uvel večinski proporc. Najslabše so pri nas zapeli to pesem demokrati, ki je njih oče porodil volilni red in ki so v Celju ž njim prišji do odločilne, v obeh ostalih mestih pa sploh do besede. Po njihovem mnenju namreč, kajti mi, ki politične dogodke z vso skepso motrimo, njih rajskega veselja ne moremo prav razumeti.
Poglejmo malo, kako izgleda tale stvar v Mariboru. Tam so spravili de-mokratje v obč. svet osem svojih pristašev. To je za enega več, nego so jih imeli dosedaj. l’ri tem ne smemo pozabiti, da je pri zadnjih obč. volitvah bila samo Peskova afera blaženega spomina, ki je povzročila, da so takrat dobili NSS več mandatov nego JUS. SLS, klerikalci naši so dobili 15 mandatov, v prejšnjih volitvah 7. Pridobitev toraj 8 mandatov. Koliko od njih ji je dal novi občinski red in koliko jih je pridobila sama, o tem se govoriti ne more. Nekaj so že tudi sami pridobili, saj jim je celo dosedaj uspelo, da so v starem obč. svetu zapeljali NSS dva mandatarja. NSS je imela ob vstopu v stari obč. svet 9 članov, SLS pa 7; ob sklepu poslovne dobe tega obč. sveta pa je štela SLS 9 članov, SLS pa 7; ob be. Da je to šlo, je razumljivo, saj je stranka NSS v poslovni dobi starega obč. sveta izčrpala skoraj vso svojo listo namestnikov, kaEor bežeča vojska so ji uhajali mandatarji:	v klerikale,
v radikale, v demokrate. Tudi drugače se je tej stranki- v zadnjem času slabo godilo. Že par let semkaj ni zmožna ne za en javni nastop. Njili majski shod, na debelo plakatiran in publiciran, je štel menda 16 ljudi, drugi javni nastopi pa so se zadnja leta vršili samo pod krinko kake javne inozemske korifeje, ki naj bi tvorila privlačno silo, ali on kakih protestnih akcij, proti draginji n. pr. ali stanovanjskim razmeram, katerim pa stranka ni upala dati lastne firme, temveč so ji to morale posoditi razne organizacije, društvo stanovanjskih najemnikov, dlruštvo državnih uradnikov itd. Ta stranka pa je pri sedanjih volitvah dobila 6 mandatov, t. j. enega manj, kakor jih je ob sklepu poslovne dobe starega obč. sveta imela. Tn če bi šla sama v boj, bi bržkone ne dobila niti enega, ali v skrajnem slučaju samo tega enega. Kdo je NRS dal R mandate, ali volitve, ali blok, to je zavito v tajno, ki pa postane prozornej-ša, če vzameš za podlago številke zadnjih skupščinskih volitev. In danes, ko so mnogi z ambicijami v tej stranki videli, da so šli njih upi po vodi, spi
stranka pri nas spanje pravičnega, iu vendar bi tudi takrat, ko so ambicije delale z vso paro, ne dobili niti mandata.
Torej s kratka:	Stranke,	ki so
dale volilstvo so bile SLS in JDS. Za
NRS je vprašanje, za NSS in SKS je gotovo, da nič. Volilni uspeh pa je temu nasproti SLS 15 mandatov, JDS 8, NSS G, NRS 8, skupno 32 mandatov. Od teh reklamirajo JDS ui.se 17 mandatov kot napredne in opirajo na to številko svojo volilno zmago. Stvar pa je drugačna. Mariborski demokrati so zelo naivni, ako so mislili, da bi šla SLS v blok samo zaradi čistega narodnega navdušenja. To je precej jasno pokazalo Celje. Če bi morala SLS po izvolitvi takoj v opozicijo, bi bloka pač nikdar ne bilo. Vprašati bi se vendarle morali, zakaj je SLS pristala narodnim socijalistom kar šest mandatov, ki so ji menda kar vsi podarjeni. Če bi se tako vprašali, bi prišli na to, da se je za stranko pogajal samo Ivan Roglič. In ta je previdno pometal iz nove kandidatne liste one člane, ki so bili zmerni in jim je bilo resno delo mar, dr. Rostoharja, Ramellija itd. in jih namestil s svojimi kričači, ki mu slepo slede. Prišlo bi jim na um obnašanje Rogliča v obč. svetu, odkar so stopili klerikalci v opozicijo, so se jo posluževala dr. Jerovšek in dr. Leskovar, kadar je bilo potreba udariti po županu ali večini obč. sveta. Da je SLS pri razdelitvi mandatov v narodnem bloku NSS tako favorizirala je moralo imeti svoj vzrok. In tega vidimo, ako pregledamo razmerje glasov v novem občinskem svetu. Za navadno večino je potrebno 21 glasov. In SLS jih ima 15 glasov plus NSS 6 glasov je 21 glasov — ali JDS se je pri svojem štetju naprednih glasov grobo uštela, s svojimi osmimi glasovi je klerikalcem precej nepotrebna. Zamorec je storil svojo dolžnost. S svojim volilstvom je JDS pomagala do toliko mandatov, kolikor jih je bilo SLS potrebno do zmage.
Po poglejmo razmerje v mestnem svetu. SLS 8 glasove plus 1 glas NSS je 4 glasove proti 2 glasovoma JDS. Zamorec naj gre.
V	slučaju, da odpade vsled odpovedi ali smrti JDS ali NRS 1 mandat, se ta popolni z NSS, toraj se spremeni razmerje na 22 : 19, ako odpadeta JDS in NRS dva mandata, postane razmerje 22 : 20, ako trije mandati 28 : 19.
To je volilni uspeh demokratov. Menda še nikdar ni na tem svetu nikogar tako potegnil, kakor so to pot potegnili klerikalci mariborske demokrate.
Pa poglejmo si kako stoji z zmagovalci klerikalci. Dosedaj je blok nasto-
pal kot celota, ako si je za bodoče ustanovil Narodni klub. Dvomimo pa, da bi zamogel ta klub preprečiti, da ne bi v občinskem svetu kmalu izbruhnile z elementarno silo strankarske razlike. £o preveč različni elementi SLS in JDS, da bi ljubezen dolgo držala. Že razvoj političnih dogodkov v državi bo prinesel to. Verjetno je, da bo v tem pogledu tudi NRS šla preje za demokrati, nego za klerikalci. SLS bo z NSS prejkoprej osamljena v obč. svetu. Za sklepe pa, ki potrebujejo kvalicirano večino bo že treba iskati glasov pri
JDS, ali pa iti k Nemcem po pomoč. To pa je že grenak kruh. Potreba bo, namesto zapovedovati, mešetariti na vse strani. Rjoveti levi, ki so bili v dosedanjem občinskem svetu, bodo po-postali krotke živalice v novem.
Tn kje je ob takih prilikah ona trdna delovna večina, ki bo lahko uveljavljala svoje programne točke, o katerih piše >Jutro« dne 80. septembra?
Kako pa izgleda oni -/prav dober« volilni red, kakor piše isto »Jutro«, ako ga pogledaš skozi lupo, kakor smo v predstoječem storili mi?
Socialna politika.
Mednarodni kongres za socialno politiko. Od 2. do 5. oktobra se je vršil v Pragi mednarodni kongres za socialno politiko. Dasi socialistični proletariat ne pričakuje posebnih uspehov od prireditev, na katerih sodelujejo tudi razni meščanski socialni reformisti, je vendar prireditev mednarodnega kongresa tudi za delavski razred važen dogodek. Pustimo v strani razmotrivanje, če je umestno, da se takih prireditev udeležuje tudi delavstvo. Gotovo pa je važno, da se pospešuje upostavitev internacionalne socialne politike že zato, da se preprečijo ugovori kapitalističnega razreda v posameznih državah, da so socialna bremena v tej ali oni državi večja in hujša kot drugod.
Da je kongres dejansko izvršil svojo nalogo, je glavna zasluga socialističnih predstavnikov, ki so s svojimi referati dosegli neoporečen, popolen uspeh. Vsaj so referirali na kongresu ss. dr. Winter o osemurnem delovniku, dr. Renner o delavskih zaupnikih in Greu-lich o splošni socialni politiki.
Ker nam žal primanjkuje prostora, moremo prinesti o kongresu le sprejete resolucije in sicer:
Osemurni delovnik.
Ker je kongres prepričan, da se bo vzdržala veljavnost osemurnega delovnika le potom mednarodne pogodbene obveznosti posameznih vlad, zahteva kongres takojšnjo ratifikacijo Washing-tonske konvencije po vseh državah, ki
so članice mednarodne delovne organizacije.
Ravno tako zahteva kongres, da se z mednarodnim dogovorom uredi vprašanje nadur, odmora in delavskih dopustov.
Delavski zaupniki.
Mednarodni kongres za socialno politiko uvideva potrebo, da se pritegnejo delavci v poklicu kakor tudi v državi sami k sodelovanju pri metodičnem obratovanju, da se na ta način dvigne celotna produkcija. Zato zahteva kongres, da se v podjetjih zakonitim potom in upoštevajoč posebne prilike, uvede inštitucija delavskih zaupnikov. Delavski zaupniki naj nadzirajo v soglasju s strok. org. izvedbo delovnih pogodb, sodelujejo pri izdelavanju delovnih redov, kakor tudi pri odrejanju odmorov, dopustov. Nadzorujejo naj delavski zaupniki tudi pravilno izplačevanje v tarifnih pogodbah določenih mezd, izvrševanje higijenskih mer in odredb in pospešujejo naj tehnično izpopolnitev podjetja in strokovno izobrazbo delavstva.
Seveda tudi po mednarodnih kongresih sprejete resolucije ne bodo ovirale naših podjetnikov, da ne bi nasprotovali osemurnemu delovniku in inštituciji delavskih zaupnikov. Za ohranitev osemurnega delavnika, za ohranitev delavskih zaupnikov in drugih socialnopolitičnih pridobitev je treba močnih delavskih organizacij.
PolitUni pregled.
Volitve na Angleškem. Dasi še niso znani točni volilni rezultati, je vendar gotovo, da bodo prihodnjo vlado sestalii konservativci. Po dosedanjih poročilih je namreč rezultat sledeč: konservativci so dobili 7,162.168, delavska stranka 5,186.495 in liberalci 1,819.672 glasov. Na podlagi tega volilnega izida se poraz-dele mandati tako, da dobe konservativci 899, delavska stranka 151 in liberalci 40 mandatov.
Številčno je delavska stranka izza
zadnjih volitev ogromno napredovala. — Pri zadnjih volitvah je dobila 4,340.000 glasov in je torej napredovala številčno za skoro 800.000 glasov, po številu mandatov pa nazadovala za 40 mandatov. — Ta številčni rezultat kaže, da je delavska stranka v stalnem porastu, da pridobiva na pristaših in je le v volinem redu iskati vzrokov za padec delavske vlade. Gotovo je, da bo morala konservativna stranka upoštevati Mac Donaldove poli-lične smernice in — prezgodaj se vesele
Verne duSe.
Tam zunaj, sredi, utrujenega polja leži z obzidjem ograjen prostor, ki mu pravimo pokopališče. Tik ob obzidju hiti cesta v mirno posavsko vas, kjer stanujem jaz.
Spomnil sem se te dni: pokopališče
—	simbol smrti, cesta -/simbol poželje-nja, vas in dom — simbol cilja tega siromašnega tavanja po zemlji.
Vsak večer hodim tam mimo tistega ograjenega prostora, mimo božje njive, mimo one posvečene zemlje, kjer troh-ne mrtvi ljudje. In vsak večer jim v srcu zaželim lahko noč in miren, sladak počitek. Prevzame me občutek, da prihaja preko obzidja tisoč šepetajočih zahval: Hvala ti, brat v smrti ! ...
Verne duše.
Bolestno so cvilila vrata, v katera se je zaganjal veter, v zarjavelih tečajih. Nenadoma so se odprla na stežaj in nasproti mi je zamigljalo milijon lučic. — Tja v polje je bila zavaljena noč, temna in polna strahov, a nad njo so viseli črni oblaki, kakor prežeče pošasti, ki napovedujejo maščevanje.
Nekje v daljavi se je mešalo tuljenje vetra z bolestnim, dolgočasnim zavijanjem psov.
Zapel sem si površnik, dvignil ovratnik do ušes in stopil med grobove, med katerimi so se plazile sence.
Polglasna molitev, pritajen jok in krčeviti vzdihi so motili sveti mir iu se izgubljali med sivimi konturami nagrob-
nih spomenikov, na katerih je trepetala medla svetloba prižganih lučic.
Velika tuga je napolnila mojo dušo. Tako mi je bilo, da bi se na glas razjokal. Iztegnil sem roke proti zemlji, da bi segel, zagrabil v grobove, izkopal ona napol razpadla trupla, ter jih poklical nazaj v življenje. V grobove pa bi pokopal tugo in vse to otožno razpoloženje, nasul na grob kamenja in se z obujenimi veselil zmage nad smrtjo. — Toda, v grob se je pogreznilo le čustvo, ki me je prevzelo, ko sem stopil med grobove. In na mesto prekipelega čustva je planilo v dušo sto misli, s katerimi sem se umaknil k skupini grobov, kjer ni brlela nobena lučka, kjer ni bilo vencev, cvetja ... Postal sem, se zamislil in stal dolgo.
V	skrajnem, najbolj zapuščenem kotu pokopališča je stala koščena žena, naslonjena na koso. Niti to noč vernih duš ni mirovala božja dekla; izbirala je novo žrtev in vsa bleda razmišljala, kam bi zamahnila.
Na tistih zapuščenih grobovih sem se domislil: bratje v smrti!
Tn moja duša se je pogovarjala z brati in moja misel je pobožala sleherni grob na pokopališču:
Bratje! Koliko vas je v teh grobovih, ki vas je zazibal smrtni sen v trenutku, ko ste preklinjali življenje? Morda vsi. Koliklo vas je, ki ste bili sužnji in ste hrepeneli po svobodi? Morda vsi. Koliko vas je, ki ste iskali bratstva ljubezni?
Morda vsi. Koliko vas je, ki niste nikdar v življenju trpeli in ki niste nikdar občutili trpke mržnje, bede, pomanjkanja, zaničevanja, in ponižanja? Nobenega ni.
Verne duše! Kam je potovalo vaše hrepenenje, da se je slednjič zgrudilo v grob? Potovalo je na goro, odkoder ste bili namenjeni v obljubljeno deželo, a je bila pot prestrma in vaša obljubljena dežela je bila carstvo smrti. Tja ste se napotili že ob rojstvu in ste romali, kakor na božjo pot. Vsi ste imeli isto pot, a za vami in pred vami šla zavist, sovraštvo, strast, ljubosumnost, egoizem. O, romarji! Koliko vas je oslabelo na dolgi poti in koliko vas je bilo, ki ste omaganim pomagali na poti, jih pokrepčali in vzpodbudili, kažoč vrh gore, od koder se vidi v obljubljeno deželo? Malo vas je bilo, o bratje, kajti vsakdo izmed vas je skušal iztrgati bratu popotno palico, iz katere si je hotel napraviti zlato kraljevo žezlo. Vsakdo je imel občutek, da je on, romar, poklicani kralj obljubljene dežele. In tako ste omagali vsi, eden za drugim ste omahovali v grob, kjer vas je čakalo največje razočaranje in spoznanje — čakalo vas je bratstvo.
In še naprej sem se pogovarjal z vernimi dušami.
Verne duše! Kdo izmed vas je legel v grob brez vere in upanja? Ali ni bila vaša vera zelo različna? Verovali ste v bogatstvo, v oblast, v razkošje, v kupčijo,
v vojno, v slavo, v učenost, v spletke, v umetnost, v politiko, v laž, v krepost, v izkoriščanje. Verovali ste v delo svojih rok, v poštenje, v pravico in človekoljubnost, v enakost. Vsi ste bili razočarani, ko se vam je zarežala v obraz ona bela žena, naslonjena na koso, kajti izgnali ste izmed sebe ljubezen, ki vas je združevala. In ta ljubezen je prišla za vami v grob, kjer je pobratila bogatina, ki je umrl na mehkih blazinah s proletarcem, ki se je zgrudil sredi dela. Ljubezen v grobu je sprijaznila in poravnala vsa sovraštva in nasprotja, izenačila je kralja z najbednejšim siromakom. Med trohnečimi lobanjami ni razločujoče razlike. Ali ni smrt najneizprosnejša ironija, kateri ne more ustreči nikdo? In to ironijo še povečujejo težki kameniti spomeniki, zavaljeni na grobove nekdanjih mogotcev. Le malo pod temi spomeniki pa počiva nad združenimi brati najidealnejša enakost.
Vi vsi, ki potujete v teh dneh na pokopališče, poiščite med grobovi ljubezen, sprejmite jo v srca in prižgite pred njo vedno luč! Počastite jo 'in oznanjujte jo med živimi brati; kajti grobokopi, ki iščejo v življenju sami sebe, so smrtni svatje težko obolele domovine.
Verne duše mrtvih opominjajo verne duše živih.
S pokopališča sem polagoma krenil na cesto, ki hiti tik ob obzidju in ki je simbol življenja, vedno se ponavljajočega . . .
*
vsi, ki menijo, da je znova zmagala reakcija. Zanimivo je tudi, kako je delavska stranka napredovala:	leta	1910	je
dobila 380.000 glasov, leta 1918 že 1,700.000, leta 1922 4,210.000 in leta 1923 pa 4,340.000 glasov. Zadnjič je napredovala za 100.000 glasov pa je na številu mandatov ogromno pridobila, sedaj je pridobila 800.000 glasov, pa je na mandatih ogromno nazadovala.
*
Ko te vrstice čitamo, je za nami eden najljutejših volilnih bojev demokratične dobe. Volilni boj v Angliji ne zanima le angleško državo, temveč je več ali manj svetovnega pomena, ker z zmago delavske stranice z Mac Donaldom na čelu je odvisno delavsko gibanje ne le zapada, temveč tudi ostale Evrope, osobito balkanskih držav ter velike Rusije.
Zmaga Laboritov je zmaga socialistične ideje in evropskega miru. Gotovo je, da se kapital, družba celega kontingenta ne želi te zmage, katera bo pa za nas velikega pomena v našem političnem razvoju.
Kmalu po tej odločilni bitki pričakuje nas druga za mir Evrope še važnejša odločitev: ali svetovni mir ali vedno ogroženje istega, ali monarhizem ali republika.
Prve dni v decembru se bojuje odločilni boj v Nemčiji med našimi sodrugi socialisti in nemškim monarhističnim kapitalom. Če zmaga slednji, bodo nastali v Nemčiji notranji boji.
Lahko trdimo, ako pride do zmage Ludendorfov, pride lahko do najhujše meščanske vojne, ker gotovo je, da si preko 6 milijonska delavska armada ne bo dovolila monarhistične restavracije. Vsak pa si lahko predstavlja naporno delo nemških sodrugov, ki vedo, kaj je napravila svetovna vojna za nje in ostali delavski razred. Na eni največjo bedo delavske mase, na drugi kopičenje ogromnih bogastev.
*
Volitve v Nemčiji. Zadnje parlainea tarne volitve so se vršile v dobi najhuj-še gospodarske vojne v Porurju, v dobi splošne brezposelnosti in naravnost neverjetne inflacije. Kaj čuda, če so iskali nemški volilci rešitve v skrajni levici in skrajni desnici. Zato so dosegli precejšnje uspehe pri volitvah komunisti in monarhistični nemški nacionalisti. Pa prišla je londonska konferenca, z uspehom je končala ženevska konferenca, zunanje politična orijentacija je po volitvah v Franciji zavzela smer prijateljske in sporazumne ureditve gospodarskih vprašanj, Zato je naravno, da je bilo treba znova prepustiti odločitvi nemškega ljudstva, če odobrava, da stopi tudi Nemčija na
Kaj bo s stanovanjskim zakonom.
Vlada v demisiji ne dela, vse čaka in piše, kako se bo »razpletla« zapletena vladna kriza. Kdo bi v takem času reševal pereča socialna in gospodarska vprašanja! Mesto takega dela, se posveča vse samo intrigam, razdvajanju in utrjevanju meščanskih strankarskih interesov. Zalo je naravno, da se za stanovanjski zakon nihče ne briga in nihče ne gane. A koncem leta pa bo prenehala veljavnost sedanjega stanovanjskega zakona! Skrajni in prav zadnji čas je, da se strne delavski razred v enotno fronto, da se zganejo stanovanjski najemniki in uveljavijo: zaščito stanovanjskih najemnikov in izsilijo, da prične država s produktivno, interesom delavskega razreda odgovarjajočo stanovanjsko politiko. Zavedajmo se: hišni posestniki žilavo nadaljujejo boj za svobodo v razpolaganju s stanovanji in stanovanjskimi prostori. Najenergičnejši odpor, uajenergičnejša akcija delavskega razreda' le more preprečiti katastrofofalni udarec.
Obtožbe. V jugoslovanski državi preživljamo novo fazo meščanske konsolidacije. Davidovičeva vlada je izdala parolo: boj korupciji, kazen za korupcioni-ste. Pa so izdelali osnutek zakonu o pobijanju korupcije in — parlament bi obravnaval obtožbe Kojiča, Jankoviča in drugih takih ptičev, ki so bogateli in goljufali. Toda tudi narodna koalicija ni mirovala. Tudi ona je začela sklepati obtožbe proti sedanjim ministrom. Pa so napravil obtožbo za Korošca, obtožbo za
pol, ki sta jo začrtala Macdonald in Her-riot. Nemški parlament v dosedauji sestavi je težko ogrožal pravilno zunanjepolitično orientacijo • nemške države. Nemški socialisti so prvi izdali parolo: nove volitve. To predvsem, ker je ministrski predsednik Marks na zahtevo ko-alirane vladne stranke pričel pogajanja z nemškimi nacionalisti, da i oni stopijo v vlado. Pogajanja z nemškimi nacionalisti niso uspela, razpustili so parlament in odredili nove volitve. Nemški socialisti bodo dosegli pri sedanjih volitvah brez dvoma najlepši uspeh. Vsaj se je stranka izza zadnjih volitev organizato-rično okrepila, v agitacijskem aparatu izpopolnila, in njeno dosledno in neomajno stališče so potrdili dogodki, ki so se odigrali v zadnjih mesecih. Mimogrede bodi omenjeno, da je nemška socialistična stranka upostavila tekom zadnjih mesecev močan in zaveden kader delavskih rediteljev, ki vrše baš v volilnem boju neprecenljive naloge. — Volilni manifest nemške socijalne demokracije po-vdarja zahtevo po ohranitvi republike, zahtevo po demokratičnem socializmu in zahtevo po obsežnih socialnih reformah. Nedavno so se vršile občinske volitve v Hamburgu. Te volitve so pokazale izredno nazadovanje komunističnih in nacionalnih glasov, kar znova utrjuje prepričanje, da bo prihodnja sestava nemškega parlamenta bistveno drugačna. Od izida nemških volitev je odvisen zunanjepolitični pravec prihodnjega časa. Zato je na volilnem uspehu nemške socijalne demokracije emiuentno interesiran svetovni proletariat.
Švedska socialistična vlada. V Evropi imamo tri socialistične delavske vlade: na Angleškem, Danskem in sedaj tudi na Švedskem, kjer je s. Hjalmar Branting sestavil socialistično vlado, ki pa je v parlamentu navezana na podporo liberaljie stranke.
S. Branting vodi že desetletja švedsko socialno demokratično stranko. — 1918 leta je stopil prvič v liberalno-so-eialistično vlado in leta 1920 je sestavil prvo socialistično vlado, ki pa je le kratek čas opravljala državne posle. Po volitvah leta 1922 je znova sestavil vlado, ki pa je vsled predloga o preskrbi nezaposlenih morala odstopiti. Sedanja Brantingova vlada je torej četrta, ki jo je sestavil Branting. V sedanji vladi zavzema ta važni mesti tudi ss.Thorsson in Hansson; prvi je prevzel finančni, drugi pa vojni portfelj. Zanimivo je, da je bil sedanji finančni minister Thorsson svoječasno čevljarski delavec. Švedski socialisti so dosegli volilni uspeh s parojo popolne razorožitve. — Kedaj bo ta parola našla tudi v Jugoslaviji primernega odziva in odmeva?
Sušnika, Kumanudija in druge državniške veličine. Bo že res, da je ljudski glas božji glas, ki pravi: vsi so enaki, vsi kradejo in goljufajo! Potem pa naj pod vodstvom takih elementov zrase »krepka in močna Jugoslavija«, če jo grade taki zidarji in vodijo taki polirji.
»Naprej« zopet v Ljubljani. Pod tem
naslovom je znova oživel »Naprej«. Pravijo pa, da bo neredno izhajal, ker se še vedno selijo. Nam se čudno zdi, da more selitev tako dolgo trajati. Vsaj je ostal Bernotov dvakrat zastavljeni klavir itak v Krškem in se bo tam nadaljevala pravda, kdo bo kril z Bernotovim klavirjem svoje terjatve.
Zopetna ustanovitev težko-atletskcga odseka podružnice »Svoboda« šiška. — Na prošnjo starih in agilnih rokoborb-oev se je sekcija ponovno oživela. Pristopilo je izven starih članov tudi že nekaj novih. — Na ustanovnem občnem zboru, ki se je vršil dne 21. oktobra 1924 v klubovi sobi gostilne »Ančnik« v šiški je sodrug Rudolf Simonič podal sliko delovanja prejšnjega odbora in obenem novemu odboru začrtal smer, katera bode vodila do uspeha. — Podružnice »Svobode« se gotovo še živo spominjajo, kjer so nastopili naši rokoborbci. Če katera podružnica »Svobode želi, da nastopi naš odsek, naj blagovoli poslali dopise na: Podružnico »Svobode« Šiška. — Nastopili bodo dne 9. novembra v Trbovljah, 16. novembra v Zagorju in dne 23. novembra v Litiji. V omenjenih krajih prosimo člane, da si ogledajo naše vrle ro-
koborbce, ker je ta izvanreden šport nad vse zanimiv.
Čuden samomor. V Ameriki' je napravil dijak visoke šole v New-Yorku prav poseben samomor. Dijak je odšel v gozd, se z verigami privezal k drevesu, si na ta način onemogočil rešitev in je vsled lakote umrl.
Avstrijske socialistične kulturne organizacije. Ob tridesetletnici ustanovitve prve kulturne delavske organizacije v bivši Avstriji, ki jo je sedaj proslavil avstrijski socialistični proletariat je razveseljivo gledati, kako visoko so se do danes razvile kulturne organizacije avstrijskih sodrugov. Socialistična stranka je ustanovila toliko kulturnih organizacij in raznih športnih organizacij, da je skoro težko, dobiti o vseh živih, delujočih in uspevajočih organizacijah točen pregled. Najpreje so organizacije za duševno kulturo. Najnižjo stopnjo tvorijo organizacije šolskih in otroških prijateljev. Njihova naloga je dvojna; one so organizacije za šolsko reformo, propagirajo in popularizirajo zahtevo po šolski reformi, one vodijo volitve za sosvete staršev (Elternrat). Te organizacije so štele v letu 1921: 57.519, v letu 1922: 71.8875 in v letu 1923: 87.76D članov.
Dorasel otrok stopi v mladinsko organizacijo. Ta je imela v letu 1922: 34.632, v letu 1923: 37.868 članov. — V tesni zvezi z mladinsko organizacijo delujejo organizacije za telesno kulturo.
Na čelu teh organizacij stoji predvsem telovadska organizacija, ki je štela koncem leta 1923: 35.130 članov. Tekom zadnjega	leta pa so ustanovili
58 novih telovadnih društev in nakupili telovadnega	orodja v	milijonski
vrednosti. Poleg	telovadnih organizacij
deluje organizacija prijateljev prirode, ki šteje 74.000 članov in ima 38 planinskih koč. Samo v zadnjem letu so zgradili dve novi planinski koči, ki predstavljata milijardno vrednost. Dalje se krepko razvija organizacija plavalcev, ki šteje 21.000 članov. Omeniti bi bilo še nogometna društva s 50.000 člani, kolesarska društva z 22.000 člani in atletski klub s	6000 člani.	Avstrijski
sodrugi se pač dobro zavedajo, da morejo le kulturne organizacije napraviti človeka — socialista. Naj naši sodrugi premislijo, koliko se je pri nas zamudilo! Pa naj preko vsega s podvojenimi silami sodelujejo pri Svobodi in ostalih naših kulturnih organizacijah. —
Gospodarstvo.
Kurivo za ljubljansko in okoliško delavstvo.
Premog in drva postajajo zlasti na jesen predmet splošne špekulacije s strani raznih privatnih prekupčevalcev. Zato je bila že davno izrečena želja, da bi se stvorila organizacija, ki bi imela namen nakupiti kurivo direktno pri proizvajalcih, ter ga po zmernih cenah razprodajati med ubožnejše sloje, zlasti med delavstvo.
To nalogo je prevzelo sedaj Konzumno društvo za Slovenijo, ki bo razširilo svoj obrat tudi na to panogo živ-ljenskih potrebščin, da bo tudi tukaj izločeno privatno dobičkar jen je. Kon-
zumno društvo bo po sprejetih naročilih nakupilo kurivo direktno pri proizvajalcih ter preskrbelo tudi razvoz na dom potom najcenejših voznikov. Zlasti drva bo v stanu nakupiti direktno pri kmetih po najnižjih cenah, ker ima 37 prodajalen, ki so razvrščene po vseh važnejših krajih Slovenije. Premog bo pa naročilo direktno pri rudniku v Trbovljah in Kočevju.
Cene, po katerih se bo razprodajalo kurivo veljajo že z dostavo na dom in so gotovo zelo solidne.
Klana bukova drva 1 kg — 35 para klana bukova drva razžagana 1 kg — 38 para.
Trboveljski premog v kosili 1090 kg 452 Din
Kočevski premog v kosih 1000 kg 330 Din.
Naročiti se more najmanj 500 kg.
Dosedaj se je prijavilo že večje število družin, tako da je Konzumno društvo že naročilo 8 vagonov trboveljskega premoga, katerega bodo dosedanji naročniki sprejeli prve dni novembra.
U. D. R.
Zanemarjanje službene dolžnosti.
Ediuica Marks« Ljubljana je sporočila upravnemu odboru, da so na protivojnem shodu dne 21. sept. v Ljubljani, kjer je imela edinica rediteljsko službo brez zadostnega opravičila manjkali naslednji člani:	Kraljič
Jože, Vlah Maks, Dekleva Rihard, in Žvokelj Franc.
Upravni odbor jih je zato na svoji seji črtal iz članskega imenika naše organizacije in jih poziva, da vrnejo nemudoma ves društveni inventar zlasti pa znak in legitimacijo.
Iz stranke.
CELJE OKOLICA!
Sodrugi, pozor!
V	pondeljek, dne 3. novembra ob pol 8. uri zvečer se bo vršil v gostilni Jugoslovan
JAVEN SHOD.
Dnevni red: Občinska politika sedanjih večinarjev.
Na shod se vabijo tudi občinski od-barniki nasprotnih strank.
Krajetna pol. organizacija SSJ* na Viču
sklicuje za soboto 8. novembra
SHOD,
ki se bo vršil v prostorih gostilne pri Kramarju na Glincah. — Pričetek ob 7. uri zvečer.
Dnevni red: 1. Stanovanjsko vprašanje. 2. Političen položaj in delavstvo.
Dopisi.
Prva seja novo izvoljenega občinskega sveta celjskega.
V	soboto, dne 25. oktobra točno ob 19. uri je otvoril župan dr. Hrašovec prvo sejo občinskega sveta z dnevnim redom: volitev župana in podžupana. Ker je župan dr. Hrašovec najstarejši občinski odbornik, prevzame tudi predsedstvo. K dnevnemu redu se oglasi k besedi s. Koren in jim v veliki tišini in napetosti
Tedenske vesti.
pove, da bo pri volitvi njegova glasovnica prazna in poda sledečo izjavo:
Kot edini zastopnik socialističnih vo-lilcev v Celju izjavljam, da smatram izvedene volitve na temelju večinskega proporca za uzakonjeno nasilstvo. Demokratski princip, po katerem so v eni državi vsi državljani pred zakonom enaki, se je z volitvami na temelju večinskega proporca, hudo oskrunil. Ta, na temelju teh volitev izvoljeni občinski odbor je po svoji sestavi v nesoglasju s pravim izrazom volje in prostim odloče-vanjem volilcev. Kot zastopnik demokracije in socialističnih principov, bom delal in se boril z vsemi razpoložljivimi močmi, da se krivični volilni red spremeni in da se bo v bodočih volitvah volilo na temelju splošne, enake, tajne in proporcionalne volilne pravice, brez terorja, v znamenju demokracije, ki bo pomenilo pravi izraz volilcev, ki so sami in edino poklicani v občini in državi odločevati.
Na to so se vršile volitve župana in podžupana. Ker ima narodni blok skupno ‘25 glasov sta dobila dr. Hrašovec za župana in Gobec za podžupana vsak po 25 glasov. Gospod Rebek je dobil za podžupana od Nemcev dva glasova. Galerija je bila dobro obiskana, kar v Celju vsled neprimernega prostora ni običaj. Želeti pa bi bilo, da bi se volilci tudi v bodoče malo bolj interesirali, ker bodo imeli še priliko za ploskanje in živijo klice, ampak večkrat le s kislim obrazom.
Štore. — Pri nas se je vršil v nedeljo, 26. oktobra članski sestanek, na katerem je poročal s. Koren o strankinem kongresu v Mariboru in o političnem položaju. Članstvo je poročevalcu pazljivo sledilo in je vzelo poročilo z zadovoljstvom na znanje. Nato se je vršila mirna in stvarna diskusija, kakršne si Štorčani še večkrat želimo. Vsi so izražali željo, da bo treba spet javnega shoda in več živahnosti.
Tržič. V nedeljo, dne 26. t. m. se je vršil pri nas članski sestanek Krajevne politične organizacije SSJ, na katerem je poročal s. Golmajer*iz Ljubljane o položaju naše stranke v državi in o političnem položaju v obče. Sestanek je bil za razmere, ki trenutno vladajo v naši organizaciji, prilično še precej dobro obiskan. Seveda je želeti boljšega obiska. Referat so navzoči vzeli z zadovoljstvom na znanje, ter sklenili, da pojdejo vsi na delo za dograditev organizacije.
Prevalje. — Kakor drugod, tako imamo tudi pri nas ljudsko šolo, samo te prednosti smo tu deležni, da je pouk samo dopoldne in da imajo otroci čas, oziroma priliko pozabiti še tisto malenkost, ki se je tekom par uric dopoldne nauče. Zato bi bil posebno velike važnosti na-
črt, ki so ga tukajšnji učitelji še nedavno razglasili med šolarje, da se bo otvo-rila šola tudi za popoldne in sicer »z nemškim poukom«, čim dobe višjo plačo. To vest so skovali in obljubljali naši klerikalci v času, ko so lovili kaline za izvolitev svojih ‘22 tigrov, oziroma poslancev, ki s svojimi 4 ministri niso napravili nič drugega, nego to, da so ljudstvu pokazali, da je prijetno sedeti na vladnih stolčkih ter se ljudstvu smejati v pest, da so se dali tako lepo oslepariti za njihove glasove. — Glede uvedbe popoldanskega pouka si dovoljujemo pripomniti, da imajo to že drugod tudi vpeljano. Zakaj bi ravno pri nas ne bilo mogoče tega uvesti, tega v resnici ne vemo. Pa klerikalizmu je več za morilno orožje in za vojaško diktaturo, nego za ljudsko izobrazbo. To so pokazali s tem, da so določili za militarizem cele štiri milijarde, ljudstvo pa puste na cedilu. Kako* so nesramni in brezvestni ti klerikalci, vidimo, če pogledamo, kako ti možje v črnih kutah, ki danes ponovno podpirajo to največje gorje ljudstva in to je militarizem, pisali uvodni članek v »Bogoljub« z dne 8. avgusta 1918 z napisom »Vojsko vojski«. Ta članek je spisan res tako, da kdor zgodovine teh hinavcev res ne pozna, si jih predstavlja kot resne ljubitelje miru in revnega ljudstva. Da pa so tisti -čas pisali proti vojni in militarizmu, je lahko razumljivo, ker članki za nadaljnje klanje takrat niso vlekli več, temveč bi znali dočakati, da bi jih z vojske vračajoči se vojaki pobili kot garjeve pse! Napisal pa ga je najbrže tudi eden tistih, ki se mu je bla-goslovljenje morilnega orožja tekom vojne preslabo izplačalo.	Prizadeti.
Občinske volitve v Ptuju. Pri občinskih volitvah smo zopet enkrat mogli opazovati, s kakšno silo se meščanske stranke borijo za nadmoč v občini, in s kakimi sredstvi nastopajo. Že zvečer pred volitvami sta nemška nacionalna stranka in slovenski blok mazala zidovje, plakatirala bojkote itd. Posebno slovenski blok je pokazal vso svojo stopnjo inteligence, kulture ter svoje miroljubnosti. Da ne bi imeli premalo žvižgačev, kričačev in razbijačev, je bilo potrebno, da je prišla depulacija tudi iz Maribora, med katerimi je bil tudi kandidat tamošnjega učiteljišča, ki bi storil boljše, če bi se brigal za svoje knjige. Dan volitev je bil zelo interesanten. Da bo volilna zmaga slov. bloka sigurna, so se že poprej združili vsi, ter spravili vse na noge. Kdor ni mogel hoditi, so ga na volišče pripeljali. Ena pa je, kar absolutno ne bi smelo biti, volili so ljudje iz okolice, ki niso nikdar v Ptuju stanovali. To so bili seve-d asamo volilne špekulacije. Krona vsemu se je pa posadila zvečer po razgla-
sitvi rezultatov. Pred mestno hišo so bili zbrani »boljši« meščani, šolska mladina pa je pod vodstvom Orjune vpila in kričala, kar se je dalo. Videl si učitelje, profesorje, advokate, duhovnike, trgovce, uradnike, in vse je kričalo kot živina. Potem so napravili obhod po mestu, in vsi so divje žvižgali, kričali in razbijali.
Žalostno je, da celo vzgojitelji mladine ne vedo, da to ni kulturno delo, to ni slovensko delo, to je svinjsko ali živinsko delo. Kje je tu vzgoja mladine, kje je morala naših učiteljev in voditeljev. Sprva sem se jezil, ko sem to delovanje opazoval. Pa moj tovariš me je potolažil, rekoč: samo pusti jih! To so vaje za revolucijo, za poboje in nemire! Ti boš še videl, kako bo ta mladina razbijala, ko pridejo zanjo resni časi. Ko bodo imeli prazen želodec in trpeli pomanjkanje, bodo izpregledali, kako jih ti voditelji slepijo, izkoriščajo in izžemajo, takrat se bodo prav tako obnašali, kakor danes.
Več poštenih staršev.
Tigrovska moč gre h koncu.
Tri mesece imamo vlado »reda, pravice in zakona«, pa nikjer se ne vidi niti ne čuti, da bi bilo za las bolje kot prej. Pač pa je črnim zverinam silno zrasel greben. Nič se ne brigajo, kaj bo jutri, ko bo ljudstvo spoznalo, kakšni sleparji so. Upajo, da bodo že našli novo geslo, s katerim bodo klerikalci slepili ljudstvo. Pri nas v Mariboru so dobili klerusi dokaj krogljic v svojo skrinjico na sleparski način.
Žebot je na tihem po gostilnah pripovedoval gorostasne stvari o socialističnih davkih itd. Tako je nekaterim železničarjem zaupno povedal, da ima sodr. Bahun že v žepu pripravljen davek — čujte in strmite — na mleko. Ni sicer povedal, koliko bo znašal ta mlečni davek, ampak to je vseeno, samo da klerikalec doseže uspeh. Če se to jutri izkaže kot laž, to nič ne de, samo da do volitev drži. Potem je mesarje strašil s storijo o premestitvi mesarskih stojnic pod magistrat, to je v oni predor od Glavnega trga do Rotovškega trga. Bogsigavedi kaj si je še vse klerikalni tiger zmislil, češ to in to (nameravajo ti preklicani socialisti uvesti, če zmagajo. Dovolj je, če omenimo, da je »Straža« očitala Bahunu, da je on predlagal dinarski davek, pa je Ja davek predlagal njihov vodja pokojni dr. Verstovšek. Sicer pa je bil ta davek soglasno sprejet in so bili vsi tigri navzoči. To dovolj ilustrira klerikalno poštenost. Ali namen posvečuje sredstva. Zdaj. pa gre klerikalna barka nekoliko po strani. Politični potres ne prizanaša niti klerikalcem, čeprav pra-
vijo, da brez božje volje niti las z glave ne pade. Zato je tudi božja volja, da Korošec in Sušnik in Vesenjak ne vladajo ljudstvu, ker mu ravno oni nalagajo neznosne davke. Železniškim delavcem so zvišali davek na plače kar nad tisoč procentov. Sedaj so pa izdali predpise za vozne olajšave, ki pa pomenijo v resnici vozne težave, ker hočejo polovici železničarjev z enim mahom odvzeti legitimacije in jih tako oropati vsega, kar so desetletja uživali. Namesto železničarjev bodo dobile legitimacije farške kuharice, menihi, misijonarji, potem dojilje otrok razne visoke gospode itd.
To je klerikalni žegen. »Ne glejte, kaj delamo, ampak samo kaj govorimo!« Sicer vemo, da nimamo od nobene vlade ničesar pričakovati, ampak, če nam že nimajo kaj dati, tedaj naj nam vsaj ne jemljejo to, kar že imamo.
Tri mesece klerikalnega režima je bilo dovolj, da vemo kaj imamo pričakovati od klerikalizma.
Izdajatelj:
Oblastni odbor SSJ za Slovenijo. Odgovorni urednik:
France Vidmar.
Tiska tiskarna Makso Hrovatin.
»nrTi «
d DVOJNO 1*1 J“ I A RŽENA%, JLsladna/ iLJM KAVA. Mi
w '/ČK EE3 I m
U	TVORNICA	ŽITNE	KAVE,	'f
\ VELEPRAZARNA ZRNATE KAVE. ]/ GLINICE PRI UU31JANJI. ( f
Palma podpetnlkl in podplati so najboljši
Sie^el	Sd.ru.g'
d. O* 25*
tiszaJ-inLlca, p>la,t:rxe:rLes^ Inn. ToozncLTosLŽrn-e^si lolagra,
Ljubljana. Duiiajsba o. 31
Svitavy	WIen
(Č S. R.)	(Nem.	Avstr. ‘
Razširjajte „Socialista“!
Zahtevajte povsod
,JADRAN4
terpentinovo čistilo za	j
čevlje, ker Je najboljše.	'
Ako čistite čevlje edino le z »Jadran« kremo, si prihranite mnogo denarja.
Vaši čevlji ne razpokajo ostanejo mehki in trpežni.
Copak Micinal Lipar, triple str
mi, n i. t. i.
po najnižjih dnevnih cenah
,/ALK0‘
-eletrgovina žganja, družba z o. z
LJUBLJANA - KOLIZEJ
Konfekcijska tovarna FRAN DERENDA & CIE. družba z o z , Ljubljana. Pisarna Emonska cesta cesta št. 8. Tovarna: Erjavčeva cesta štev. 2 nasproti dtamskega gledališča. Telefon interurban št 313 in 249. Brzoiavi: Derenda. Najstarejša, najmodernejša in največja tovarna moških, deških in fantovskih oblačil, ter vsakovrstnih uniform po predpisanih krojih — Konkurenčne cene. Zanesljivi in prvovrstni delavci dobe delo profi kavciji tudi na dom.
OHBN
se dobi v vseh špecerijskih prodajalnah
iiiciiiiMiriiij iii:iii;iiiii;iiiiiiiiiiriii:i:iiiiiiiii:ii!i!iiiii:iiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiii|»i||ll>lll!lll,lllllll:i|i|iiiiiiiii:iiiii;i!i!iiiii!iiiiiiiii;iiiiiii:iiiii!i!iiiift
Prva Mariborska delavska pekarna r. z. z o. z. v Mariboru, Tržaška cesta št. 37 -38, telefon štev. 324. Ustanovljeno leta 1898. — Moderno in higijensko urejena pekana-priporoča svoje okusno in verd no sveže pecivo v polni teži Pecivo se dostavlja tudi na dom.
n
a
*""!
O
Ul
Letna trikotaža, nogavice, galanterija in drobnina
C
(U
Gaspari & Farmlnger, Maribor, Aleksandrova cesta št. 48
l:llll»Hllllllllllll!l!ll||||il•,«1,,,l,,,lr,'l:,!ll, 11 ,:,!li,1|i| 11111 < i i i 11111nHn lem i iiiii!iiiiaiiiiiiiiiniii:i:i;i!i:iii!iiiiiiiiiiii s.miiiiiiiiiiii
itampiiie
iz kovine in gumija izdeluje graverski zavod
Sitar & Svetek
Ljubljana, Sv. Petra cesta 13
ZASTOMi
ne, pač pa po zelo nizkih cenah dobite vse kuhinjske potrebščine, kakor raznovrstna kleparska, kotlarska, kovinostiskarska ter ključavničarska dela in druge predmete p.i zadrugi
r. z. z o. z.
splošna kovinska industrija
Lilijana, Mvorsla ulita 18
Telefon štev 729.