Za poduk in kratek čas. Ljutomerska okolica. Zgodovinska črtica.) (Spisal J. L . p . j . ..) I. Cezanjevci. Eo so si bili Rimljani pod^rgli mogočno Panonijo, h katerej je spadal tudi precejanji del 7zbodnjega Štajera, in ko so 8i bili ti mogočni vladarji ,,7sega sveta" 7zhodnje meje svojega neizmernega cesarstva ob velikem Douavu kolikor toliko utrdili, obračali so rimljanski cesarji S7ojo pozornost na notranjo nredbo S7ojih mnogobrojnih pokrajin. Zidali so 7ojne ceste, katere so 7odile iz Italije 7 no7e pro^incije ali dežele, kjer so tudi poatranake ceste razpreže- 259 7ali. Ob teh cestah so bili postavljeni miljuiki in prenočišča (latinaki mansiones), od katerih ae najdejo še dan danes aledi. Taka cesta je bila napeljana tadi iz Ogleja (Aquileja) čez Emono (Ig pri Ljubljani), Celje, Ptuj 7 Sombotelj na Ogerskem (Steinamanger) in dalje proti Bečn. Da je bila ta cesta iz Ptuja dalje mimo Ormoža in Hunia (Holma) napeljana, o tem svedočijo se vidljive aledi jako stare in trdne ceste ob 7znožji prijetnih Humskib goric. Začelo se je tudi dozdevati, da je morda n8tara cesta" pri Braneku dotična rimljanska cesta bilajMn Cezanje^ci (nemški rZeaendoifu) pa nmansio 7icesima" (d^ajseta postaja). Eajti težko 8i je razlagati drugače, zakaj bi se sicer dotična občina nStara cesta" zvala in težka je izpelja^a besede nCezanje7ci" iz ko7e slo^enske korenine. V tem mnenji potrjujejo nas tu skopani denarji in urne *) iz rimljanskih časo7. Leta 1839. je bil godomerski (Godomerci niso daleč od Cezanje^ec) kmet Skuhala na nji^i pri nStari cesti" našel dobro obranjeni rimski zlat, iz čeaar se sklepa na kako^o rimsko pokopaliače in na kakovo rimsko flman8io" (poatajo, prenočiače). Gezanjevaka cerke? sv. Roka in Boštijana, katero oskrbljujejo ljutomerski duho^niki, je bila zidana baje 1. 1675. Podobo 7 7elikem altarju ima razen svetnikov tudi predstavo o kugi (pomoru), ki je takrat hudo razsajala 7 teh krajib, kar svedoči, da se je bila cerke7 zavoljo obljube 7 tej bolezni postavila. II. S7. Eriž. Eoliko je farna cerke7 pri 87. Erižu stara, o tem se ne ve nič gotovega. Znani zgodo^inar Po^oden **) je mislil, da je 1. 1402. že stala. Zvonik je bil cerk^i prizidan leta 1602.; da pa je cerkev sama mnogo starejsa, o tem svedoči njeni staro-gotični stavbareki zlog. Začetkoma je bila fara sv. Eriža najbržej radgonska podružnica; ali kdaj je pa postala samostalna žnpnija, ne morem povedati, kajti starih pisem čisto manjka. Najstarejše krstne knjige segajo do leta 1650. Od župniko? prejanjih časov sta služila tu dva doktorja bogoslovja; eden teb se je Z7al 17. Ferdinand plemeniti (Freihen) Neuhaus. Leta 1786 je bil 87. Eriž dekanijaka župnija. Takratni župnik in dekan Jelen je bil dobil 1. 1784 z oskrbnikom E o k 1 - n o m zlato medaljo (svetinjo) za pospeševanje šolstva. III. Veržej. Veržejski trg je najmanj tako star kakor ljutomeraki. Oa so se jako rano ljudje tukaj naselili, je pra7 7erjetno, kajti lega Veržeja tik Mure je bila za naselje^anje pra7 primerna in 7ablji7a. Vsled tega pa je bil kraj tudi razpostavljen Tsakojakim napadom prek Mure prihrumivšib ljadate^: A7aro7, Magjaro7, Turko7 in *) rUrne" so posode iz ila ali kamena, napolnjene 8 pepelom in ostanki kosti; kajti Rimljani, kakor sploh stari narodi, so »voje mrliče sežigali in pepel v takih posodah shranjevali. **) Povoden je bil duhovnik in je upokojen radi bolezni (deficient) dalje časa bival v Ptuju, o katerem kraju in o njedovi okolici je nabiral zgodovinske podatke. Eruce7. Tudi se morda ostanki teh Ijndstev v nekaterih sedanjih Veržencib nahajajo; kajti niso 78i tržani po postavi in barvi ži^ota popolnem slični Slovencem 7 okolici, dasi vsi Verženci lepo slo^enski go^ore. Eoliko 7redno8ti je razlaganje pomena Veržej ali Varžej, iz besede n7aru, ki pomenja znani avarski krog ali obroč, za katerega so se Avari skrivali iu uplenjeno blago ahranje7ali, tega 86 ne upam razsoditi. Sicer si utegnejo besede n7ar", n7aroš" (trg, mesto), Veržej, Varžej, Varaždin, Varadin, kolikor toliko 7 sorodu biti.*) Pokojni Po^oden je mislil, da je na mestu sedanjega pokopališča utegnil biti utrjen tabor, kakorani se še dandanes 7idijo pri mnogih cerk^ab, okoli katerib so ae kriatijani za pokopališčnim zidovjem Tečkrat proti sovravniku, zlasti proti Turkom, branili. Od starinskih pisem, katera ae na magistratu 7 Veržeji hranijo, je najstarejše in najvažnejše ono od leta 1413, 7 katerem potrjuje 7oJ7oda Ernst 7 dunajekem Novem mestu (7 sredo po Eatarini) Veržencem pravico tržstva, 87obodo mitnine, (te pravice 80 imeli že od voj^ode Albrebta) in tedenaki tržni dan, katerega jim je bil že prej 7OJ7oda Rudolf dozvolil, kakor navaja to najstarejae pismo od leta 1413. (Dalje prih.) Smešničar 32. Gospod stopi 7 neko kmetsko krčmo, kder je bilo 7ae polno mub. Ne^oljen reče gospod: krčmar, dajte sitnim muham vendar tndi kaj jesti! Erčmar odgo^ori: gospod, hitro donesem je8ti, le ukazite mabam, naj se 7sedejo! *) V Veržeji je tudi nekaj priimko7 nA7ar",terih sicer daleč okrog ni.