Časopis občine Kamnik, 20. decembra 2019, leto 4, številka 22
Nihalka na Veliko planino ne vozi
Izredni tehnični pregled nosilnih vrvi nihalke je pokazal, da so tako dotrajane, da ne dopuščajo več varnega obratovanja. Nove nosilne vrvi so sicer kupili že poleti, dobavili pa so jih v ponedeljek, a nihalka vsaj do sredine januarja ne bo vozila. »Polnočnica na Veliki planini seveda bo,« zatrjuje direktor Leon Keder in poudarja, da tudi gostišče Zeleni rob obratuje nemoteno.
Jasna Paladin
Kamniška Bistrica - Ljubitelje Velike planine je v začetku decembra neprijetno presenetila novica, da nihalka na planino ne vozi in da bo tako vsaj še mesec dni, kar pomeni, da bo tudi med novoletnimi in božičnimi prazniki in na priljubljeno pol-nočnico na planino možno priti le peš.
Čeprav je imelo vodstvo družbe Velika planina zamenjavo nosilnih vrvi že dlje časa v načrtu in so te tudi že kupljene, so jih rezultati izrednega nadzora, ki so ga v Zavodu za gradbeništvo Ljubljana (ZAG) preventivno naročili pred podaljšanjem obratovalnega dovoljenja nihalke za šest mesecev, presenetili. Pregled vrvi z magnetno napravo je pokazal, da so posamezne nitke v vrveh popokane in bi ob večji obremenitvi lahko tudi počile. Zato so nihalko nemudoma zaustavili. Kako to, da tega neljubega dogodka niso mogli predvideti, kakšno je stanje dobra dva tedna po zaustavitvi in kdaj se bo začela menjava nosilnih vrvi, smo preverili pri direktorju družbe Velika planina Leonu Kedru.
Dogodek, ki je presenetil vse
Rezultati pregleda so bili nenačrtovan dogodek, ki je presenetil tako vodstvo družbe in zaposlene kot tudi preglednike iz ZAG-a, nam je v uvodu pojasnil direktor in zatrdil, da nikakor ne velja, da na menjavo vrvi niso bili pripravljeni. Ne nazadnje se je že ob nakupu nosilnih vrvi pred dvajseti-
Nihalka na Veliko planino od 3. decembra ne vozi, tako pa bo predvidoma še vsaj
mesec dni. / Foto: Jasna Paladin
mi leti vedelo, da jih bo treba zamenjati po dvajsetih letih, saj je tolikšna njihova življenjska doba, ne glede na rezultate tehničnih pregledov. »Obratovalno dovoljenje nihalke velja do konca letošnjega leta, to smo seveda vedeli. Dovoljenje smo želeli podaljšati za pol leta, kar nam zakon omogoča, saj smo nosilne vrvi nameravali zamenjati aprila 2020. Da pa bi nam podaljšanje odobrili, smo morali opraviti tehnični pregled,« pojasni Keder. Zakaj pa se je ta plan porušil?
Nove vrvi kupili že poleti
»Že leta 2017 smo iskali predračune, koliko nas bo stala menjava obeh nosilnih vrvi, in takrat smo dobili oceno okoli dvesto tisoč evrov. Z višino te investicije smo seznanili tudi lastnika, torej občino, in takrat smo se dogovorili, da bi ta zne-
sek z dokapitalizacijo naše družbe pokrila občina, dobiček iz našega poslovanja pa bi vlagali v obnovo Zelenega roba, gradnjo nove gostilne ob spodnji postaji in podobno. Zato smo že oktobra lani objavili prvi javni razpis za dobavo vrvi in menjavo, a se nanj - čeprav je bil razpis evropski in smo dobavitelje tudi sami opominjali, naj se prijavijo - ni prijavil nihče. V začetku letošnjega leta smo razpis ponovili, edini ponudnik pa je oddal ponudbo, vredno skoraj 450 tisoč evrov, kar se nam je glede na predhodno povpraševanje zdelo absolutno preveč. Takšne investicije preprosto ne bi zmogli izvesti. Razpis smo maja letos nato ponovili še tretjič, a se je znova prijavil le ta ponudnik, ki pa je ceno le malenkost znižal. Prav v tem obdobju se je nato izkazalo, da občinski proračun predvidene doka-
pitalizacije naše družbe ne omogoča in da se bomo investicije morali lotiti sami - seveda na račun drugih projektov, ki bodo zato morali počakati. Ko je občina izstopila iz investicije, nismo bili več zavezani k javnemu razpisu, zato smo se odločili za neposredni nakup vrvi, da sami naredimo inženiring in sami poiščemo dobavitelja. Obe nosilni vrvi smo tako naročili in tudi že plačali julija, in sicer za sto tisoč evrov, pri čemer je bil dobavni rok več kot 22 tednov, torej do novembra ali decembra, zato se nam je z nakupom takrat zelo mudilo. Ker bi se dobava lahko zavlekla, smo si naredili plan B - torej podaljšanje obratovalnega dovoljenja za šest mesecev -in tudi sicer bi bilo zamenjavo veliko lažje opraviti spomladi kot pa pozimi.«
> 2. stran
OBČINSKE NOVICE
Izjemna knjiga za vsak kamniški dom
Medobčinski muzej Kamnik je ob 790. obletnici prve pisne omembe Kamnika izdal knjigo z naslovom Odsevi kamniških tisočletij, ki prikazuje zgodovino kamniškega območja od fosilnih najdb do leta 1918.
stran 3
AKTUALNO Za varno pot v gore
Na Planinski zvezi Slovenije opozarjajo, da gore obiskujemo le dobro pripravljeni in s popolno opremo, v katero pozimi spadajo tudi plazov-ni trojček, dereze in cepin.
stran 5
POGOVOR
Adventni čas, ne veseli december
Edi Strouhal, župnik v župnijah Šmartno v Tuhinju in Sela pri Kamniku, je edini duhovnik v Sloveniji, ki izvaja maše tudi v znakovnem jeziku za gluhe. Poudarja, da je najlepše darilo tisto, ki ga ne moremo kupiti.
stran 6
ŠPORT
Najboljši gorski tekači
Sezono v gorskih tekih so tudi letos zaznamovali člani Kluba gorskih tekačev Papež, naj mlada gorska tekačica leta pa je postala Nuša Mali iz Znojil.
stran 10
Silvestrovanje na Glavnem trgu
Decembrsko dogajanje, ki letos v Kamniku poteka pod geslom Gremo zvečer v mesto, se bliža vrhuncu.
Jasna Paladin
Kamnik - Središče mesta se je v vasico lesenih hišk, kjer je do 30. decembra mogoče kupiti prednovoletna darila, spremenilo 10. decembra. »Namen lesenih prodajnih hišk je, da skupaj z že obstoječimi ponudniki storitev in
izdelkov na Šutni in v mestnem jedru zaokrožijo podobo najlepše kamniške ulice in našega mesta kot malce drugačnega, a zanimivega in raznovrstnega nakupovalnega središča,« pravijo na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik.
> 2. stran
Kamničan-ka v letu 2020
Jasna Paladin
Kamnik - Časopis Kamni-čan-ka bo tudi v letu 2020 izšel dvaindvajsetkrat. Predvideni datumi izidov so: 10. in 24. januar, 7. in 21. februar, 6. marec (priloga ob občinskem prazniku) in 20. marec, 3. in 17. april, 8. in 22.
maj, 5. junij (priloga Kam čez poletje) in 19. junij, 17. julij (priloga Kamfest), 14. avgust, 4. september (priloga ob Dnevih narodnih noš in oblačilne dediščine) in 18. september, 9. in 23. oktober, 6. in 20. november ter 4. december (priloga Kamnik decembra) in 18. december.
Delavnica:
Markovo 1A, 1240 Kamnik Klemen:
tel: 018317 220 gsm: 051 636 556 akumulatorji, servis in prodaja
DECEMBRSKA IN JANUARSKA AKCIJA
15 % POPUSTA PRI NAKUPU NOVEGA AKUMULATORJA

• KONTROLA VAŠEGA AKUMULATORJA • DEPONIRANJE IZTROŠENEGA STAREGA AKUMULATORJA
NUDIMO VAM VSA AVTOELEKTRIČNA POPRAVILA NA OSEBNIH, DOSTAVNIH IN TOVORNIH VOZILIH, POLNJENJE IN SERVIS KLIMATSKIH NAPRAV NA VOZILIH
ZAMENJAVA: • Alternatorjev in zaganjačev po sistemu staro za novo • Xenon žarnic za vse vrste avtomobilov
XENON
HALOGEN

Delavnica - Klemen: 051 636 556
Za BOŽIČ prijetno praznovanje, za KONEC LETA hvala za zaupanje, ZA NOVO LETO zdravje, srečo, uspeh in nadaljnje dobro sodelovanje!
l0
petek, 20. decembra 2019 Kamničanj^
Občinske novice
Občina Kamnik Krajevna skupnost Šmarca Društvo general Maister Kamnik
Društvo sv. Jakoba Kamnik Društvo Demos na Kamniškem
Vas vljudno vabimo na
PROSLAVO OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI,
ki bo
v četrtek, 26. decembra 2019, ob 18. uri v dvorani Krajevnega doma v Šmarci.
Pokrovitelj in slavnostni govornik bo MATEJ SLAPAR, župan Občine Kamnik.
V kulturnem programu bodo nastopili: igralec Pavle Ravnohrib, Barbara Božič, MePZ Odmev, skupina Rudolfi in družinski kvartet Rakar.
Prisrčno vabljeni, da skupaj počastimo spomin na prelomne dni nastanka naše države, ob prigrizku in kozarčku dobre kapljice pa si bomo nazdravili na poti novih iskanj v letu 2020.
DOBRODOŠLI!
OBČINSKI SVET OBČINE KAMNIK Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
objavlja
JAVNI POZIV
K PREDLOŽITVI PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE KAMNIK ZA LETO 2020
Kandidate za občinska priznanja lahko predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, politične in druge organizacije, društva in drugi subjekti s sedežem na območju občine Kamnik.
Priznanja Občine Kamnik so:
-	bronasto priznanje Občine Kamnik,
-	srebrno priznanje Občine Kamnik,
-	zlato priznanje Občine Kamnik,
-	naziv častni občan Občine Kamnik.
Podrobnejša vsebina poziva z obrazložitvijo pomena posameznih priznanj in obvezne sestavine, ki jih mora vsebovati predlog, je objavljena na spletni strani Občine Kamnik (http:// www.kamnik.si/). Pisne predloge je treba predložiti oz. posredovati v zaprti ovojnici na naslov: Občinski svet Občine Kamnik - Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Glavni trg 24, 1240 Kamnik, s pripisom: »predlog za podelitev občinskega priznanja za leto 2020«, in sicer do vključno 20. januarja 2020.
Ivanka Učakar, PREDSEDNICA KOMISIJE
Ob občinskih cestah obrezujejo drevje
Kamnik - Občina obvešča, da pooblaščeni vzdrževalci iz Komunalnega podjetja Kamnik te dni ob občinskih cestah izvajajo obrezovanje drevja in vejevja, saj to sploh ob obilnem sneženju povzroča nemalo težav, tudi škode. Voznike prosijo, naj upoštevajo prometno signalizacijo in navodila vzdrževalca cest. J. P.
Kamničan
ODGOVORNA UREDNICA:	ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROČNINE:
Jasna Paladin	malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47
jasna.paladin@g-glas.si, 031/868 251 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41
OGLASNO TRŽENJE:
Mateja Žvižaj
mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143
KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, faks 04/201 42 13, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v Občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2019 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR).
Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 10. januarja 2020, prispevke lahko pošljete najkasneje do torka, 31. decembra 2019.
Nihalka na Veliko planino ne vozi
3 1. stran
Niso želeli tvegati
Nosilna vrv je bila tehnično zadnjič pregledana pred dvema letoma (vizualno jo zaposleni pregledujejo redno vsako leto) in takrat niso zaznali nikakršnih napak ali nepravilnosti. »Nihče ni pričakoval, da bi se v dveh letih z vrvjo zato lahko karkoli naredilo, da bi popokala. Že oktobra smo se zmenili z ZAG-om za ta pregled. Vsi smo pričakovali, da bo pregled povsem rutinski. A že vizualni pregled je pokazal, da je v spletu kakšnih 150 žičk v jekle-nici, nekaj teh žičk popoka-nih. Glede na normative to ne vpliva na varnost, a kljub temu se je preglednik iz ZAG-a odločil, da bo opravil še magnetni pregled in ta je pokazal, da je nekaj žičk verjetno popokanih tudi v notranjosti, zato nam potrdila o ustreznosti niso dali. Verjetnost bi zagotovo lahko potrdili le tako, da bi vrv prerezali, a iz preventivnih razlogov smo se kljub domnevam odločili, da ni-
Direktor družbe Velika planina Leon Keder / Foto: Jasna Paladin
halko zaustavimo. Do zaključka leta, torej do poteka obratovalnega dovoljenja, bi sicer lahko vozili, a nismo želeli tvegati,« še pravi direktor.
Odgovornost o prenehanju obratovanja nihalke nosi družba oz. vodja obratovanja, ki pa je Andrej Potočnik.
Nove vrvi že dobavljene
S pripravljalnimi deli za menjavo vrvi so začeli isti dan, ko so nihalko zaustavili, še intenzivneje pa v ponedeljek, 16. decembra, ko so v
Nove nosilne vrvi na dveh kolutih po dvajset ton so v ponedeljek pripeljali iz Avstrije.
zgodnjih jutranjih urah vrvi tudi pripeljali v Kamniško Bistrico. »Dela glede menjave vrvi so v polnem teku. Pri tem se nam je že uspelo dogovoriti z ustreznimi izvajalci za posamezna dela, ki jih v družbi ne moremo sami izvesti. Poiskati smo morali prevoznika vrvi, ponudnika za dvigalo in za vitle (enega spodaj in drugega zgoraj), najeti smo morali kamione, pripraviti smo morali traso, nosilne elemente za dvigalo ... Ko to storimo, moramo med drugim sneti kabine, pripeljati ustrezne vitle na planino, sidrirati staro vrv in jo pripraviti na odstranitev. Ko bomo staro vrv spustili, bomo začeli vpenjati novo, izvedli zalivanje konusov ter izvedli preostala potrebna dela. Novo vrv bomo vpeli predvidoma v prvi polovici januarja. V drugi polovici januarja pa bomo izvedli montažo kabin, vzmetnih mehanizmov na zgornji in spodnji postaji, dvignili in popuščali uteži, demontirali škripce ter druga dela, ki so potrebna za začetek obratovanja,« nam je v začetku tedna še pojasnil Keder in
dodal, da bodo v tem času obnovili tudi obe kabini. Ob ugodnih vremenskih razmerah bi nihalko lahko znova pognali nekje do konca januarja.
Za vsa dela bodo morali odšteti še kakšnih sto tisočakov, a bo strošek skupaj z vrvjo predvidoma še vedno nižji od tistega iz razpisa.
Nezadovoljni lastniki turističnih koč
Keder še poudari, da tovrstne neljube situacije jasno pokažejo, kako zelo pomembna je nihalka za Veliko planino in kamniški turizem na splošno. »Te dni smo zaznali veliko nelagodje, tudi pritiske nekaterih lastnikov vikendov na Veliki planini in tistih, ki hiške oddajajo, saj njihovi gostje zdaj težje pridejo na
Nove nosilne vrvi so v ponedeljek, 16. decembra, v zgodnjih jutranjih urah pripeljali v Kamniško Bistrico. Ob ugodnih vremenskih razmerah bi nihalko lahko znova pognali do konca januarja.
planino. Čeprav je naša družba zgolj upravljavec žični-ških naprav in imamo po zakonu pravico do štiridesetih delovnih dni letnega remonta, se te dni zelo trudimo najti rešitev za alternativne prevoze. A razumeti je treba, da sem kot direktor dolžen skrbeti za dobrobit družbe, ne za dobrobit posameznikov, ki imajo tam svoje turistične koče in jih oddajajo,« še pravi.
Silvestrovanje na Glavnem trgu
3 1. stran
V	sredo, 11. decembra, je na parkirišču za kavarno Veronika zaživel pokrit in ogrevan Oder v mestu, ki je gostil otroške predstave, koncerte, glasbene in humori-stične nastope, celo disko.
V	petek, 20. decembra, bo pokriti šotor ob 17.30 obiskal Božiček, zvečer pa bo nastop Gregorja Čušina. V soboto, 21. decembra, zadnji dan Odra v mestu, pa bo od 10. do 19. ure izmenjava smučarske, deskarske in sankaške opreme, ob 18.30 znova obisk Božička, od 19. ure dalje pa Ski Disco Pr' Sušnik.
Pestro dogajanje se bo nadaljevalo v soboto, 28. decem-
bra, ko bo na pobočju Malega gradu predstava Ledena Veronika, na odru na Glavnem trgu pa koncerti Roka Ferengje in Rok'n'Banda ter skupin Koala Voice, Matter, Sundrops in Arhe.
Za zabavo na silvestrovo bo letos poskrbel Ansambel Poljanšek, ki bo na Glavnem trgu igral od 22. ure dalje.
Leto bodo Kamničani in številni drugi obiskovalci zaključili s tradicionalnim silvestrovanjem na prostem, ki bo znova na Glav-
Središče Kamnika je te dni mesto za druženje, kulturne in glasbene dogodke ter praznične nakupe.
nem trgu, kjer bo od 22. ure dalje za veselo razpoloženje skrbel Ansambel Po-
ljanšek, zbranim pa bo ob polnoči voščil tudi župan Matej Slapar.
Kamničan Jfl petek, 20. decembra 2019
3
Občinske novice
Izjemna knjiga za vsak kamniški dom
Medobčinski muzej Kamnik je ob 790. obletnici prve pisne omembe Kamnika izdal knjigo z naslovom Odsevi kamniških tisočletij, ki temelji na predmetih, ki jih hranijo, a je mnogo več od vodnika po njihovi istoimenski stalni razstavi. Gre za strnjeno in na zelo zanimiv način prikazano zgodovino kamniškega območja od fosilnih najdb do leta 1918.
Jasna Paladin
Kamnik - »Ob 790. obletnici prve do zdaj znane pisne omembe kamniških meščanov in ob bližajoči se šestde-setletnici kamniškega muzeja smo pripravili kratek vpogled v geološko, arheološko, zgodovinsko in umetnostnozgodovinsko dogajanje s kulturno in naravno dediščino izredno bogatega območja Kamnika in širše okolice. Osrednje mesto v publikaciji imajo muzejski predmeti, ki jih hranimo, a še zdaleč ne gre 'le' za vodnik po naši stalni, istoimenski muzejski zbirki. Na knjigo smo čakali kar dolgo, in čeprav smo zajeli le obdobje do konca prve svetovne vojne, je publikacija kar obsežna. Seveda pa naše delo zdaj še zdaleč ni končano,« je na predstavitvi te težko pričakovane knjige povedala direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zora Torkar, ki je prispevala poglavja o zgodovini od 11. stoletja naprej oziroma zgodovinski pregled. Soavtorja knjige sta še dr. Jure Žalo-har, ki je raziskoval tukajšnje fosile in prispeval geološki pregled, in Janja Železnikar, kustosinja kamniškega muzeja, ki je poskrbela za arheološki pregled tukajšnjega območja.
V knjigi vsakdo najde kaj zanimivega
»Kamnik je nastajal in se razvijal v dolgih stoletjih ob izredno pomembni trgovski poti, eni od najpomembnejših v srednjem in novem veku na slovenskih tleh, ki je povezovala vzhodne in zahodne dežele. Kamnik je ena
Soavtorici knjige Janja Železnikar in mag. Zora Torkar z oblikovalko Sašo Kovačič
od prvih načrtnih mestnih naselbin na Kranjskem. V 19. in 20. stoletju je pridobival novo vlogo: z razvojem industrije, turizma, z moderno infrastrukturo je postal središče kamniško-domžal-skega območja. Naša želja je bila pripraviti pregledno, kratko in zanimivo zgodovino kamniškega območja, v kateri lahko vsakdo najde kaj zanimivega. Za nekatere lahko predstavlja le hiter vir informacij, ljubiteljem preteklosti pa ponuja tudi zanimive zgodbe in podrobnosti,« je Torkarjeva med drugim zapisala v uvodu knjige, ki je nekakšna zgodovina naše občine na dlani, in je po zaslugi oblikovalke Saše Kova-
čič res lično oblikovana in polna izjemnih fotografij in ilustracij, ki so jih prispevale različne institucije in tudi mnogi občani.
Zgodovinska dejstva in zanimivi »ocvirki«
Prav tako še zdaleč ne gre za dolgočasno branje, saj je knjiga polna - tako avtorji -različnih »ocvirkov«, ki marsikateremu Kamničanu niso znani. Nekaj so jih za pokušino opisali tudi na predstavitvi knjige. Najstarejša predmeta, ki ju hranijo v muzeju, sta dve če-ljustnici motniškega nosoroga iz oligocenskih plasti. Fosil morskega konjička, star kar 12,5 milijona let, ki
Velika modernizacija mesta se je zgodila v času župana Maksa Samca. Dne 5. oktobra 1882 so slovesno odprli novozgrajeno šolsko poslopje na Glavnem trgu, naslednja velika pridobitev pa je bila t. i. Samčev predor med mestom in Šutno. Pred tem je mesto od predmestja namreč ločeval visok klanec.
Nova knjiga je med Kamničani pričakovano naletela na veliko
so ga našli v Tunjiškem gričevju, je bil uvrščen med sto najlepših fosilov na Zemlji. V knjigi je opisano najdišče slovitega mamuta, ki je v Nevljah poginil pred dvajset tisoč leti, manj znano pa je, da so na vzpetinici v neposredni bližini današnjega Mamutovega mostu našli tudi ostanke tedaj živečih ljudi. Manj znan je tudi
Najstarejša znana pisna omemba kamniških meščanov je bila zapisana leta 1229, ko je v Kamniku vladala rodbina Andeško-Meranski.
spodmol Pod Gričo v Godi-ču, kjer so našli arheološke ostanke rimskodobnega svetišča, kjer naj bi od drugega do petega stoletja častili eno ali več božanstev. Zanimiva je najdba tesarskega orodja na Grdavovem hribu v bližini Rudnika - orodje je bilo v četrtem stoletju zakopano v zemljo in tako namenoma skrito, odkopali pa so ga arheologi leta 1996. Posebno mesto v knjigi imajo kamniški gradovi in razcvet mesta med 14. in 16. stoletjem. Ste vedeli, da je najstarejši grb mesta Kamnik ohranjen na sklepni-ku cerkve sv. Primoža nad Kamnikom, sega pa v sedemdeseta leta 15. stoletja, ali pa da sodijo vasi in zaselki, ki imajo imena po listnatem ali sadnem drevju (Če-šnjice, Kostanj, Hruševka, Podhruška ...) po nastanku v čas starejše kolonizacije do konca 12. stoletja. V knjigi je opisana tudi legenda, kako je kamniški lovec Jerman pokazal pot koroškim bram-bovcem v boju proti Turkom, zato se Kamniško sedlo ljudsko dandanes imenuje Jermanova vrata.
Knjiga kot protokolarno darilo
To in še mnogo drugega, od slovitega Kurhausa, začetkov smodnišnice, pa mnogih znanih Kamničanov, kot so bili Fortunat Bergant, Jurij Japelj, Rudolf Maister, Vlasto Kopač, dr. Tone Cevc . , je na zelo všečen način opisano v knjigi Odsevi kamniških tisočletij, ki je naprodaj v Medobčinskem muzeju Kamnik, kot protokolarno darilo pa jo bo podarjala tudi Občina Kamnik.
Nagovor župana Mateja Slaparja ob zaključku leta 2019
Spoštovane občanke, spoštovani občani,
počasi se bližamo koncu leta 2019, v katerem smo v naši lokalni skupnosti postorili marsikaj, veliko pa nas čaka tudi v letu 2020. V okviru finančnih zmožnosti smo vzdrževali cestno infrastrukturo, vzpostavili smo sistem izposoje električnih koles KAMKOLO, ki ste ga občanke in občani resnično dobro sprejeli, uredili smo kolesarsko povezavo od železniške postaje na Kranjski cesti do kamniške knjižnice, kupili smo prostore za izvajanja pouka Glasbene šole Kamnik, gradi se parkirišče parkiraj in pelji (P+R) na Grabnu, uredilo se je nekaj plazov, v Šmarci se je pristopilo k skupni gradnji širokopasovnega in obnovi dela vodovodnega omrežja.
A najpomembnejše, gradi se sekundarna kanalizacija v Tuhinjski dolini, in sicer v vrednosti 3,3 milijona evrov, v okviru katere bo nova pridobitev tudi nov pločnik v Srednji vasi in nov most v naselju Markovo. Zgradila se je prva faza kanalizacije v naselju Bi-stričica, v sklepni fazi pa smo tudi z razsvetlitvijo Stadiona prijateljstva v Mekinjah in na odbojkarskih igriščih Pod skalco. Kaj pa kulturno dogajanje v naši občini? Mnogo koncertov, razstav in najrazličnejših prireditev so pripravile različne ustanove in posamezniki širom naše občine, za kar sem jim izredno hvaležen. Tako kot že nekaj let zapored se ob zaključku leta srečujemo in družimo na ulicah našega mesta. Letošnje leto smo Občina Kamnik, Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik, Kulturno društvo Priden možic in Mladinski center Kotlovnica združili moči in za vas pripravili pestro dogajanje, ki smo ga naslovili z geslom Zvečer v mesto. Tako naj nam bo tudi v prihajajočem letu vodilo to, da med seboj sodelujemo. Resda v življenju prihaja velikokrat do nesoglasij, a pomembno je to, da ne iščemo slabih stvari, ampak poskušamo najti tiste dobre.
December je čas pričakovanj, dobre volje in prijetnega druženja in prav je, da se veselimo, vseeno pa se moramo zavedati, da marsikomu ta mesec pomeni čas, ko mu je najtežje. Zato namenimo nasmehe, ponudimo pomoč, poklepetajmo s tistimi, s katerimi že predolgo nismo, in bodimo sočutni do tistih, ki sta jim udobje in toplina doma tuja. Da bi bilo tudi v letu 2020 veliko trenutkov namenjenih uspehom in bi vas ob tistih trenutkih, ko si rečeš: »To je nemogoče!«, sosed ali prijatelj potrepljal po rami in rekel: »Vse je mogoče!« Da bi tudi v naslednjem letu načrte uresničevali predano in odločno, zastavljene cilje pa začenjali tako, kot ste si zamislili, in jih končevali zmagoslavno.
Vaš župan Matej Slapar
Skavti tudi letos prinesli betlehemsko luč
Kamnik - Akcija Luč miru iz Betlehema že več kot tri desetletja prinaša upanje ljudem po vsem svetu, da pride tudi v občino Kamnik, pa skrbijo kamniški skavti. Letos so jo prinesli z Dunaja in jo v sredo, 18. decembra, pred sejo občinskega sveta prinesli tudi na občino. Prebrali so tudi poslanico, katere geslo je letos Ne boj se goreti! J. P.
ljudje, prižgimo luč! po celem svetu hkrati! £
naj sveti kdo ve kam,
saj kdaj že plamen sveče
pokaže pot do sreče,
človeku, ki je sami.
F. Miličinski Ježek
Vesele boyícne pralni in. srečno leto 2020
A A	KNJIŽNICA
J	FRANCETA
^ ^	BALANTIČA
yO LET	KAMNIK
yessíK
l0
petek, 20. decembra 2019 Kamničanj^
Občinske novice, mnenja
Mnenje občinske svetnice
Kakšno vodo bomo pili?
Karla Urh, svetnica LMŠ
Če hočemo, znamo in zmoremo dosegati zastavljene cilje. Najpomembneje pa je, da smo sposobni poslušati, slišati in poiskati skupno rešitev. Kot članica občinskega sveta želim in si bom prizadevala, da se realizirajo nedokončani projekti za razvoj in napredek Kamnika ter mojega domačega kraja.
Zagovarjam projekte, ki so namenjeni razvoju na področju urejanja cest, komunalne infrastrukture, turizma, ohranjanju neokrnjene narave, skrbi za zdravo hrano, ki je največja vrednota tega stoletja (predlagam, da oživimo projekt Okusi Kamnika in s tem vzpodbudimo lokalne pridelovalce hrane), čiste pitne vode, skrbi za sočloveka, medgene-racijskemu povezovanju in ohranjanju kulturne dediščine. Cestne povezave podeželja z mestom predstavljajo ohranjanje življenja na vasi (Stol-nik, Okroglo, Zakal, Tučna, Briše, Gozd, Velika planina ...). Vzdrževanje cest, ki niso asfaltirane in primerno urejene, je predrago. Plačilo cestnin in parkirišč bi zagotovilo nekaj sredstev, s katerimi bi obnavljali ceste. Danes je to osnova za razvoj turizma, predstavlja pa tudi nova delovna mesta. Napredek lahko dosežemo in uresničimo samo z redom, medsebojnim sodelovanjem ter kulturno komunikacijo, z roko v roki, z dialogom vseh, ki nam je mar za Kamnik in podeželje.
Resno težavo predstavlja ne-zgrajena kanalizacija severno od zajetja Iverje in na Veliki planini. Kamenina na Veliki planini je zelo porozna. Visokokraški svet, ki vse posrka vase in potem to pronica v dolino. V našo pitno vodo. To je potrebno urediti prioritetno. Oskrba s kakovostno pitno vodo mora biti najpomembnejši trajnostni cilj, ker ima vsakdo pravico do pitne vode (dopolnitev Ustave RS, yo.a člen). Uporabnike vode iz zajetja Iverje, ki jih je več kot trideset tisoč, skrbijo preveliki posegi v naravo, ki vsega tega ne prenese in opozarjajo na posledice za zajetje Iverje. Gradnja na vodovarstvenem območju ni dovoljena nikjer. Vodni viri služijo prednostno in trajno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago. Voda je darilo narave in neprecenljiva dobrina. Ne smemo je pustiti ob strani, ker je naš edinstveni zaklad, ki nam omogoča živeti in preživeti.
Mnenje občinskega svetnika
Naša Velika planina
Grega Zorman, svetnik LDP
Pred dnevi nas je neprijetno presenetila novica, da se z gondolo v času božično-novoletnih praznikov ne bo mogoče peljati na Veliko planino, saj je tehnični pregled pokazal, da so nosilne vrvi poškodovane. Pozitivna novica je, da ni prišlo do nesreče. Na portalu Kamnik info so povzeli besede direktorja družbe, ki je dejal, da bi se vzrok za nenadno poslabšanje stanja nosilnih vrvi lahko skrival tudi v večji obremenjenosti nihalke (domneva preglednikov sistema), saj zadnja leta beležijo rekordno število prepeljanih potnikov. Samo vprašamo se lahko, kako je to mogoče. Pri napravah, kot so gondole, je gotovo natančno določeno, kakšne so časovne in količinske omejitve, ki jih nosilne vrvi gondole še prenesejo, in ali to pomeni, da se jih upravljavec ni držal. To je vprašanje za nadzorni svet družbe Velika planina in za podrobno analizo. Če razmišljamo o okoljskih posledicah te neodgovornosti, bo nedelovanje gondole povečalo število obiskovalcev, ki bodo na Veliko planino prišli po cesti. Sedaj je tudi primeren trenutek za razmislek o tem, koliko obiskovalcev Velika planina sploh prenese, ne da bi se pokazal negativen vpliv na naravo in okolje. Prav tako je čas za pripravo načrta upravljanja z obiskom na planini. Ena plat problema je prometni kaos, ki se zgodi vsako poletje, drugi del problema je nujna rešitev problema z odpadnimi vodami, ki iztekajo iz koč in domov na planini. Glede na neurejenost sistema smo imeli srečo, da
vodni viri pod planino niso bili oporečni že prej. Na Veliki planini sem pogosto in vedno znova me presenetijo številni gradbeni posegi (npr. gradnja velikih zalogovnikov vode, ki merijo petdeset ali šestdeset kubičnih metrov) in odpadne vode iz teh objektov dodatno obremenjujejo vodne vire. Pri tem se postavlja vprašanje, ali imajo vse te novogradnje tudi ustrezna dovoljenja in ali so glede na povečano porabo vode temu ustrezne tudi velikosti neprepustnih greznic. Sistem greznic na planini oziroma njihovo praznjenje glede na onesnaženost vodnih izvirov očitno ne deluje, zato bi bil nujen sistematičen pregled vseh greznic, starih in novih, in preverjanje njihove prepustnosti. Prav tako je treba izvajati reden odvoz blata iz greznic, pregled stanja vključno z evidenco praznjenja greznic pa mora voditi Komunalno podjetje Kamnik. Občinske službe se bodo morale s tem problemom intenzivno spoprijeti. Usklajevanja glede srednjeročnega razvoja Velike planine in hkrati tudi proces usklajevanja prometnega režima na planini, ki ga vodi Občina Kamnik, pa je treba okrepiti in pospešiti.
Zdrav človek potrebuje delo, in ne socialne pomoči
Vse otroštvo seje upiral vsem pravilom, vedno je bil v opoziciji, vedno je bil drugačen. Mladi upornik seje razvil v najboljšega zagovornika v državi, postal in ostal je ikona slovenskega odvetništva.
NfSPUDOBNI ODVETNIK
246 strani, trda vezava
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si.
Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.
19,99
Poštnin3
Gorenjski Glas
Nova Slovenija se bori za to, da razkrinkamo lažno socialno državo in uveljavimo resnično socialno politiko. Da bodo tisti, ki si sami ne morejo zagotoviti pre-| živetja zaradi različnih vzrokov, § resnično deležni dostojne soci-g alne pomoči.
| Pod levimi vladami v Sloveniji pa s je ravno obratno: spodbuja in | nagrajuje se nedelo. Prednost § ima tisti, ki se znajde, in ne tisti, | ki pomoč resnično potrebuje. 1 Je normalno, da smo na višku | krize leta 2013 imeli 46.000 i prejemnikov denarne socialne § pomoči, na vrhuncu gospodarI ske rasti pa jih imamo več kot
90.000?! Zakaj je tako? Ker sistem to omogoča in ker se splača. Vsi socialni transferji pri marsikom skupaj znašajo skoraj toliko kot minimalna plača. Zaradi neučinkovite socialne politike, ki nagrajuje predvsem iznajdljive, zmanjka denarja za tiste, ki socialno pomoč resnično potrebujejo: za invalide, ki so za delo nezmožni. Zato so invalidske pokojnine sramotno nizke. Zato invalid na mesec prejme 256 evrov invalidnine. Nekdo drug, ki je zdrav in za delo sposoben, pa prejme 400 evrov socialne pomoči. To ni pravično in ni pošteno do tistih, ki delajo! Država lahko socialno ogroženim posameznikom najbolj pomaga z javnimi deli. Tako posameznikom teče pokojninska doba, plačana imajo socialna zavarovanja, predvsem pa to pomeni socialno vključenost in večjo možnost za redno zaposlitev. Matej Tonin, poslanec
N.SÎ
Prejeli smo
Preboj na Menini planini
Ob člankih, objavljenih v časopisu Kamničan-ka na temo filma Preboj, posnetega po knjigi Past na Menini planini komandanta Franca Severja Frante, ne bi več polemiziral, bi pa citiral njegove besede: »Zame je največja in najpomembnejša vrednota svoboda - svoboda posameznika in svoboda naroda. Samo tisti, ki je bil oropan svobode, ve, kaj pomeni, ko jo izgubiš, ko ti jo surovo, nasilno vzamejo, zase-jejo strah, uvedejo teror, poniževanje in na koncu smrt. To se je dogajalo moji generaciji leta 1941, ko so okupatorji naš narod in vsakogar, ki se je opredelil za Slovenca, s pomočjo domačih izdajalcev in kolaborantov odvažali v taborišča smrti ali jih streljali kot talce. Svoboda ni nikoli za vedno pridobljena, zato je treba zanjo skrbeti, jo negovati, se zanjo boriti in nikoli več dovoliti, da bi se narod razdelil in da bi ga spet pahnili v krvavi boj. Zapomniti si velja, da je svoboden samo neodvisen, samozavesten, pošten, resnicoljuben in pokončen človek, kajti svoboda in resnica sta izmuzljivi, zato se je zanju treba boriti in ju braniti vsak trenutek, ob tem pa spoštovati zemljo, zrak in vodo ter živeti v slogi z naravo. Kdor to zmore, zares živi.«
V upanju na življenje v sožitju v lepi Sloveniji vas lepo pozdravljam
Dušan Božičnik, predsednik ZB NOB Kamnik
Preboj na Menini planini
Nedavno smo v Kamničan-ki lahko prebrali dva dobronamerna odziva na članek o fl-mu, ki obravnava dogodke na Menini planini iz časa druge svetovne vojne. Naj napišem nekaj vrstic še jaz. Čeprav mladih te teme praviloma ne zanimajo, se mi zdi prav, da starejši opozorimo na nekaj resnic, ki smo jih spoznali skozi povojna leta. Živeli smo v družbi, v kateri so »kolo vodili« tisti, ki so iz vojne prišli kot zmagovalci. Spomin mi seže na bahave žandarje, ki pa niso bili samo italijanski fašisti, ampak tudi povojni junaki, ki so z nespretno politiko povzročili veliko nesmislov,
tudi glede slovenske Koroške. Sledila so leta pomanjkanja, pa tudi velikih načrtov o prihodnosti naše skupne države. Nič mi ni žal, da te države ni več. Glede mladega komandanta iz bitke na Menini planini pa tole: v nobeni vojni se ne sme zapustiti nezaščitenih ranjencev in onemoglih in reševati svoje kože. To je proti vsem moralnim pravilom! Poleg tega je potrebna določena mera taktike, da se ne sproži bitka takrat, ko so sovražniki najmočnejši.
Vsaka revolucija, vsak boj ima na začetku dobre namene, a se ti zaradi različnih razlogov radi izpridijo. Za revolucionarje je najpomembneje, da ideja preživi, žrtve zanje niso bistvene - v vsaki revoluciji je tako. In tudi povojna leta v Jugoslaviji in Sloveniji so bila v znamenju zmagovalcev. Po njih so še danes imena ulic, šol, tudi še kakšen spomenik, pravi nameni in okoliščine pa so zbledeli. Vemo pa, da življenja tedanjih herojev niso bila vedno herojska. Prvi jugoslovanski marksisti so res preživljali zapore v Lepoglavi, kjer pa so lahko nekateri v miru prebirali komunistično literaturo in načrtovali razna politična povezovanja, tudi taka, ki so resno ogrožala povojno Jugoslavijo. Na vstajo, razne bitke, povojni čas je torej treba gledati realno. Predvsem pa je moralno, še od Antigone, da pred katerim koli grobom upočasnimo korak.
Mirko Mrčela, Kamnik
Spoštovana
občinska
uprava,
kot občan Kamnika zahtevam, da preko nadzornega sveta nemudoma razrešite direktorja družbe Velika Planina, d. o. o., iz vzroka poslovne nesposobnosti. Argumentacija? Družbi, kateri je de facto osnovni posel prevoz potnikov z linearnimi sredstvi, je bilo prepovedano opravljati to dejavnost zaradi dotrajanosti nosilne vrvi. Kako lahko tako dotrajanost spregledajo notranje službe družbe? Leon Keder očitno ni sposoben organizirati dela na način, da to ne bi oviralo osnovne dejavnosti prevoza potnikov, niti očitno ni sposoben opravljati svojega dela Andrej Potočnik, vodja obratovanja žičnic. Če moje trditve ne bi držale, bi nihalka med zimsko sezono vozila.
Maks Lavrinc, Kamnik
Proslave NOB Kamnik v decembru in januarju
Kamnik - Združenje borcev za vrednote NOB Kamnik obvešča, da bodo v decembru in začetku januarja izvedli tri tradicionalne dogodke ob spominu na padle udeležence v času NOB, in sicer v nedeljo, 22. decembra, ob 10. uri že 64. tradicionalni pohod in svečanost na Kostavski planini pri spomeniku padlim borcem, v petek, 27. decembra, ob 11. uri prireditev na Prevojah v Zgornjem Tuhinju, in v soboto, 4. januarja, ob 10. uri pri spomeniku v Rudniku. J. P.
Kamničan Jfl petek, 20. decembra 2019
5
Aktualno, mnenja
Za varno pot v gore
Na Planinski zvezi Slovenije opozarjajo, naj gore obiskujemo le dobro pripravljeni in s popolno opremo, v katero pozimi spadajo tudi plazovni trojček, dereze in cepin.
Aleš Senožetnik
Kamnik - V sredogorju in visokogorju vladajo zimske razmere, sneg je še zlasti na osojnih pobočjih pomrznjen in zbit, zato se je na turo treba dobro pripraviti in se v gore odpraviti le s popolno zimsko opremo, opozarja kamniški gorski reševalec Matjaž Šerkezi. Poleg čelade so v zasneženih gorah obvezni tudi cepin in dereze. Ob tem Šer-kezi opozarja na razliko med priljubljenimi »derezi-cami«, ki so primerne le za hojo po poledenelem ploč-
niku, gozdni cesti ali morda za sprehod na Veliki planini, in pravimi 10- ali 12-zo-bimi derezami, ki so edino primerne za hojo po zasneženih pobočjih. Smrtno nevarna je tudi kombinacija pohodnih palic in derez. »Kadar imamo na nogah dereze, sodi v roke cepin. V primeru, da pademo, se je namreč treba ustaviti v prvi sekundi, kar lahko storimo le s cepinom,« pravi in opozarja, da je pozimi del obvezne opreme vsakega planinca tudi plazovni trojček. Gre za t. i. plazovno žolno, ki oddaja in sprejema si-
gnal, ter plazovno sondo, s katerima zasutega pod plazom lažje najdemo, ter aluminijasto lopato, s katero ga lahko odkopljemo. V primeru zasutja s plazom je namreč za uspešno reševanje ključnih prvih 15 minut. Prav tako je pomembno, da na turo vzamemo tiskan zemljevid in kompas in se ne zanašamo le na mobilni telefon, saj ti še posebej v hudem mrazu ne delujejo dolgo. Poleg opreme se je na turo treba tudi dobro pripraviti in jo prilagoditi znanju in izkušnjam. »Kar je za izkušenega gornika lahko, je
za nekoga drugega morda smrtno nevarno. Tu se skrivajo pasti spletnih forumov in družbenih omrežij. Nekdo poda svojo oceno, ki ji potem vsi sledijo. Zato je pomembno, da informacije o razmerah v gorah dobimo na straneh planinske zveze in gorske reševalne zveze.« Število reševanj v gorah se iz leta v leto povečuje. Če so lani reševalci opravili 537 posredovanj, so jih letos do 10. decembra izpeljali že 587. Žal pa se je povzpelo tudi število smrtnih žrtev, in sicer z 31 v lanskem letu na 41 v letošnjem.
Prejeli smo Stara knjižnica
Že nekaj let z nejevoljo opazujem pročelje stare kamniške knjižnice na Kolodvorski 2. Iz meni neznanih vzrokov je lastnik pohitel z odstranitvijo vsega okrasja, štukatur in podobnega z objekta, ne da bi to nadomestil z novim, kar se mi zdi nedopustno. To »oskubljeno kokoš« tako gledamo že nekaj let. Že samo dejstvo, da fasade ne nameravajo obnoviti, ampak jo bodo »zamenjali«, me preseneča, navadno odgovorni niso tako milostni pri dajanju soglasij. Ampak nisem strokovnjak in se v to ne spuščam. Morda so nove direktive na pohodu. Da pa objekt, ki ima očitno gradbeno
Stavba stare knjižnice skozi čas
dovoljenje - in predpostavljam, da tudi soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Kranju, ne moti nobenega kamniškega arhitekta, občinskega uradnika ali občana, mi daje misliti, da je za tem pomembna oseba. Mene zelo moti. Odkar sem solastnik objekta v mestnem jedru, se trudim, da se pri vseh posegih posvetujem s strokovnjaki zavoda, kar posledično pomeni, da plačam za adaptacijo, re-novacijo ... veliko več, včasih
tudi še enkrat toliko. Pri tem, da lastniki hiš v mestnem jedru nismo oproščeni plačila NUSZ, čeprav bi absolutno morali biti in ima občina vse pristojnosti, da bi tak sklep sprejela. Oproščene so samo hiše s statusom spomenika, ki jih ni veliko, čeprav omejevalna pravila veljajo za vse v ožjem jedru. Vendar nadzora ni in vsak dela po svoje. Tisti, ki ne, smo pač norci. Vprašanje Občini Kamnik: Kdo je zaslužen - ime in pri-
imek korenjaka - da ob sedemdesetletnici kamniške knjižnice (že nekaj let) gledamo »oskubljeno« vilo na Kolodvorski 2, ki je bila dolga leta njeno domovanje. Če je delo opravljeno brez dovoljenja, bo zanimiv podatek, kolikšno kazen je plačal lastnik. Da bomo imetniki hiš v mestnem jedru vedeli, za kakšno ceno lahko počnemo, kar se nam zljubi.
Metka Vidmar, Kamnik
Eko resort, Kamnik in mi?!
Zdrav razum mi ni pustil, da ne bi kot občan Kamnika odgovoril in vzbudil dvoma o smiselnosti izjav v zgoraj navedenem prispevku, ki lahko nepoučenega bralca zavede. Ni mar dokaz turizma tudi Firštova miza, ki je bila uničena že leta 1826, torej 46 let pred "začetkom" turizma, obeleževala pa je dogodek iz leta 1564? Se pisec zaveda, da je opevano svobodna cesarska Avstrija podržavila Južno železnico zaradi neučinkovitosti zasebnikov? Bi kralj in predsednik Jugoslavije, vsak v svojem obdobju, tako rada zahajala v naše kraje, če bi bili tako zelo na psu? Se še komu zdi bolj prijetno socialistično blokovsko naselje z veliko zelenja kot monolitni kapitalistični blok, katerega zeleni pasek v skrajni točki meri manj kot pol metra? Oboje leži ob Steletovi ulici. Je še kdo opazili enak načina vsiljene gradnje, kakršno pisec graja, tudi pri postavitvi razgledne ploščadi in (Eko) letovišča? Letovišče je bilo postavljeno brez ustreznih dovoljenj, brez konsenza širše javnosti ter navkljub nasprotovanju dela lokalnega prebivalstva. Postavljeno je na razlivno polje Kamniške Bistri-
ce, njegovi graditelji pa so po besedah prvega, na žalost že pokojnega soseda celo podrli prvo brano sistema razlivnih polj, postavljenih kmalu po drugi svetovni vojni. S to kombinacijo posegov so povzročili, še vedno grozečo, splošno nevarnost vsem nizvodno živečim ljudem. Že za časa svojega delovanja je upravljavec letovišča z ograjo in napisi omejeval dostop do priobalnih zemljišč, kar je protiustavno. Kako lahko kdorkoli zagovarja kapitalski interes dobička zasebnika na škodo varnega in prijetnega okolja vseh nas, saj so zaradi posegov na območju letovišča naše ključne javne zgradbe in domovi več tisoč ljudi ogroženi bolj kot v katerikoli Jugoslaviji. Za zaključek vse bralke in bralce pozivam, da razmislijo, ali je bilo pionirsko Eko letovišče res ekološko ali je to besedico nosilo le v oglaševalske namene privabljanja nevednih tujcev? Je res ekološko ogrevanje hišk na električne radiatorje? Ali pa novoletni ognjemet z enormnim izpustom prašnih delcev? Morda obloga bajerja iz bitumenske lepenke? Serviranje sadja iz plastične embalaže? Strežba pijač in vode (!) v plastenkah za enkratno uporabo ter prila-ganje plastičnih slamic? Ni vse zlato, kar se sveti.
Maks Lavrinc, Kamnik
Spoštovani Kamničani!
Naj bodo prednovoletna
praznovanja polna izzivov in želja za vse, kar si želimo, da se nam izpolni v letu 2020!
Tone Smolnikar Predsednik
LTS
LISTA
TONETA
SMOLNIKARJA
Spoštovane in spoštovani,
naj novo leto zadrži vse lepo
in odvrže težo starega.
Naj vas napolni z upanjem in radostjo.
Želimo vam mirne praznike ^ in srečno novo leto 2020.
I ms
Lista Marjana Šarca
It
Vse dobro vam privoščimo v letu 2020.
Urr
i lista dušana papeža
paMjjllpa^ ^ a
e ©
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE, ZDRAVJA, SREČE IN VESELJA V PRIHAJAJOČEM LETU 2020 VAM ŽELI SLS KAMIK.
Naročnik oglasa: Slovenska ljudska stranka, Beeth
ulica 4, 1000 Ljubljana
Vesel božič	■
in srečno	
novo leto	P
2020!	S/jH
ht'	
1 1	

Drage Kamničanke, dragi Kamničani,
želimo Vam blagoslovljene božično-novoletne praznike, ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti ter mirno, zdravo in upanja polno novo leto 2020.
Občinski odbor SDS Kamnik
SDS
Želimo vam blagoslovljene božične in novoletne praznike ter ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti.
Novo leto naj zaznamujejo zdravje, sreča in zadovoljstvo. Vse dobro u letu 2020!
^	OO NSi KAMNIK
N Si
l0
petek, 20. decembra 2019 Kamničanj^
Pogovor
Adventni čas, ne veseli december
Edi Strouhal, župnik v župnijah Šmartno v Tuhinju in Sela pri Kamniku, je edini duhovnik v Sloveniji, ki izvaja maše tudi v znakovnem jeziku za gluhe. V teh prazničnih dneh si želi, da bi se sprejete počutili tudi bolni in osamljeni, in poudarja, da je najlepše darilo tisto, ki ga ne moremo kupiti.
Jasna Paladin
Šmartno v Tuhinju - Edi
Strouhal izvira iz češke manjšine v Vojvodini, a na svoje poreklo spominja zgolj s priimkom, saj je slovenščino v vseh 22 letih, odkar je pri nas, povsem usvojil. V duhovnika je bil po študiju na ljubljanski teološki fakulteti posvečen pri svojih 33 letih leta 2005, kamniški verniki pa so ga spoznali pred nekaj leti, ko je prevzel vodenje župnije v Tunjicah in na Šenturški Gori. Tam je duhovniški poklic opravljal tri leta in pol, januarja letos pa so ga po smrti župnika Simona Lorberja premestili v Šmartno v Tuhinju in na Sela pri Kamniku. Prizna, da se na kraje in ljudi ne želi navezati preveč, saj da svoje duhovništvo doživlja kot nekdo, ki je večni popotnik, a Tunjičani in Šenturčani so mu prirasli k srcu in vesel je vsakega, ki ga obišče na novem domu v Šmartnem. Tudi tu so ga krajani vzeli za svojega, a marsikdo ne ve, da je Edi Strouhal edini duhovnik pri nas, ki mašuje tudi v znakovnem jeziku za gluhe. »Po petih letih študija sem diplomiral, nato pa leto dni - do posvetitve v duhovnika - 'pavziral', in ker sem študiral res z užitkom, sem se odločil, da se bom v tem letu izpopolnil v znanju znakovnega jezika. Nisem se želel dolgočasiti in jeziki so me od nekdaj zelo zanimali. Hitro sem ugotovil, da učbenikov in priročnikov za učenje znakovnega jezika ni mogoče dobiti v knjigarnah, prav tako nisem imel nobene osebne izkušnje ali mentorja, zato je bil vse skupaj res velik izziv. Maše v znakovnem jeziku sem začel izvajati leta 2007. Ni bilo tako preprosto, saj sem moral za dovoljenje prositi nad-škofijo, tovrstno maševanje
»Vsem bralcem, slišečim, gluhim in vsem ljudem dobre volje želim pravega, nematerialnega, notranjega veselja, ki je položeno v srce vsakega, samo odkriti ga je treba. Želim, da v letošnjem božičnem času vsak začuti nekoga, ki ga ima res rad. In da se spomnimo ob praznikih obiskati kakšno starejšo sosedo, osamljenega soseda ali se napotiti v dom starejših občanov. Ne glejte le na darila -najdragocenejša darila so tista, ki jih ne moremo kupiti. Prav je, da delimo dobroto in čas.«
Edi Strouhal je edini duhovnik pri nas, ki mašuje tudi v znakovnem jeziku za gluhe.
namreč ni bilo nekaj samoumevnega. To je bila popolna novost. Izkazalo se je tudi, da je slovenski znakovni jezik kar precej skop, nerazvit - še posebno na področju teologije in verskega izrazoslovja. Sčasoma smo zato ustanovili posebno skupino, znotraj katere smo ustvarili okoli štiristo novih kretenj za izraze s področja teologije,« nam pove župnik, ki to jesen in zimo v Šmartnem prostovoljno izvaja tudi tečaj znakovnega jezika za vse krajane, ki jih to zanima. Teh je namreč vedno več, saj je znakovni jezik od letošnjega leta lahko tudi eden od izbirnih predmetov v osnovni šoli, zato je med njegovimi tečajniki tudi nekaj vzgojiteljic in učiteljic, ki si želijo to z nanje prenesti na svoje učence.
Kot še pravi, se znakovni jezik spreminja bistveno hitreje kot govorni, da pa pri nas stroka temu posveča še
premalo pozornosti. Slovar slovenskega znakovnega jezika je še vedno v nastajanju, kar je povsem normalno, pogreša pa stroko, ki bi se ukvarjala z znakoslovjem oz. s sintakso slovenskega znakovnega jezika. In še zanimivost - znakovni jezik ni univerzalen, saj so znaki v vsaki državi drugačni, zato govorimo o slovenskem znakovnem jeziku, ki ima -tako kot govorni - tudi veliko narečij.
Maše za gluhe sicer ne izvaja ne v Šmartnem ne na Se-lih, saj po enkrat mesečno in ob vseh večjih cerkvenih praznikih mašuje le v župniji Ljubljana Dravlje in v župniji Maribor Pobrežje, a prizna, da so potrebe bistveno večje od tega. »Gluhi zelo radi prihajajo k mašam, zelo radi vidijo duhovnika, kako kreta in zelo veliko jim pomeni, da niso pozabljeni in da Božjo besedo lahko slišijo tudi v jeziku, ki ga razumejo, to je v svoji
materinščini,« pravi in se z mislijo na vse, ki so potisnjeni na rob družbe, dotakne tudi decembrskih praznikov. »Adventni čas je
priložnost, da premislimo, kako smo preživeli minule mesece, koliko smo si vzeli čas za drugega in koliko smo bili obzirni do tistih, ki resnično potrebujejo našo pomoč. Prazniki so najtežji za bolnike, starejše, osamljene. Veseli december, o katerem tako radi govorimo, je za zdrave, tiste, ki radi nakupujejo, adven-tni čas pa je namenjen prav vsem. Vsem bralcem, sliše-čim, gluhim in vsem ljudem dobre volje želim pra-
vega, nematerialnega, notranjega veselja, ki je položeno v srce vsakega, samo odkriti ga je treba. Želim, da v letošnjem božičnem času vsak začuti nekoga, ki ga ima res rad. In da se spomnimo ob praznikih obiskati kakšno starejšo sosedo, osamljenega soseda ali se napotiti v dom starejših občanov. Ne glejte le na darila - najdragocenejša darila so tista, ki jih ne moremo kupiti. Prav je, da delimo dobroto in čas.«
V Šmartnem prostovoljno izvaja tečaj znakovnega jezika, ki ga obiskuje kakšnih deset posameznikov iz Tuhinjske doline in drugih krajev. / Foto: Gorazd Kavčič
l/G Vrank ard.o.*
jmdbcnMtw, ifr>rnirfppii irr hnmirmlin riH. lUFinj MA LIS
Sela pri Kamniku 23,2141 Kamnik GSM: 041288 145 E - pošta: info@vgvrankar.si
Adaptacije, novogradnje, ureditev dvorišč, asfaltiranje, zunanja ureditev, ( kanalizacija, čistilne naprave, \ rušitve, popisi del, svetovanje...
Vesel božič in srečno novo leto
2020

Znakovni jezik sestavljajo kretnje oz. znaki, ki jih kažemo z deli telesa, kot so roke, znakovna abeceda, ki jo gluhi uporabljajo za črkovanje lastnih imen in pojmov oz. besed, ki svojih kretenj še nimajo, ter obrazna mimika in artikulacija - torej branje z ustnic.
Kamničan Jfl petek, 20. decembra 2019
7
Kultura
Razstava žičnih risb
V četrtek, 12. decembra, so v Galeriji Pogled odprli razstavo z naslovom Ambivalence.
Kamnik - V začetku decembra so člani kamniškega fotografskega kluba odprli razstavo z naslovom FKK OFF!, ki so jo pripravili pod mentorstvom Bojana Mija-toviča, diplomanta programa fotografije na ljubljanskem VIST-u ter študenta podiplomskega študija slikarstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Tokrat so ustvarjali brez vnaprej znane teme. V procesu nastajanja razstave so s kolažiranjem delov fotografij in drugimi fotografskimi tehnikami posegali v podobe izvirnih fotografij trinajstih članov, ki sodelujejo na razstavi, s čimer so ustvarjali »podobe s transformira-nim pomenom«, kot se je izrazil Rudi Kotnik, eden od sodelujočih članov, ki je ob odprtju podal kratko predstavitev procesa nastajanja razstave.
Poleg fotografij je na ogled tudi kratka video projekcija Simona Podgorška, ki delo fotografov na zanimiv način prevaja v jezik gibljivih podob.
»Največkrat se je skupinsko poseganje v fotografije iz-
teklo v tveganje, provokaci-jo, angažiran, družbeno kritičen in komičen komentar,« je v tekstu ob razstavi razmišljal Dušan Dovč iz kamniškega doma kulture. Hkrati pa so se z intervencijo oziroma naknadnim poseganjem v fotografije člani na neki način odpovedali tudi avtorstvu oziroma dali prednost kolektivu, zato po-
samezne fotografije tudi niso podpisane.
V klubu ustvarjajo že petnajst let
Dokaj raznolik končni nabor fotografij letošnje razstave FKK OFF! nosi podnaslov Fotografija je zgodba, ki je ni treba ubesediti, s čimer iskanje povezav med posameznimi fotografijami ozi-
roma skupnega imenovalca prepuščajo gledalcu. Foto klub Kamnik je sicer v začetku decembra praznoval 15-letnico delovanja. Ob tej priložnosti je Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik izdala vsakoletni koledarček, ki bo v prihajajočem letu opremljen s fotografijami, ki so jih prispevali člani kluba.
Bojana Klemenc
Kamnik - Letošnja zadnja, tokrat kiparska razstava v Pogledu v štirih zanimivih delih interpretira žensko fi-guraliko s pomočjo žice, ki učinkuje kot prostorska risba. Avtorica razstave Tea Curk Sorta je študirala kiparstvo in oblikovanje, njena značilnost pa so ženske figure, akti. »Sem ženska. Mislim kot ženska, čutim kot ženska. Ko se prepustim ustvarjanju, sem zelo povezana s svojim telesom, saj se ideje prav preko telesa lahko realizirajo v svetu, ki nam je viden. Pomemben je vsak gib. Kot bi poizkušala zaustaviti miselne slike in jih nato prenesti v prostor. Žensko telo se realizira zato, ker ustvarjam iz lastne izkušnje, ker ne morem govoriti drugače kot v prvi osebi. Kiparstvo je način, prek katerega se izražam. Prej sem
delala z glino, ker mi je bil všeč stik z zemljo, vendar sem bila omejena z dimenzijo. Potem sem se srečala z žico, ki mi je dala nov polet,« je o svojem delu spregovorila ajdovska umetnica. »Tea Curk Sorta v svojem izrazu združuje kiparstvo in grafiko v brezčasno igro dvo- in tridimenzionalnosti. Žične risbe, tridimenzionalne risbe, tudi risbe v prostoru, po katerem se vijejo ženske figure, zarisujejo svojevrstne senčne risbe na stenah prostora. Ekonomičnost materiala ji omogoča, da figure umešča v prostor, a jih ne blokira. Pušča jim svobodo gibanja, pušča gledalcu, da ustvari skupno dinamiko, ko poseže v prostor figure s svojim lastnim gibanjem,« pa je delo avtorice predstavila kustosinja razstave Saša Bučan. Razstava bo na ogled do 10. februarja.
Med komentarjem in provokacijo
V Domu kulture Kamnik je do konca leta na ogled razstava članov Foto kluba Kamnik FKK OFF!
Aleš Senožetnik
Razstava Foto kluba Kamnik je v domu kulture na ogled do konca leta / Foto: Aleš
Senožetnik
Kustosinja razstave Saša Bučan / Foto: Boj
ana Klemenc
Do denarja za podjetje takoj
V poslu včasih potrebujete denar takoj. Takrat je dobro, da vam banka omogoči takojšen dostop do financiranja, brez zbiranja dokumentacije in celo brez obiska poslovalnice. Zato smo v NLB poslovnim strankam ponudili storitve hitrega financiranja - Hitri kredit in Hitri limit. Do dodatnih sredstev podjetniki tako pridete hitro, varno in preprosto, le z nekaj kliki v mobilni banki Klikpro. Če še ne uporabljate mobilne banke, lahko denar v nekaj minutah pridobite tudi v poslovalnicah, brez dolgotrajnih sestankov z bančnimi strokovnjaki.
Danes v poslu velikokrat odloča hitrost. Uspešni so tisti, ki so se sposobni hitro odzvati na spremembe in pravočasno izkoristiti priložnosti, ter tisti, ki imajo ob sebi partnerje, ki jih pri tem podpirajo. »V NLB razumemo potrebe podjetij po fleksibilnejšem uravnavanju likvidnosti poslovanja ter po tem, da se lahko čim hitreje odzovejo na potrebe trga in na poslovne priložnosti, zato smo jim želeli omogočiti hitrejši in lažji dostop do finančnih virov,« razloge za ponudbo hitrega financiranja podjetij pojasnjujeta Nataša Mištrafovič in Nataša Colnar iz Upravljanja ponudbe pravnih oseb v NLB. Podjetja se lahko odločajo med tremi oblikami hitrega financiranja: • Hitrim kreditom z ročnostjo do 36 mesecev (v mobilni banki Klikpro ali v NLB Poslovalnicah);
! • Hitrim limitom na poslovnem
0	računu z ročnostjo do 12 mesecev
g (v mobilni banki Klikpro ali v
: NLB Poslovalnicah) in
1	• Hitrim limitom na NLB Poslovni kartici
I Mastercard (v NLB Poslovalnicah).
Do sredstev v nekaj minutah, brez dokumentacije in brez obiska poslovalnice
Hitro financiranje ima za podjetja številne prednosti. Za sklenitev vam ni treba prinaša-
ti dodatne dokumentacije (bilance ipd.) in urejati zavarovanja (npr. menice, poroštva), plačate le dodatno nadomestilo - strošek za oceno tveganja. Sklepanje poteka hitro, v le
nekaj minutah, odobrena sredstva pa so takoj na vašem poslovnem računu. V mobilni banki Klikpro lahko Hitri kredit in Hitri limit na poslovnem računu uredite brez obiska poslovalnice ter tako dodatno prihranite še čas in pot. Dodatna sredstva v tem primeru pridobite le v štirih korakih in povsem varno.
Hitro, vendar odgovorno
Čeprav so denarna sredstva po novi ponudbi dostopna hitreje in lažje, mora biti odločitev za kredit še vedno premišljena. Preden se zadolžite, pretehtajte vse pogoje financiranja, razmislite o tem, kako bo dolg vplival na vaše poslovanje, kot bi razmislili tudi pred sklenitvijo »navadnega« kredita. Pri tem se lahko zanesete na pomoč bančnih strokovnjakov v NLB, ki razumejo potrebe podjetij in poskušajo poiskati ustrezne rešitve v določenem trenutku. Vse, kar prepriča banko - dobra vizija, dober izdelek ali storitev, za katerimi podjetniki in podjetja stojijo, dodelan poslovni model in trden finančni načrt -, je tudi temelj vaše dolgoročne rasti ter zaupanja med vašim podjetjem in banko.
l0
petek, 20. decembra 2019 Kamničanj^
Kultura
V praznike z godbo
Člani Mestne godbe Kamnik so minuli konec tedna pripravili tradicionalni praznični koncert.
Razstava o rimskih časih v Črnem grabnu
V Medobčinskem muzeju Kamnik je na ogled razstava z naslovom Izgubljena rimska poštna postaja, ki pa je pravzaprav najdena, saj arheologi s pomočjo najdb, ki so jih izkopali na območju Blagovice, zdaj lahko odgovorijo na vprašanja, na katera do nedavnega niso znali.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Praznični koncert Mestne godbe Kamnik je minulo soboto potekal v Domu kulture Kamnik. Kot je v navadi, so jih tudi tokrat spremljale kamniške mažo-retke, za dobro počutje obiskovalcev, ki so do zadnjega mesta napolnili dvorano, pa so poskrbeli s pestrim reper-
Jasna Paladin
Šmarca - Sredi decembra je minilo pet let od ustanovitve prav posebne glasbene skupine, katere idejni vodja je Simon Zorman, znan organizator dobrodelnih koncertov za otroke s posebnimi potrebami. Eden od članov skupine - kitarist in vokalist - je njegov sin Tadej, skupino pa sestavljajo še Tanea Lipovšek iz Mengša na bobnih, na električni kitari je Lea Hauptman prav tako iz Mengša, vokalista sta Ela Zupin iz Križa pri Komendi in Miha Šoštar iz Ljubljane, na klaviaturah je Uroš Koščak iz Kamnika, na električni kitari pa David Veho-vec iz Mengša. »Člane zasedbe The Eccentrics povezuje ljubezen do glasbe. Tisti, ki jih že poznajo, vedo, da so nekaj posebnega, saj
toarjem, skozi katerega jih je vodila povezovalka programa Barbara Božič. Pod vodstvom dirigenta Martina Dukariča so začeli s Pozdravom iz Kamnika in nadaljevali z deli Into the store, Persis (uvertura) in Florentiner march, sledile pa so skladbe A Christmas Festival in Sois Hermosas, Las Caravancas ter zaključili s
imajo v svojih vrstah tudi dva člana, ki sta mladostnika s posebnimi potrebami. Njihovo delo je živi dokaz, da se da ustvarjati, kljub temu da se na zunaj razlikujejo, a glavno je to, da imajo eno veliko srce,« o njih pravi Simon Zorman in pojasnjuje, zakaj so izbrali takšno ime. Beseda ekscentrični
Fantomom iz opere. Godbo, ki ima v Kamniku že več kot 170-letno zgodovino, sestavljajo glasbeniki vseh generacij. Na tokratnem koncertu so tudi uradno medse sprejeli tri mlade godbenike, in sicer basista Petra Mandlja Mejača, saksofonista Nejca Razpotnika in godbeno pripravnico pozavnistko Laro Marijo Gorše.
namreč pomeni tudi nenavaden in opazen. Čeprav tudi sami večkrat potrebujejo pomoč, jih to ne ovira, da ne bi pomagali, kadar le lahko. Tako so tudi ob rojstnem dnevu svoje skupine pred polno dvorano šmarske-ga doma pripravili koncert, na katerem so zbirali denar za otroke, obolele za rakom.
Jasna Paladin
Kamnik - Medobčinski muzej Kamnik med drugim muzejsko javno službo opravlja tudi na območju občine Lukovica in tako v svojih depojih hranijo izkopanine, ki so jih v okolici Blagovice našli arheologi. Tam so pred leti izkopali ostanke, ki nakazujejo na to, da je bila na tem območju domnevno izgubljena rimska poštna postaja, ki je bila na starodavnem rimskem zemljevidu iz prvega stoletja označena kot naselje Ad publicanos. Ugotovitve so predstavili na razstavi v kamniškem muzeju.
Sloviti rimski zemljevid
Črni graben, ki povezuje Gorenjsko s Štajersko, od nekdaj velja za pomembno prometnico. Danes po njem pelje avtocesta, pred stoletji
pa je tod tekla utrjena rimska cesta, namenjena vojšča-kom s celotnim podpornim sistemom, ki so ga potrebovali - gostišči, moteli, točkami za prepreganje živine in podobno. Vse poti v rimskem imperiju, ki so jih zgledno vzdrževali od prvega pa vse do četrtega stoletja, so bile narisane na zemljevidu, znanem kot Tabula Peutingeriana. To je bil zvitek, širok 33 centimetrov in dolg 668,2 centimetra, ki je nastal v prvem stoletju in
»pokriva« tudi ozemlje današnje Slovenije. Na njem so poleg cest zapisana tudi mesta in okrepčevalne postaje pa tudi razdalje med njimi, tako na zemljevidu najdemo tudi podatek, da se je dvajset milj od Emone (Ljubljane) in šest milj od Atransa (Trojan) nahajala postaja Ad publicanos (kar bi v prevodu pomenilo pri zakupnikih).
Poštna postaja v glavnem za vojake
Arheologi dolgo niso znali pojasniti, kje natanko naj bi bila ta postaja, zdaj pa so tem odgovorom že mnogo bližje. »Arheologi smo kot detektivi, iščemo drobce in iz njih sestavljamo zgodbe,« pravi Janja Železnikar, kustosinja iz Medobčinskega muzeja Kamnik, ki je skupaj z Ano Plestenjak pripravila razstavo, za kate-
ro sta prepričani, da odgovarja na pomembna vprašanja, na katera do zdaj niso znali odgovoriti. »Rimljani so gradili veliko cest, in to zelo skrbno in natančno, a o njih ostaja zelo malo arheoloških dokazov. Vemo, da je bila cesta skozi Črni graben makadamska, številne pa so bile tlakovane, z odtočnimi kanali. Poštna postaja v tem smislu ni mišljena kot stavba, ampak kot cestna infrastruktura, ki so jo uporabljali poštni sli, vojska in šte-
vilni drugi. Med njimi je bilo navadno od šest do dvanajst milj,« še pravi Janja Železnikar.
Najdbe so jih presenetile in navdušile
Arheologi so na tem delu prvič kopali že leta 1977 ob gradnji prve cevi plinovoda in takrat našli le nekaj ostankov grobov. Leta 2013 pa so bili znova na delu, tokrat ob gradnji druge cevi vodovoda, in čeprav so bile razmere za njihovo delo zaradi zelo razmočenega terena izredno zahtevne, so najdbe, ki so jih našli, zelo povedne. Kot je povedala vodja izkopavanj iz podjetja Arhej, so kopali trideset metrov levo in desno od trase plinovoda, na ravnici reke Radomlje, tik pod strmim pobočjem, ki je tamkajšnjim prebivalcem skozi vso zgodovino grenilo življenje z nenehnimi ze-
meljskimi plazovi in poplavami. Najzgodnejši ostanki, ki so jih našli, segajo v prvo stoletje, izkopali pa so več temeljev večjih lesenih stavb, metalurške ostanke, oporne zidove in druge ostanke, ki pričajo o tem, da je bila tu naselbina s hlevi in skladišči ter domnevno kovaško delavnico. »Na podlagi teh najdb sklepamo, da smo odkrili Ad publicanos. Razdalje se namreč ujemajo, najdbe dokazujejo, da je šlo za načrtno in velikopotezno naselbino, stavbe, ki so imele vseskozi enako funkcijo, in kovačijo, prav tako je naselbina obstajala vse do četrtega stoletja, to pa je čas, ko so Rimljani prenehali v tolikšni meri vzdrževati svoje cestno omrežje,« pa je povedala Ana Plestenjak. Ostankov ceste sicer niso našli, domnevajo pa, da leži severno od arheološkega najdišča.
DVORIŠČNA IN GARAŽNA VRATA, ZAPORNICE, OGRAJE, KONTROLA PRISTOPA.
s«0W - vj^Kflft- —
k.
V
\DOftM i \
DORMAN, d.o.o.
Zaprice 10, 1240 Kamnik
041 812 178 info@dorman.si
www.dorman.si
m
n
Ob prazniku Božiča in Novega leta
Vam želimo obilo lepih trenutkov ter veliko sreče v letu 2020.
Kamniški godbeniki z dirigentom Martinom Dukaričem / Foto: Aleš Senožetnii
Nenavadni in opazni
Glasbena zasedba The Eccentrics je petletnico delovanja sredi decembra obeležila z dobrodelnim koncertom v krajevnem domu v Šmarci.
Skupina The Eccentrics ustvarja že pet let. / foto:
asna Paladin
Avtorici raziskave in razstave Ana Plestenjak in Janja Železnikar / Foto: Gorazd Kavčič
Najzgodnejši ostanki, ki so jih našli, segajo v prvo stoletje, izkopali pa so več temeljev večjih lesenih stavb, metalurške ostanke, oporne zidove in druge ostanke, ki pričajo o tem, da je bila tu naselbina s hlevi in skladišči ter domnevno kovaško delavnico. Na podlagi teh najdb sklepajo, da so odkrili Ad publicanos.
Kamničan Jfl petek, 20. decembra 2019
9
Predstavili svoje znanje
Učenci Glasbene šole Skalar so se tudi tokrat predstavili s koncertom ob zaključku leta.
Mladi
Glasbeni prvenec Gašperja Selka
Kamniški trobentač Gašper Selko je izdal avtorski prvenec Void - zgodba za enega človeka, pod katerega se podpisuje z imenom X.U.L., spremlja pa ga zanimiv performans.
Gašper Selko je sicer član različnih zasedb in sodeluje s številnimi priznanimi glasbeniki.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Gašper Selko je še zlasti kamniškim ljubiteljem glasbe znan kot član skupine Leni Kravac, Mestne Godbe Kamnik in Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik. Sedemindvajsetletni trobentač, diplomant ljubljanske Akademije za glasbo, sicer deluje v številnih zasedbah in sodeluje s priznanimi izvajalci, kot so Noctiferia, JA-Mirko, Murat in Jose ter Igor Leonardi. Konec novembra pa je izšel njegov avtorski prvenec Void -zgodba enega človeka, pod katerega se je podpisal z imenom X.U.L, kar je su-merska beseda za zlo, prebrano nazaj pa pomeni tudi luč, svetlobo. Prav ta dvojnost svetlobe in teme je namreč v vseh nas, pravi Sel-ko, ki je navdih za ime našel v naslovu poljske metalske zasedbe Behemoth. Void sloni na glasbenih komponentah moderne klasike, minimalizma in eksperimentalne elektronike. Kljub zunanjim vplivom, med katerimi Selko našteva Olafurja Arnaldsa, Maxa Ri-chterja, Dead Can Dance in druge, predvsem ustvarjalce iz severne Evrope, je glasba za album začela nastajati pred dvema letoma iz povsem osebnih izkušenj. »To je bilo posebno zanimivo obdobje v mojem življenju.
Bil sem pred koncem študija in se začel spraševati, kam me bo odpeljalo naprej, kakšna bo moja pot. Takrat sem se prvič srečal z nekakšno praznino. Velikokrat se v ljudeh vzbudijo takšni občutki, pa si zanje ne vzamejo časa. Glasba je bila tista, ki me je vrnila k sebi, da sem se lahko vprašal, kdo sem pravzaprav,« razlaga Selko, ki celoten album vidi kot nekakšen osebni dnevnik. Vsaka skladba ima močno osebno noto, rdečo nit pa lahko razberemo tudi iz besedil, ki jih je pripisal obnje. Prvenec je ob izidu in vnovič v začetku decembra predstavil skozi obakrat razprodan
multižanrski performans v Mladinskem centru Kotlovnica. Ob izidu albuma si namreč ni zamislil predstavitvenega koncerta, temveč sta skupaj s koreografinjo Tino Habun, s katero sta sodelovala v uspešnem kamniškem projektu Katzen Cabaret, zasnovala dogodek, ki obiskovalcem ponuja celostno glasbeno-vizualno doživetje. »Tina je povabila Nežo (Bla-žič, op. a.), ki je drugi pomemben člen tega projekta, in skupaj smo začeli nabirati ideje, se povezali z Oksimo-ronom, Šinšinom, seveda ob tesnem sodelovanju s Kotlovnico in ob podpori Občine Kamnik,« pravi sogovornik, ki je na ta način v ustvarjanje vključil številne mlade kamniške ustvarjalce. Zakaj performans? Kot pravi Selko, si danes - čeprav je glasba dosegljiva na vsakem
koraku - redko vzamemo čas, da ji zares prisluhnemo. Zato torej dogodek, ki gledalca postopoma pripravi na celostno glasbeno-vizualno izkušnjo. Ob zvokih prvih skladb skrivnosten lik z baklo povabi obiskovalce v notranjost prostorov, kjer se najprej sprehodijo skozi galerijo delov teles, preden v osrednjem prostoru prisluhnejo zvokom Gašperja Selka oz. X.U.L. in si ogledajo preostanek plesno-gibalne predstave. Kot pravi Selko, so odzivi obiskovalcev različni, nekateri se bolj predajo glasbi, drugi so osredotočeni na celoten potek dogodkov. »Jaz dam zgodbo, ali jo drugi vidijo podobno ali si jo razlagajo po svoje ali pa se ji samo prepustijo, je stvar posameznika, v vsakem primeru je moj cilj dosežen,« dodaja Selko, ki je poleg promocije albuma sicer polno zaposlen tudi v drugih projektih. Med drugim z zasedbo Leni Kravac pripravljajo nov album, poleg sodelovanja v nekaterih drugih projektih s priznanimi slovenskimi glasbeniki pa se v zadnjem času posveča tudi zasedbi Muscah, v kateri so poleg Selka združeni še trije glasbeniki iz Francije, Turčije in Peruja.
Album Void - zgodba za enega človeka je dosegljiv na vseh spletnih platformah, za tiste, ki ste zamudili uvodna dva performansa v Kotlovnici, pa Selko že v začetku prihodnjega leta obljublja ponovitve tudi v drugih slovenskih krajih. V Kotlovnici ga bomo lahko znova slišali februarja ali marca.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Prejšnji četrtek je v prostorih nad Kavarno Veronika potekal koncert učencev Glasbene šole Skalar, ki deluje v Kamniku pa tudi v Mostah in Komendi ter Kranju. Ker je učencev vse več, so pripravili kar dva koncerta, na obeh skupaj pa je nastopilo skoraj sedemdeset mladih glasbenikov. Kot nam je povedal vodja glasbene šole Simon Skalar, se učenci poleg tradicionalno priljubljenih kitare in klavirja učijo tudi drugih glasbenih inštrumen-
tov. »Letos je še posebno priljubljena violina, kar nekaj učencev se je uči, precej več kot v prejšnjih letih,« pravi Skalar, ki dodaja, da njihove učne ure obiskujejo tudi odrasli. »Predvsem gre za tiste, ki so si vedno želeli igrati inštrument, pa v mladih letih te želje niso uresničili, ali pa so se kot otroci morda že učili, pa kasneje večino znanja pozabili.«
V tem šolskem letu bo glasbena šola obeležila pet let delovanja, zato ob koncu šolskega leta pripravljajo praznovanje.
Void sloni na glasbenih komponentah moderne klasike, minimalizma in eksperimentalne elektronike.
Med učenci je letos posebno priljubljena violina.
Najmlajši krasili smrečice na Glavnem trgu
Kamnik - V torek, 10. decembra, se je središče mesta spremenilo v vasico praznično okrašenih hišk ter »nasad« smrečic, ki so jih s svojimi okraski okrasili otroci Vrtca Antona Medveda Kamnik, Zasebnega vrtca Zarja, Zasebnega vrtca Sonček in Zasebnega vrtca Peter Pan, Ciriusa, Podružnične šole Vranja Peč, OŠ Marije Vere in OŠ 27. julij (na sliki). J. P.
Razstava o otrokovih pravicah
V Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra so trideseto obletnico nastanka Konvencije o otrokovih pravicah počastili z razstavo.
Andreja Sabati Šuster
Kamnik - Konec novembra je v avli Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik zaživela prav posebna razstava. Pod mentorstvom profesorice Mojce Krevs so jo oblikovali dijaki GSŠRM ter malčki iz Vrtca Antona Medveda Kamnik, enota Sneguljčica, z mentorico Heleno Friškovec, zasebnega vrtca Zarja z
mentoricami Ljubo Lajmiš, Petro Funtek in Špelo Šte-be ter Vrtca Domžale, enota Krtek Ihan, z mentorico Katarino Košenina. Z razstavo so obeležili 30. obletnico nastanka Konvencije o otrokovih pravicah.
Odprtje razstave so prisrčno obarvali malčki iz kamniškega vrtca, enota Sneguljči-ca, ki so z zgovorno pesmico prikazali, kako srčen, a
hkrati krhek je otroški svet. Sledili so pozdrav ravnateljice Bernarde Trstenjak, predstavitev razstave ter glasbeni in recitatorski nastopi dijakinj programa predšolska vzgoja.
Razstava s slikami, kolaži, pisano besedo ter domiselnimi dodatki ilustrira krhkost otroškega sveta in hkrati opozarja, da so pravice otrok doma in po svetu žal še vedno kršene.
H™mX
EUECERII mESTO
Brezplačno drsališče v središču mes
22. december	Žive jaslice v Snoviku
28.	december	Rok Ferengja & Rok'n'band
29.	december	Koala Voice in Matter BO. december	Sundrops in Arche BI. december	Silvestrovanje z Ansamblom Poljanški
Gorenjski Glas l^KpRPVhlCA
KAMNIK
l0
petek, 20. decembra 2019 Kamničanj^
Šport
Občinska liga v kegljanju
V prejšnjem tednu so bile odigrane zadnje tekme občinske trim lige v tem koledarskem letu.
Štefan Flerin
Kamnik - Ekipa ŠD Policist si je priigrala občutno prednost pred zasledovalci. Odprt je boj od drugega do četrtega mesta, medtem ko sta zadnji dve mesti, kot kaže, namenjeni ekipama Mesi Sports in Calcit. Toda raje ne sodimo prehitro. Liga se bo nadaljevala 6. januarja.
V	7. krogu smo spet videli derbi med ekipama ŠD Policist in Ambrož Team. Tekma je bila odločena v prvem delu, ko je Janže Lužan podrl odličnih 648 kegljev in napravil veliko prednost.
V	drugem delu je bila slika obrnjena, vendar Ambrož Teamu ni uspelo nadoknaditi kegljev in bilo je 5 : 3 za ŠD Policist. Najboljša pri Ambrožih sta bila Zvone Iz-goršek (571) in Nik Predov-nik (558). Ostali dve tekmi sta se končali po pričakovanjih. ŠD Soteska je premagala Mesi Sports s 6 : 2, DU Kamnik pa Calcit s 7 : 1. Pri ŠD Soteska je bila najboljša Klara Koprivec (542), pri Mesi Sports pa Franci Gru-bar s 556 podrtimi keglji. Ostali pri obeh ekipah niso bili razpoloženi. DU Kamnik je sicer gladko dobil dvoboj, vendar Calcit ni bil
Lestvica po osmih krogih:
daleč od uspeha. Izgubili so le za 17 kegljev, poleg tega pa so se trije dvoboji končali z razliko manj kot 10 kegljev v korist DU Kamnik. V 8. krogu smo dočakali prvo zmago ekipe Calcit. Premagali so Mesi Sports s 7 : 1 in dosegli svoje največje število podrtih kegljev v tej sezoni - 3159. Če bodo tako nadaljevali, bodo imele z njimi težave tudi boljše ekipe. Najboljša sta bila Albin Grubar (555) in Klemen Končnik (539). Pri Mesi Sports sta bila to Franci Grubar (553) in Andraž Babnik (525). ŠD Policist je pričakovano premagal DU Kamnik. Bilo je 6 : 2. Pri policistih sta bila odlična Damjan Hafnar (606) in Primož Pintarič (577), pri DU Kamnik pa Rudi Vidic (543) in Franci Poljanšek (540). V derbiju kroga med ŠD Soteska in ekipo Ambrož Team je bilo zelo napeto. Prvi del so dobili igralci Soteske z 2 : 1 ter razliko + 99 kegljev. V drugem delu pa je ambrožem uspel preobrat in na koncu so zmagali s 5 : 3. Pri Ambrožih sta bila najboljša Nik Predovnik (570) in Slavko Zorman (567), pri ŠD Soteska pa Gašper Burkeljca (583) in Peter Jantol (566).
1. ŠD Policist	B	B	O O 46:1B	2B	16 točk
2. ŠD Soteska	B	S	1 2 42:22	2O	11 točk
3. DU Kamnik	B	4	1 B 33:31	2	9 točk
4. Ambrož Team	B	4	O 4 33:31	2	8 točk
5. Mesi Sports	B	1	O l 21:43	-22	2 točki
6. Calcit	B	1	O l 1l:4l	-3O	2 točki
Najboljši gorski tekači
Sezono v gorskih tekih so tudi letos zaznamovali člani Kluba gorskih tekačev Papež, naj mlada gorska tekačica leta pa je postala Nuša Mali iz Znojil.
Jasna Paladin
Kamnik - Že 28. letni zbor združenja za gorske teke pri Atletski zvezi Slovenije so v torek, 10. decembra, znova gostili v Kamniku, kjer so tekači od vsepovsod napolnili Dom kulture Kamnik. Oceno letošnje sezone in nekaj smernic za naprej je podal predsednik Združenja za gorske teke Dušan Papež, ki je poudaril, da so letos na vseh tekmah slovenskega pokala našteli več tekačev, še posebej razveseljivo pa je, da je več predvsem žensk, veteranov in mlajših tekačev. Slovenski pokal je letos sestavljalo enajst tekem (na kamniškem koncu tudi gorski tek na Sv. Primož in tek na Grintovec); precej podoben bo koledar tudi v letu
Nuša Mali, naj mlada gorska tekačica leta 2019
2020, se pa (vsaj pod okriljem KGT Papež) poslavlja sloviti gorski tek na Grintovec. Dosežki na tekmah v slovenskem pokalu so bili tudi letos točkovani in naj-
boljši trije v posameznih kategorijah so dobili posebna priznanja. Največ točk sta zbrala Barbara Trunkelj in Timotej Bečan. Med prejemniki priznanj so bili tudi:
Filip Pavlin, Izak Poljanšek, Boža Meža, Urška Trobec, Miran Cvet, Dušan Globoč-nik, Nejc Uršič, Tina Klinar in Gašper Bregar (vsi KGT Papež) ter Bojan Galin (ŠKD Mekinje). Naj gorska tekačica leta 2019 je postala Kra-njčanka Mojca Koligar, naj gorski tekač pa Timotej Be-čan iz Medvod - oba sta člana KGT Papež. Naj mlada tekačica leta 2019 je postala članica AK Domžale Nuša Mali, doma iz Znojil. Letos je postala državna prvakinja v teku navkreber in v disciplini gor-dol, uspeh kariere pa je dosegla na svetovnem prvenstvu v Argentini, kjer je bila šesta.
Priznanja so podelili tudi organizatorjem vseh enajstih tekem slovenskega pokala.
Pohvale za borbeno igro
Veseli december je čas veselja in obdarovanja, česar se zavedajo tudi kamniški košarkarji.
Rok Slapar, Robert Kotnik
Kamnik - Po nizu slabših predstav, ki so se vse končale s porazom, so nasprotnikom podarili tri zmage. Po rezultatih sodeč je bil sv. Nikolaj oziroma Miklavž radodaren do vsakega nasprotnika, ki je v zadnjem času stopil v kamniško dvorano. Vendar, če postavimo šalo na stran, je treba pohvaliti naše košarkarje za izredno borbeno igro. Velika želja po zmagi se je pokazala tudi na igrišču, saj sta se zadnji dve tekmi odločali v zadnjih sekundah tekme. Žal je našim fantom ponovno zmanjkal kanček še kako potrebne sreče, ki pride najbolj prav v takšnih trenutkih. Poškodbe so poskrbele za odsotnost petih košarkarjev, kar je močno zdesetkalo kamniško klop ter vplivalo na razplet tekme. Velik udarec je povzročila tudi odsotnost
Kamniški košarkarji
arhiv kluba
glavnega trenerja, ki ga zaradi zdravstvenih težav že dalj
casa ni.
Glavnemu trenerju Marjanu Košaku in vsem igralcem, ki so podlegli poškodbam, želi-
mo hitro okrevanje in čim hitrejšo vrnitev na košarkarsko igrišče.
Tudi košarkarji mlajših selekcij so bili dejavni v teh zadnjih tednih in so pridno
nabirali zmage. S svojo predstavo na igrišču in borbenostjo so pokazali, da nam ni treba skrbeti za prihodnost kamniške košarke.
Novi kamniški alpinisti
Bojan Pollak
Kamnik - Ob koncu leta kamniški alpinistični odsek med svoje vrste sprejme tiste, ki so opravili izpit za alpinista.
Kamničani namreč ponosno rečejo, da je alpinistov lahko zelo veliko, vendar vsak ne more biti tudi kamniški alpinist. Poleg uradnega izpita v okviru PZS mora zato
prestati tudi »sprejem«. Tak sprejem je bil v soboto, 7. decembra, v planinski koči na Kokrskem sedlu. Tokrat so to boleče-zabavno preizkušnjo prestali trije: Mojca Zajc, Florjan Lajmiš in Nejc Štebe. Še prej sta bili ob zaključku letošnje alpinistične sezone podeljeni priznanji za »naj vzpon« pripravnika (Matic Grojzdek) in za najbolj »odbito deja-
nje« (Ajda Kožar in Matic Grojzdek za preživet in doživet vzpon in sestop v Debeli peči).
Da bi pa prosta dneva ob koncu tedna bila še bolje izkoriščena, so bile pred sprejemom obnovitvene vaje iz osnov zimske tehnike za alpiniste, starejše in mlajše pripravnike pa tudi za udeležence trenutne alpinistične šole.
Novi kamniški alpinisti: Florjan Lajmiš, Mojca Zajc
in Nejc Štebe / Foto: Bojan Pollak
Kamničan Jfl petek, 20. decembra 2019
11
Šport
Zaključni turnir pokala spet v Kamniku
Calcit Volley bo na zaključnem turnirju pokala Slovenije spet edini slovenski klub, ki bo imel svoja predstavnika tako na ženskem kot na moškem turnirju. Na veliko veselje navijačev bodo Kamničanke pokalno lovoriko branile v domači dvorani, v kateri so pred štirimi leti do pokalnega naslova prišli tudi kamniški odbojkarji. Zaključni turnir pokala Slovenije bo potekal od 17. do 19. januarja.
Miha Štamcar
Kamnik - Že nekaj časa je bilo znano, da bodo odbojkarji Calcita Volleyja tudi v letošnji sezoni igrali na zaključnem turnirju pokala Slovenije. Uspeh svojih moških kolegov so pred desetimi dnevi na povratni tekmi četrtfinala dopolnile še Kamničanke, ki proti Ankaranu niso izgubile niti niza. Pred tednom dni pa so na Odbojkarski zvezi Slovenije na podlagi prispelih ponudb določili, da bo prireditelj zaključnega turnirja slovenskega pokalnega tekmovanja Kamnik.
Kamničanke, ki so do zdaj trikrat osvojile pokalno lovoriko, trikrat so bili uspešni tudi kamniški odbojkarji, bodo v polfinalu zaključnega turnirja igrale proti SIP Šempetru, v drugem polfi-nalnem obračunu pa se bosta pomerili ekipi Nove KBM Branika in Luke Kopra. Polfinalni tekmi bosta 17. januarja, dan pozneje bosta na sporedu moški polfinalni
Mladinke Calcita Volleyja po zmagi v polfinalu
tekmi, Calcit Volley - Maribor in ACH Volley - Hiša na kolesih Triglav in ženski finale, 19. januarja pa bo potekal še moški finale. Sicer pa bosta obe prvi kamniški ekipi leto 2019 končali s tekmama v gosteh. Moško ekipo čaka težko gostovanje v Mariboru, s kate-
rim bodo štiri tedne pozneje igrali tudi v polfinalu pokalnega tekmovanja. Že v torek so igrali povratno tekmo prvega kroga pokala Challenge na Portugalskem, dan pozneje so svojo povratno tekmo v istem tekmovanju v Kladnem igrale tudi kamniške odbojkarice.
Toda če za moško ekipo velja, da po manjši krizi spet igrajo bolje, to nikakor ne velja za varovanke Gregorja Rozmana. V 1. DOL za ženske so s porazoma proti Novi KBM Braniku in GEN-I Volleyju izgubile prvo mesto na prvenstveni lestvici, trenutno so tretje, še slabše jim gre v srednjeevropski ligi, kjer jih je z zmago v Kamniku prehitel še Bimol-Jedinstvo Brčko. V krizi pa niso kamniške mladinke, ki so v državnem prvenstvu do zdaj izgubile le en niz. Predzadnjo nedeljo v letošnjem letu bodo na finalnem turnirju v Novi Gorici skušale nadaljevati svoj zmagoviti niz. Lani so jim veselje preprečile Mariborčanke, s katerimi se bodo letos pomerile že v polfina-lu, drugi polfinalni par pa bo Triglav Kranj - GEN-I Volley.
Istega dne bodo na turnirju za končno peto mesto igrali kamniški mladinci, ki bodo v Podbočju naprej igrali proti Panviti-Pomgradu.
Najboljši plezalni klub v državi
Plezalni klub Kamnik je prejel priznanje za najboljši plezalni klub v Sloveniji, Milan Preskar je postal viceprvak pri članih, v mladinskih kategorijah pa so do pokalov prišli Betka Debevec, Timotej Romšak in Elija Baloh.
Stane Židan
Kamnik - Plezalni klub Kamnik, ki je po stažu eden mlajših plezalnih klubov v Sloveniji, je prejel priznanje za najboljši klub. Betka Debevec in Timotej Romšak sta osvojila naslov državnega prvaka v balvanih ter postala podprvaka v težavnosti. Pod-prvaka pa sta postala tudi Elija Baloh v balvanih in Milan Preskar v težavnosti. V začetku decembra so v Športni dvorani Zlato polje potekali Plezalni dnevi Kranja 2019, kot sklepno dejanje državnega prvenstva v športnem plezanju 2019. Tako kot vsako leto so se tudi letos tekmovanja udeležili tekmovalci Plezalnega kluba Kamnik. Z odličnim plezanjem so se nekateri ponovno uvrstili na zmagovalne stopničke, tako na tekmi kot v skupni razvrstitvi. Pri najmlajših, v kategoriji cicibanov, je to uspelo Eliji Balohu, ki je v skupni razvr-
Milan Preskar, državni podprvak v težavnosti pri članih
stitvi balvanskega plezanja dosegel odlično drugo mesto. Timotej Romšak je v kategoriji starejših dečkov zmagal na vseh tekmah za bal-vansko plezanje v sezoni 2019 in tako postal državni prvak. Svoji odlični sezoni pa je dodal tudi drugo mesto v skupni razvrstitvi za težavnostno plezanje. Naslov državne prvakinje v balvan-skem plezanju za kadetinje je letos osvojila Betka Debe-vec, ki je odlično zaključila tudi sezono težavnostnega plezanja z osvojenim drugim mestom v skupni razvrstitvi, za piko na i pa skočila še na tretje mesto v skupni razvrstitvi balvanov v članski kategoriji. Milan Preskar je pri članih zasedel končno drugo mesto v skupni razvrstitvi za težavnostno plezanje. Vsi ti neverjetni rezultati so pripomogli k temu, da je Plezalni klub Kamnik zmagal v klubski razvrstitvi in tako postal najboljši klub v državi.
Tri zmage na ciklokrosu
n	v	•
v Šenčurju
Na drugi dirki slovenskega pokala v ciklokrosu v Šenčurju so se kolesarji kamniškega Calcit Bike Teama znova izkazali.
Kristijan Erjavec
Šenčur - Mihael Štajnar je dolgo časa vozil v ospredju in se enakovredno kosal s šam-pionom cestnega kolesarstva Luko Mezgecem, na koncu pa osvojil drugo mesto. Zmage na dirki Cycling United so se veselili Matic Kranjec Žagar in Hana Kranjec Žagar ter Gašper Štajnar. »Z vožnjo sem zelo zadovoljen. Rekel sem si, da dokler bom lahko, bom vozil pred Lukom. Potem je pospešil in nisem ga mogel več držati. Na koncu sem ga poskusil še ujeti, a je bila iz kroga v krog večja razlika. Proga je bila zelo blatna, fino bi bilo, da bi
imel dve kolesi, a je tudi z enim šlo,« je povedal Štajnar. Matic Kranjec Žagar je za zmago premagal Fabijana Kralja, s katerim sta v reprezentančnem dresu nedolgo nazaj skupaj dirkala na evropskem prvenstvu v Italiji. Hana Kranjec Žagar je novo zmago vpisala med mladinkami. Gašper Štajnar je slavil med dečki B. Med mlajšimi mladinci je Gal Starman osvojil 13. mesto, Peter Zupančič je bil osmi med člani. V skupnem seštevku je bil med člani prvi Mihael Štajnar, med starejšimi mladinci Matic Kranjec Žagar in med mladinkami Hana Kranjec Žagar.
Najboljši v hitrostni
• 1	v • •
preizkušnji
Člani kluba STC Panther Kamnik so osvojili naslov državnih prvakov v off roadu za leto 2019.
Tekmovalci kluba STC Panther Kamnik
/ Foto: arhiv kluba
Gregor Klemenc
Kamnik - V soboto, 30. novembra, je v gostišču Gaj Kuzma v kraju Odranci pri Murski Soboti potekala podelitev državnega prvenstva v off roadu za sezono 2019. Tekmovalci kluba STC Panther Kamnik so osvojili naslednje rezultate: kategorija bencin do 2000 ccm -4. mesto: Klemen Sajevec, 5. mesto: Tanja Žerjal, 8. mesto: Mirko Golob in 14. mesto: Klemen Osolnik; katego-
rija bencin nad 2000 ccm -2. mesto: Kristjan Kaker, 3. mesto: Klemen Osolnik, 4. mesto: Matevž Kumer; kategorija diesel - 2. mesto: Matevž Kumer in 6. mesto: Miran Korpar; kategorija ženske posadke - prvo mesto: Tanja Žerjal in Ajda Še-nica.
Med klubi v hitrostni preizkušnji so osvojili prvo mesto in naslov državnih prvakov. Vsem tekmovalcem želimo veliko sreče in uspehov tudi v prihodnjih sezonah.
Vezip ki so močnejše od zmag. Srečno 2020
l0
petek, 20. decembra 2019 Kamničanj^
Zanimivosti
Anina zvezdica Kamnik v Mekinjskem samostanu
Mekinje - Predstavniki Anine zvezdice, dobrodelne organizacije, ki zbira hrano za pomoči potrebne, v Kamniku že dolgo časa iščejo primerne prostore za skladiščenje izdelkov in ob pomoči občine so jih letos vendarle našli. Decembra in januarja jih lahko najdete v pritličju Marijinega doma v Mekinjskem samostanu. Če želite donirati hrano, pokličite Evo Cocej na številko 041 222 780. J. P.
Prijetne praznične dni Vam želimo,. v letu 2020 pa zdravja in rnH^ sreče obilo.
Podjelše 2, Kamnik telefon 01/8391 169 GSM: 045/683 016
Pri n trend vmn ponujamo naJo
pumuC bn unl.Li.jjn.
Motnem u.p dh uj t
iNLLliiini:!;lj]H!i¡|ri vcizLLi.
Pagüríbonü sodelovanja i ■ LV.IJTIV.LLIL¡I..I:[L¡.
[MtaaoaMI
— -t
T: 059 949 779
Qlandia Kamnik
DELOVNI ČAS: od pon. do sob. 8 - 21, ned. 8 -13
Želimo vam prijetne praznike in srečno v novem letu 2020!
DRUŠTVO UPOKOJENCEV KAMNIK
DRUŠTVO UPOKOJENCEV KAMNIK ŽELI VSEM OBČANOM IN OBČANKAM LEPE, TOPLE BOŽIČNE PRAZNIKE, OB PREHODU V NOVO LETO 2" PA OBILO ZDRAVJA, VESELJA IN MEDSEBOJNEGA RAZUMEVANJA. SREČNO!
Želimo vam, da bodo prihajajoči prazniki napolnjeni z veseljem in vedrino, novo leto 2020 pa naj prinese veliko zdravja, smeha in uspeha.
SCHLENK ()
Kamnik-Schlenk, d. o. o., Fužine 9, 1240 Kamnik

Tomšičeva 17, Kamnik, telefon: 01 839 18 88
Hvala za vaše zaupanje in se priporočamo tudi v prihodnje.
Lepe božične praznike in srečno 2020.
Po ugodnih cenah nudimo: VSE ZA KOLINE - PVC-posode, kolofonija, špile, veliki lonci, PVC-prti za mize, posoda, gospodinjski aparati, žalne sveče in nagrobni aranžmaji, porcelan, steklo, suho cvetje in še in še ...
, .. .	Česar nimamo, za vas lahko naročimo.
/,
'¿kVSE ZA ŠIVANJE: ŠIVANKE, SUKANCI, ELASTIKE ' VELIKA IZBIRA ARANŽIRANIH DARIL DARILNI BONI
'Obiščite nas od 7. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure!
POHODNE DEREZE
NOVOLETNI PROGRAM:
smrekice, okraski, lučke, jaslice, pastirčki ...
?V:
Vztrajnost je naša vrlina
V Združenju ekoloških kmetov Zdravo življenje so podelili priznanja za dvajsetletno članstvo.
Francka Toman
Lukovica - Letos se v Združenju ekoloških kmetov Zdravo življenje, kamor so vključeni tudi kamniški ekološki kmetje, res veliko dogaja. Dvajset let delovanja ni kar tako. Piko na i je dobilo praznovanje 20. novembra pri Furmanu v Lukovici. Najprej smo imeli strokovno predavanje, ki ga združenje vsako leto organizira v sodelovanju s Kmetijsko--gozdarskim zavodom Ljubljana, Izpostava KSS Domžale. Veliko smo izvedeli na temo zatiranja plevelov v ekološkem kmetijstvu. Nato je sledil slavnostni del. Predsednik Janez Ocepek je v nagovoru poudaril dejstvo, da je vztrajnost vrlina ekoloških kmetov. S strokovno tajnico Pavlo Pirnat sta podelila
Prejemnikov priznanj je bilo 24, med njimi tudi Ludvik Piskar, Marjan Resnik in Marko Semprimožnik iz občine Kamnik. / Foto: Jože Ocepek
priznanja in šopke tistim kmetijam, ki so v združenju že od samega začetka - in teh je kar 24. Vsaki sta namenila nekaj posebnih besed, s pou-
darkom na tem, da skupaj zmoremo. Dan je bil prav res poseben, prazničen in slavnosten, saj smo se vsi po otroško razveselili priznanj.
Na splošno kmetje nismo vajeni, da je naše delo cenjeno. Večer se je nadaljeval ob večerji in prijetnem druženju, ki nam vsem veliko pomeni.
Za biserno in zlato poroko
Kamniški upokojenci so devetnajstim parom, ki so letos praznovali petdeset oziroma šestdeset let skupnega življenja, pripravili krajšo slovesnost z zabavnim programom.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Na slovesnosti v gostišču Marjanca, ki so jo v Društvu upokojencev Kamnik pripravili v počastitev visokih obletnic letošnjih jubilantov, so za zabavni program poskrbeli harmonikar Jože Jagodic in Ljudske pevke Predice ter člani Folklorne skupine Kamnik, program pa je povezovala Milena Brajer. Priznanja desetim bisernim in devetim zlatim parom pa sta podelila predsednik društva upokojencev Vinko Polak in kamniški podžupan Aleksander Uršič.
Šest izmed skupno desetih letošnjih bisernih parov s predsednikom DU Kamnik Vinkom Polakom in podžupanom Aleksandrom Uršičem
Senožetnik
Biserno poroko so praznovali Terezija in Jože Maček, Majda in Klemen Matjaž, Irena in Marjan Novak, Magda in Milan Peklar, Jelena in Anton Selko, Justina in Ivan Tekavc, Ljudmila in Ivan Tratnik, Terezija in Rudolf Trebušak, Emilija in Vido Žagar ter Julijana in Franc Žurbi, zlato pa Štefka in Janez Cerar, Frančiška in Alojzij Cevec, Marija in Franc Jeglič, Dragi in Štefan Kerep, Pavla in Stane Korošec, Jožica in Ciril Repan-šek, Zdenka in Jožef Štritof, Jelka in Anton Trobevšek ter Jožefa in Anton Urh.
Vezejo v tehniki rišelje
Vezilje, ki ustvarjajo pod mentorstvom Majde Vavpetič, se decembra s svojimi izdelki predstavljajo v stavbi Občine Kamnik.
Jasna Paladin
Kamnik - Preddverje in stopnišče občinske stavbe sta decembra v znamenju vezenin, natančneje različnih prtov, okvirjenih prtičev in zaves, izvezenih v tehniki rišelje, pa tudi krpank in likovnih del, saj se veziljam pridružuje tudi Sonja Skvar-ča zlikovno razstavo. Vezilje se dobivajo v prostorih Društva upokojencev Kamnik, nad njimi bdi izredno priznana in izkušena mentorica Majda Vavpetič, ki o tehniki rišelje pravi: »Gre za eno bolj zahtevnih tehnik vezenja.
Tudi dolgotrajnih, saj moramo po vezenju izdelek najprej oprati, nato pozorno in natančno izstriči, pri tem pa moramo biti pozorne na prav vsako nit. Pomembno je, da se zavedamo, da pri vezeninah in rišeljeju ne gre le za prosti čas in ročna dela, ampak predvsem za ohranjanje naše kulturne dediščine.« Njene tečajnice, ki se predstavljajo na razstavi, so: Duša Grošelj, Helena Matoh, Joži Fric, Joži Visočnik, Jožica Mandelj Novak, Majda Kosmač, Milena Arnuš, Refika Redič, Rozi Rifel, Sonja Skvarča in Stanka Masterl.
Na odprtju razstave vezenin v tehniki rišelje / foto:
asna Paladin
Za kulturno popestritev odprtja so poskrbele Ljudske pevke Predice in harmoni-
kar Jože Jagodic. Razstava bo v času uradnih ur občine na ogled do začetka januarja.
Kamničan Jfl petek, 20. decembra 2019	13
Zanimivosti
Gambija ji je ogrela srce
Kamničanka Lea Rihtaršič se je pridružila slovenski odpravi prostovoljcev na tri tedne svojega dopusta preživela v Gambiji.
Bojana Klemenc
Kamnik - »Trije tedni v Gambiji zagotovo niso spremenili mojega pogleda na svet. Spoznala sem, da Afrika še zdaleč ni le revščina. Gambijci imajo nižji življenjski standard kot pri nas, a so njihova življenja prežeta z več zadovoljstva, bolj pristnimi in iskrenimi odnosi. Pomoč drugim je nekaj samoumevnega, biti nagovorjen ali koga ogovoriti pa je njihov način življenja. V Gambiji si s tem sporočajo, da ljudje nis(m)o tujci. Kljub pomanjkanju živijo brez stresa, z upanjem. Srečno,« svoje prve vtise opisuje mlada Kamni-čanka, ki že od nekdaj navdušeno spoznava širši svet. Mlada psihologinja si je že dlje časa želela spoznati življenje v Afriki čisto od blizu. Spremljala je delo prostovoljcev društva Za otroke sveta, ki nekajkrat letno nudijo prostovoljske tabore za delo v šoli, vrtcu ali bolnišnici. Spodbudil jo je njihov izjemno pozitiven odziv na čas na afriški celini kot tudi spremembe v njenem življenju, zato je po Leinih besedah ravno sedaj napočil pravi čas za tovrstno izkušnjo. »Začutila sem, da moram to narediti zase. Rada potujem, a želela sem doživeti drugačen vtis in sebi neznano kulturo, predvsem pa popoln odklop od sveta, ki ga poznamo tukaj,« pripoveduje Lea. Dokončno se je odločila le mesec dni pred začetkom tabora, ki se nahaja v Kololi, predelu Senegambije. Kot pomočnica učiteljem je uči-
črni celini in novembra
li na kratke izlete, se učili igrati na bobne ... Za konec tedna so odšli na safari v Senegal, prepotovali so tudi celo Gambijo, zato je, kot pravi Lea, občutek, da si na potovanju, kjer pa obenem narediš tudi nekaj koristnega, zares odličen. Gambija je izredno topla država, ljudje so zelo prijazni. Njihov čas teče drugače, nikamor se ne mudi. Ljudje so vsak dan sproščeni, radi posedajo skupaj, se pogovarjajo in pijejo čaj (atayo), pojejo, igrajo na bobne. »Moj delovni dopust me je naučil marsičesa. Predvsem sem postala bolj pozorna na to, kako malo stvari potrebujemo v življenju, da smo lahko srečni. Vsak dan sem živela s smislom, da nekaj dajem in veliko več prejemam. Začutila sem, kako smo vsi med seboj povezani in da je vse, kar si želimo, življenje v miru in osebnem zadovoljstvu,« se spominja Lea. »Najbolj si bom zapomnila otroške nasmehe, iskrene poglede, njihove objeme, poglede na plažo in morje, celo ozračje in vzdušje, ki je bilo prežeto z lahkotnostjo, smehom, mirom in veseljem. Predvsem pa si bom zapomnila svoje počutje cel čas mojega dopusta. Vse, kar potrebujemo v življenju, imamo že v sebi, če smo le dovolj vztrajni, iskreni in pogumni, da si prisluhnemo. Težko izberem en nepozaben spomin, saj je bil vsak dan tako poseben in lep, sestavljen iz nešteto majhnih trenutkov, ki mi še vedno grejejo srce,« zaključuje naša sogovornica.
GG j POČITNICE // od 2. do 7. februarja 2020
PodarbUSi,
ODDIH v Termah Dobrna
Šest dni (pet nočitev in polpenzionov) bomo bivali v udobnih sobah hotela Vita s štirimi zvezdicami. Program vključuje:
5-krat polpenzion » 1-krat posvet pri zdravniku,
1-krat zdravstveno storitev v medicinskem centru, » 1-krat parafinsko oblogo za roke,
neomejeno kopanje v bazenih z zdravilno termalno vodo, » vodne igre v bazenu hotela Vita,
uporabo kopalnega plašča v času vašega bivanja, » prevoz z Gorenjskega in nazaj, » pester animacijski program.
Cena počitnic je 242 EUR.
Informacije in prijave:
telefon: 04/20142 41, e -pošta: narocnine@g-glas.si ali osebno Gorenjskem glasu na Nazorjevi ulici 1 v Kranju.
Doplačila na osebo na dan:
turistična taksa:	2,50 EUR (obvezno)
doplačilo za polnipenzion:	15,00 EUR
Ostala doplačila:
vstop v savno:	10,00 EUR
enkratna prijavnina: 1,50 EUR (obvezno)
Gorenjski Glas
Priznanja tudi kamniškim planincem
Laško - Na svečani podelitvi v Laškem je Planinska zveza Slovenije (PZS) 7. decembra podelila svečane listine PZS enajstim zaslužnim posameznikom, spominske plakete PZS 25 planincem ob življenjskih jubilejih, šest priznanj vodstva PZS za posebne dosežke ter priznanje častni član PZS - med njimi tudi članom Planinskega društva Kamnik. Z najvišjim priznanjem častni član PZS so se poklonili alpinistu, gorskemu vodniku, gorskemu reševalcu, pisatelju in fotografu Tonetu Škarji, spominsko plaketo ob osebnih jubilejih pa sta prejela za devetdeset let Matevž Košir in za 75 let Franc Obreza. J. P.
Bela, strip o kamniški volkulji
PLANINSKI B0NT0N
Zvočniki in vpitje strašijo divjad.
f
Livin la tP vida loka!
P
F C
M
Ne nabiraj cvetic. Ne puščaj smeti.
t -\r . I
Psa imej na	povodcu.
pes	povodec T/^ti^T ff1 lastnik 1
1 J \ *	^ V
Motorizirana vozila ne spadajo v naravo. S kolesi se vozi le po njim namenjenim potem.
Um
Kar je najpomembneje: v gorah smo ljudje na obisku.
Kvajdej!
n
QtíP
Kamniški sudoku
LAŽJI SUDOKU
a	i			4		i		
	a	a			i	4		a
			a		g	a		
	4		i	g		a		i
		a				a		
i		a		a	i		i	
		i	4		a			
g		4	a			i	i	
		i		a			4	a
TEŽJI SUDOKU					i		g	4		a	i		a
							4	g		a	i		
						a						g	
					i				g				8
						a						4	
					g				a				a
Reš	itev					8						a	
6							i	i		i	a		
S													
8					a		i	a		a	a		a
?													
Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da senebo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F.
Rešitev
Lea Rihtaršič je v Gambiji preživela dopust, ki je bil nad vsemi pričakovanji.
la v šoli v dopoldanskem času od ponedeljka do petka v mali vasici Brufut. »Otroci v šolah se zelo radi stiskajo, objemajo, skačejo po naročju, vidi se, da potrebujejo ogromno pozornosti. Njihova šola ni podobna naši. Tam veliko pojejo, plešejo, cel teden se učijo enako snov, nato ponavljajo ... Pišejo s kredami po mizi ali pa s prsti, učijo se v angleščini. Imeli smo dva razreda po trideset otrok, starosti od treh do šest let. To je bila prva - najmlajša skupina njihovega šolanja, mešanica našega vrtca in šole. Pričakovala sem, da mi bo ta iz-
kušnja ogromno dala, me napolnila z energijo in me vrnila bolj k sami sebi, k pristnemu doživljanju in temu, kar je v življenju res pomembno. Želela sem pustiti vse negativne izkušnje, skrbi, premlevanje, hitenje in vsakodnevni stres doma. Po vrnitvi domov priznam, da je bil letošnji dopust nad pričakovanji,« opisuje kamniška prostovoljka.
Po dopoldanskem delu v vrtcu so prostovoljci svoj prosti čas lahko preživljali po svoje, razlaga Lea, med drugim so poležavali na plaži, se sprehajali po tržnicah, hodi-
V ceno je vključen prevoz do vašega doma.
l0
petek, 20. decembra 2019 Kamničanj^
Prireditve
Prireditve v decembru in januarju
Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec tp://bit.ly/Vpis-Dogodka.
Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko tam v decembru ter tudi v elektronskem mesečniku, ki vsak zadnji petek v mesecu pride v vaš elektronski predal. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani iww.visitkamnik.com.
u
KAMNIK
ZAVOD ZA TURIZEM, ŠPORT IN KULTURO KAMNIK
Sobota, 21. decembra, ob 8.30, Glavni trg Tečaj drsanja
Sobota, 21. decembra, od 10. do 11. ure, Glavni trg Animacija na drsališču
Sobota, 28. decembra, ob 8.30, Glavni trg Tečaj drsanja
Sobota, 28. december, od 10. do 11. ure, Glavni trg Animacija na drsališču
DOM KULTURE KAMNIK
Sobota, 21. decembra, ob 18. uri, Velika dvorana DKK Ples in glasba izpod kamniških planin: Od Ribnice do Kamnika
Prireditev Folklorne skupine Kamnik. Cena vstopnice: 10 evrov/7 evrov
Seksi pite je knjiga posvečena ljubiteljem hitrih in enostavnih receptov. Vsebuje 40 preverjenih receptov za sladke, slane, presne, mesne in veganske pite. Pite so slastne, preproste za pripravo in očarajo z bogato kombinacijo okusov in različnimi načini priprave. Postrežemo jih lahko kot sladico, prigrizek, glavno jed ali prilogo.
Mehka vezava, 145 x 210 mm, 90 strani
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.
I www.gorenjskiglas.si
Poitnirv»
Gorenjski Glas
Nedelja, 22. decembra, in ponedeljek, 23. decembra, ob
20. uri, Velika dvorana DKK
Simfonični orkester Domžale - Kamnik: 49. Novoletni
koncert
Cena vstopnice: 10 evrov/na dan koncerta 15 evrov
Sreda, 8. januarja, ob 18. uri, Galerija DKK OŠ Domžale: Generacija 2018/19
Razstava likovnih del učencev OŠ Domžale s kulturnim programom Mentorica: Majda Rajnar Kralj
TERME SNOVIK
Petek, 20. decembra, ob 20. uri Zimsko doživetje: pohod z baklami
Voden pohod ob soju bakel do termalnega izvira s sladkim presenečenjem in kuhanim vinom/čajem. Cena je 5 evrov za odrasle in 3 evre za otroke. Prijave zbiramo do 10. ure istega dne na recepciji. Zbor na recepciji. Informacije in prijave: info@terme-snovik.si, 080 81 23
Petek, 20. decembra, od 13.30 do 15.30 Pohod do kmetije z degustacijo
Pohod je primeren za celo družino. Cena je 5 evrov za odrasle in 3 evre za otroke. Prijave zbiramo do 10. ure istega dne na recepciji.
Sobota, 21. decembra, od 11.30 do 13.30 Vodne vragolije in ustvarjalne delavnice za otroke
Ustvarjalne delavnice bodo vsak dan do konca leta.
Nedelja, 22. december, ob 17. uri, Bizjakove doline, pri Termah Snovik
Božična zgodba z živimi jaslicami (gosta Uroš in Tjaša)
Vabimo vas, da se nam na tem predprazničnem času pridružite in skupaj z Urošem in Tjašo podoživimo lep večer.
Četrtek, 26. decembra, od 15.30
Jelenček, kdo te jaha?
Vodeno jahanje konjev v okolici term. Primerno za celo družino. Cena je 5 evrov za odrasle in 3 evre za otroke.
Prijave zbiramo do 10. ure istega dne na recepciji.
Petek, 27. decembra, ob 20. uri Zimsko doživetje
Voden pohod ob soju bakel do termalnega izvira s sladkim presenečenjem in kuhanim vinom/čajem. Cena je 5 evrov za odrasle in 3 evre za otroke. Prijave zbiramo do 10. ure istega dne na recepciji. Zbor na recepciji.
Sobota, 28. decembra, ob 13.30
Pohod do kmetije z degustacijo
Voden pohod, primeren za celo družino. Cena je 5 evrov za odrasle in 3 evre za otroke. Prijave zbiramo do 10. ure istega dne na recepciji. Zbor na recepciji.
ŽUPNIJA STRANJE
Torek, 24. decembra, ob 24. uri, kapelica Marije Snežne na Veliki planini Polnočnica v kapeli Marije Snežne
PUB POD SKALO
Četrtek, 26. decembra, ob 20.30 DJ Sekalski: Made in Slovenia
ZAVOD USTVARJALNIH IDEJ - KOTIČEK POD SREČNO ZVEZDO Petek, 20. decembra, ob 17.30 Izdelava okraskov za novoletno jelko
ZASEBNI VRTEC ZARJA
Petek, 20. decembra, ob 17. uri Sprehod z lučkami ter novoletno sejmarjenje
PSDP LIRA
Ponedeljek, 30. decembra, ob 17. uri, Sv. Primož nad Kamnikom
Tradicionalne, že 17. pevske jaslice
Z božičnimi napevi vas bodo skupaj s svojimi gosti popeljali v pred-novoletni čas in pričarali čarobnost božiča.
Vstop: prostovoljni prispevki
Policijska kronika
Poskus vloma v vozilo
Policisti so v Volčjem Potoku pri lovski koči obravnavali poskus vloma v osebni avtomobil. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno tožilstvo.
Vlom v tovorno vozilo
Policisti so v Mekinjah obravnavali vlom v tovorno vozilo, kjer je neznani storilec odtujil udarno kladivo znamke Miki-ta-K06. Sledi odstop kaznivega dejanja na pristojno policijsko postajo.
Onemogla oseba v stanovanju
Policisti so v Kamniku obravnavali dogodek, kjer je oseba onemogla v stanovanju. Gasilci so v stanovanje vstopili skozi okno, materialna škoda pri tem ni nastala. Reševalci ZD Kamnik pa so osebo oskrbeli.
Tatvina goriva iz traktorja
Policisti so v občini Kamnik obravnavali tatvino goriva iz traktorja. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo.
Neprimerno vedenje
Policisti so v Šmarci obravnavali intervencijo, kjer je pijan občan pred lokalom razkazoval svoj spolni organ in s tem povzročil vznemirjenje in zgražanje ljudi. Kršitelju je bil izdan plačilni nalog po zakonu o javnem redu in miru.
Spor bratov
Policisti so v Lokah obravnavali intervencijo, kjer sta se med seboj sprla brata in se nedostojno vedla drug do drugega. Zoper mladoletnega kršitelja sledi obdolžilni predlog na Okrajno sodišče v Kamniku.
Tatvina bunde v vrtcu
Iz vrtca smo bili obveščeni o tatvini bunde znamke Guess, v kateri je imela oškodovanka ključe stanovanja in osebnega vozila. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo.
		■ J 1 —__ v.r * v
J«"5"""- J."-	v ' ALLJLTbt	Vesel Bozic jn
	r 1 ~ ' 1	Srečno 2020
® -rr*	- - - * * ^^^^ j)1 v	vam želi *
		/1 ■L^^TvvT_
		
Kamničan Jfl petek, 20. decembra 2019
15
Zahvale, zanimivosti
Pomagali petim družinam
Člani Lions kluba Kamnik so pripravili dobrodelno stojnico, hkrati pa podelili priznanja mladim likovnikom natečaja Plakat miru.
Aleš Senožetnik
Duplica - V soboto, 14. decembra, so člani Lions kluba Kamnik na dobrodelni stojnici v kamniški Qlandii zbirali nujne življenjske potrebščine za pet pomoči potrebnih družin. Mimoidoči so lahko prispevali živila, čistila, toaletni pribor in druge stvari ter s tem družinam nekoliko olajšali stisko v predprazničnih dneh. Gre za tradicionalno akcijo, ki jo kamniški Lionsi pripravijo ob koncu leta. Kot pravijo, Kamničani akcijo že dobro poznajo in vselej napolnijo pet nakupovalnih vozičkov. Hkrati so zaključili tudi mednarodni likovni natečaj Plakat miru, pri katerem sodelujejo učenci iz 120 držav in je letos potekal pod naslovom Pot miru. Dela najbolj-
ših 19 učencev iz Osnovne šole (OŠ) Marije Vere, OŠ Stranje in OŠ Šmartno v Tuhinju so na ogled v Qlandii. Izmed prispelih del so izbrali tudi najboljše tri, priznanja pa so šla v roke Larise Vrečar (OŠ Marije Vere), Zarje Pančur (OŠ Šmartno v Tuhinju) in Maše Puškar (OŠ Stranje). Kratek program ob podelitvi sta s harmoniko in kitaro popestrila Val Ulčar in Zala Pančur. Kot nam je povedala predsednica kluba Helena Kovač, pa ne pomagajo vedno le z materialnimi sredstvi. Konec novembra so tako v prostorih Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik pripravili dobrodelno predstavo, ki so si jo brezplačno lahko ogledali varovanci Ciriusa Kamnik in kamniški srednješolci.
Del ekipe kamniških Lionsov, ki so pomagali na letošnji
dobrodelni stojnici / Foto: Aleš Senožetnik
Arboretum v praznični podobi
Volčji Potok - Na tisoče novoletnih lučk je decembra zaža-relo tudi v parku Arboretum. Razsvetljena pot se začne v drevoredu, od koder soj lučk vabi v francoski vrt. Za prijetnejše zimske sprehode so priljubljeno razstavo cvetličnih iluzij prestavili v šotor, vsak dan med 17. in 19. uro pa bodo ob šotoru na voljo tudi topli napitki. Arboretum bo do 5. januarja odprt vsak dan do 19. ure, z izjemo božičnega in silvestrskega večera. J. P.
Okrašeni francoski park v Arboretumu / foto:
asna Paladin
V Godiču zopet na ogled jaslice
Godič - Anton Podjed iz Godiča 8ic je letos znova postavil praznične jaslice in vas vabi na ogled, in sicer vsak dan od 20. decembra dalje od 10. do 20. ure. J. P.
www.pogrebnik.si
^KPK Komunalno podjetje Kamnikd.o.o. Cankarjeva 11, 1241 Kamnik 24 UR NA DAN	JAVNI VODOVODNI SISTEM: 041 616 087 JAVNA RAZSVETLJAVA: 031 407 047 ODPADNE VODE: 041 326 256 VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST: 031 625 524 POGREBNA SLUŽBA: 041 634 948
	Merilo naše uspešnosti je zadovoljstvo naših uporabnikov.
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK D.O.O., CANKARJEVA CESTA 11, 1241 KAMNIK
ZAHVALA
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič)
V 65. letu je tiho zaspala žena, mati, babi
Magda Poljanšek
roj. Rigelnik, z Lok v Tuhinju 20. 4. 1954-10. 12. 2019
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vsem, ki nam ob nenadomestljivi izgubi stojijo ob strani. Hvala pogrebni službi KPK za organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in jo boste z nami ohranili v lepem spominu.
Žalujoči njeni December 2019
ZAHVALA
Niti zbogom nisi rekel, le zaprl si oči, a v nas upanje ostaja, da zopet snidemo se vsi.
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 58. letu nenadoma zapustil dragi sin, mož, ati, dedi, tast, brat in nečak
Franc Poljanšek
iz Bele Peči
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem in sošolcem za izrečena pisna in ustna sožalja, besede podpore, darove za maše in cerkev ter denarno pomoč. Posebna zahvala še PP Kamnik, g. Birsi, gasilcem, lovcem ter g. župniku Ediju za opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ste nam pomagali v teh težkih trenutkih.
Vsi njegovi
GG osmrtnice, zahvale
e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 4247 www.gorenjskiglas.sj^
ZAHVALA
Rožice so odcvetele, ptičice so odletele, prerasle trave potke so . Samevala bo hišica, nate bo spominjala.
Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša draga
Katja Repnik
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom, sodelavkam Vrtca Domžale, za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: Matej, oče Matevž, brat Boštjan z družino December 2019
ZAHVALA
Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič)
V 82. letu nas je po kratki bolezni zapustil oče, mož, brat in stric
Karol Romšak
iz Smrečja v Črni 5, 1937-2019
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darove za sv. maše. Hvala gospodu župniku Pavlu Piber-niku za lepo opravljen pogrebni obred, oktetu Grm za zapete pesmi, trobentaču in pogrebni službi iz Dvorij. Hvala Miri Osolnik za lepe besede slovesa. Hvala sodelavcem iz Calcita in sodelavcem g. Lamovška. Hvala tudi osebju Nevrološke klinike za skrbno nego v času bolezni. Hvala vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči vsi njegovi
fut à.l
ZAHVALA
Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšel si tiho brez slovesa, za seboj pustil si spomin na naša skupna srečna leta.
V 81. letu je tiho zaspal oče, dedi in tast
Anton Fišer
iz Kamnika, Trg svobode 3 (1939-2019)
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za tople besede, izražena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala Gastro-etrološki kliniki Japljeva Ljubljana, sestri Marini Zarnik in dr. Radonjič - Logar iz ZD Kamnik, g. župniku za pogrebni obred, pevcem Grm za občutno odpete pesmi, govorniku g. Tonetu Ftičarju za poslovilni govor. Hvala pripadnikom Gardne enote SV za veličastni pogrebni obred, ZVVS Kamnik - Komenda in Društvu upokojencev MORS. Iskrena hvala gospodu Jožetu Arku za vso nesebično pomoč. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hčeri Barbara in Danica z družinama
l0
petek, 20. decembra 2019 Kamničanj^
Kamničan
Znova bo krasil Vatikan
Kamničan Peter Ribič se skupaj s svojo sodelavko dr. Sabino Šegula iz Biotehniškega centra Naklo znova odpravlja v Vatikan, kjer bosta sodelovala v praznični okrasitvi bazilike sv. Petra.
Jasna Paladin
Kamnik - Priznana cvetličarja in profesorja dr. Sabina Šegula in Peter Ribič se v Vatikan na praznično okrasitev bazilike sv. Petra kot edina tujca letos, natančneje 20. decembra, odpravljata že šestnajstič zapored. Ob pomoči slovenskega veleposlaništva v Vatikanu sta zadnja leta nepogrešljivi del ekipe italijanskih cvetličarjev, ki omenjeno baziliko krasi ob veliki noči in božiču. Svoj projekt, na katerega sta upravičeno zelo ponosna, in
Peter Ribič in dr. Sabina Šegula / Foto: Jasn
letošnjo okrasitev sta pred odhodom predstavila novinarjem v župnijski cerkvi Marijinega brezmadežnega spočetja na Šutni in ob tem poudarila, da njuno delo podpira tudi Občina Kamnik. Okrasitev bo temeljila na zelenju iz kavkaške jelke, božičnih zvezdah in drugem rdečem cvetju ter zlati barvi - pozlačenih storžih. Obema, pravzaprav Sloveniji, je zahvalo za sodelovanje izrekel tudi papež sam, zato sta zelo ponosna, da ime naše države na tak način nosita v svet.
Dragi občani Kamnika, želimo vam vesele božične praznike in srečno ter zdravo novo leto 2020.
Ekipa Term Snovik
Miklavž obdaril pridne otroke
Osrednje, že 32. Miklavževanje v Kamniku so tudi letos pripravili člani Kulturnega društva dr. Franceta Steleta, Miklavž pa je otroke obiskal tudi po drugih krajih v občini.
Jasna Paladin, Bojana Lužar
li
Kamnik - Mestno Miklavže-vanje je v organizaciji članov Kulturnega društva dr. Franceta Steleta 5. decembra znova potekalo na pobočju Malega gradu, ki s svojimi terasami omogoča prikaz tridelnosti sveta: nebes, zemlje in pekla. Osrednji del prireditve je bila znova poučna otroška igra. Kot nam je povedala Marjeta Humar, so organizatorji letos izbrali igro Leopolda Suhadolčana Veliki paket v priredbi Alojza Stražarja in Andreje Humar Gruden, ki je prireditev tudi režirala. Kratko besedilo so popestrili plesni vložki angelov in nastopi parkljev, ki jih je pripravila Saška Pavlo-vič. Igra se je končala s prihodom Miklavža s spremstvom, z Miklavževim nagovorom in z ognjemetom. Potem se je Miklavž v spremstvu parkljev in angelov sprehodil po Glavnem trgu in obdaril otroke z bomboni.
Sceno na pobočju Malega gradu je postavil Justin Klanšek s sinom in drugimi sodelavci. Za varnost so skrbeli tunjiški in kamniški ga-
igralcem vaškega Gledališča z razgledom se je tokrat pridružilo šest novih članov. Ob večerih so se srečevali v Lužarjevi dnevni sobi in vadili dodeljene vloge. Vaje so bile intenzivne, produktivne in povezovalne. Že teden dni pred nastopom so imeli igralci dodelane svoje vloge in v zraku je bilo čutiti veselo pričakovanje. Mihela Gabrovec, marljiva predsednica društva, je v treh sobotnih popoldnevih izpeljala delavnice, na katerih so izdelovali škratke, kostume za igro in s pomočjo Dragice Žučko adventne venčke. Na Miklavževo soboto je bilo tako vse nared za veliki dogodek. Igralska zasedba se je pod nadstreškom Prelesnikove domačije zbrala že v jutranjih urah. S pomočjo Sandija Belca so naredili tonsko vajo, na odru in kostumih pa so opravili še zadnje popravke. Franci Oražem, ki je tudi tokrat poskrbel za poslikavo odrske kulise, je skupaj z Mihom Starovasnikom poskrbel, da je bilo vse na svojem mestu.
Ko se je sonce spustilo za obzorje, se je pod odrom zbralo zavidljivo število otrok, ki so z velikim navduše-
» • : V.,

M	Mm- .v 1 T ■ ■-.
É? L V* r V fe

Osrednje kamniško Miklavževanje na pobočju Malega
gradu / Foto: Jasna Paladin
silci ter ekipa prve pomoči. Prireditev v celoti si je zamislila in jo organizirala predsednica društva Ana Stele.
Miklavževanja so bila tudi v Kulturnem domu v Mekinjah, v tunjiški cerkvi, v Domu krajanov v Šmarci ... pa tudi v Brezjah nad Kamnikom.
Prismuknjena Oka priletela na Brezje
Eden največjih brezjanskih praznikov je tradicionalno Miklavževanje, na katero se Brezjani pripravljajo več kot mesec dni. Najbolj zvestim
njem spremljali zgodbo o prismuknjeni sovici Oki. Desetletna Brina Lužar je v vlogi mlade sovice blestela. Kot bratec in sestrica sta se dokazala Ažbe Lužar in Roma Stojanovič, kot oče pa Teo Lužar. Anka Staro-vasnik je odigrala luno. Miša Arko je bila vrhunska v vlogi račke. Prepričljivo so se na odru predstavili še Mihela Gabrovec, Beti Suša ter Boštjan in Daša Resnik. Mlade sovice so s pomočjo otrok priklicale Miklavža. Ta se je v spremstvu parkeljna in angelčkov sprehodil med obiskovalci in obdaroval vse pridne otroke.