Pregled poslovanja za obdobje januar - september 1976 IZVRŠITEV PLANOV PROIZVODNJE Za preteklo 9-mesečno obračunsko obdobje niso bili dose- * *■**+***************+*** *>t**:M-*>M*********-** * ženi plani proizvodnje. Planske obveznosti za to obdobje so bile dosežene v naslednjih odstotkih: — v klasični predilnici v Metliki — v repko predilnici v Metliki — v predilnici Novo mesto — v pripravi — v tkalnici — v pletilnici — v oplemenitilnici — v Konfekciji Novo mesto — v Konfekciji Trebinje — v Konfekciji Vinica — v Strešniku z 90% s 83% s 101 % s 96% s 94% s 109% s 94% z 92% s 83% s 95 % z 82% ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ *■ ★ * * ★ ★ ★ ★ * ★ V absolutnih količinah smo proizvedli za 178.000 manj metrov tkanin, za 77.000 kom manj konfekcijskih izdelkov in za 939.000 kom manj strešnikov. Posledica prenizke proiz- vodnje je padec izkoriščenosti kapacitet in produktivnosti dela. Produktivnost dela, računana na dejansko prisotne na delu (brez odsotnosti), se je znižala pri sledečih obratih ♦ +********+***********+* ************ ¥ ¥ * ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ — v predilnici Novo mesto — v pripravi — v tkalnici — v apreturu — v Konfekciji Trebinje — v Strešniku za 4 %, za 2,4 %, za 10 %, za 3,7 %, za 17 % in za 9 %. ¥ *+***+-***-><******+**-*< -K-K-K+*-****-k-k**-**+**-M<*-Mc ¥ Primerjava pri predilnicah v' Metliki zaradi zagona nove repko predilnice v letu 1975 ne kaže realne slike, zato ne navajam podatka. Produktivnost dela se je povečala le v pletilnici za 21,4%, v konfekciji Novo mesto za 14 % in v konfekciji Vinica 7» 14 % IZVRŠITEV PLANA PRODAJE Tudi prodaja je bila obču*'io nižja od planirane. Plan prodaje za prvih 9 mesecev je pri prodaji tkanin izpolnjen le 88-%, pri prodaji konfekcije 86-%, pri prodaji strešnika 82-% in pri prodaji trgovskega blaga 96-%. Prav tako je nazadovala tudi prodaja v primerjavi z lanskim devetmesečnim obdobjem, in sicer: * fr********************** )M>+********>M*)M.*>»-* ★ — pri prodaji tkanin za — pri prodaji konfekcije za — pri prodaji strešnikov za — pri prodaji trgovskega blaga za 18%, 3%, 9% in 5%. t * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ♦♦*******+****>***** +************•+*>*•*♦♦+**• ★ Na dosežene ekonomske rezultate ni vplivala samo nižja prodaja od planirane, pač pa tudi spremenjena struktura prodaje. V lanskem letu smo prodali na domačem tržišču, vključujoč tudi lastno konfekcijo, 85 % od skupne prodaje tkanin, izvozili pa le 15%. V enakem obdobju letos pa smo prodali na domačem trgu 68 % od skupne prodaje, izvozili pa že kar 38 %. Tudi v konfekciji je podobna slika. V lanskem letu smo prodali doma 63 % konfekcijskih izdelkov, izvozili skupno z lohnom 37 %. V letošnjem letu pa se je odstotek prodaje za domači trg znižal na 44 %, medtem ko smo izvozili kar 56 % konfekcijskih izdelkov. Poslabšana tržna situacija ni vplivala samo na fizično zniževanje prodaje na domačem trgu, pač pa so naši kupci zahtevali znatno večje odstotke kondicij in ostalih popustov. Na račun teh odbitkov (rabat, skonto, komercialni popusti, kvalitetni popusti, super rabat, rizik) se je čisti iztržek za prodani meter tkanine znižal za 8 %, za prodani komad konfek- cije pa za 1 %. Z letošnjimi predpisi o zagotavljanju plačil in z obračunom dohodka po plačani realizaciji se je tržna situacija za tekstil poslabšala do kritične meje. Zato je rešitev iz nastale situacije predvsem v čim hitrejšem prilagajanju trgu tako pri desi-naturi, kreaciji, proizvodnji, kvaliteti, liferaciji itd. Vsaka kasnitev dobave v večini primerov povzroči stomo naročila. DOSEŽENI FINANČNI REZULTATI POSLOVANJA Na dosežene finančne rezultate iz prvega polletja je vplival izpad proizvodnje in prodaje v mesecu juliju. V ostalih dveh mesecih nam je uspelo pokriti kompletne stroške in osebne dohodke. Polletna izguba pri tozdih Tkanina, Predilnici Metlika in Konfekciji se je povečala za julijski negativni rezultat. Tozda Strešnik in Trgovina sta uspela pokriti izgubo iz I. polletja, oziroma sta ustvarila manjši ostanek dohodka. Doseženi rezultati po fakturirani realizaciji so naslednji: ¥ *++*****+***-M<**+-Mt**** *-Mc********+********¥ $ — tozd Tkanina — izguba f — tozd Predilnica Metlika — izguba $ — tozd Konfekcija — izguba * — tozd Strešnik — dobiček ¥ — tozd Trgovina — dobiček $ — Skupne službe z iVS — izguba * — skupaj Novoteks — izguba 7.585.000, -din, ¥ 4.109.000 -din, t 15.102.000.-din, J 631.000 -din, ¥ 81.000.-din, % 2.314.000. -din, * 28.398.000 -din. ¥ ¥ ■K*-********-***-*-*-*-**-*-* *++*****+++**+++**+**-*+ ¥ Vsakodnevni prevoz hlač iz proizvodnje v novo skladišče. Cez poletje je bila to najboljša rešitev — kako pa bo v zimskih mesecih? Na podlagi prognoze prodaje in gibanja stroškov in osebnih dohodkov ne predvidevamo povečanja izgube ob koncu leta. Vendar pa nam do sedaj doseženi rezultati, ki so izredno slabi in nekateri ostali negativni trendi oz. stagnacije nalagajo obvezo, da poslovanje čimprej saniramo. V zvezi s tem se za celoten Novoteks pripravlja sanacijski proge ki pa bo nujno zahteval dodatno angažiranje vseh zaposlenih. DRAGO SOTLER novoteks stran 2 8. oktobra je bfl v sejni sobi podjetja sestanek sindikalne organizacije podjetja. Mimo delegatov iz Novo-teksa so se ga udeležili še: Dora Rihar — predsednica RO sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije Slovenije, v.d. sekretarke ROZSS ter predstavniki občinskega sindikalnega sveta. Navzoče je najprej pozdravil predsednic novo-teksovega sindikata Hinko Šintler. Nanizal je težave pri delovanju tovarniškega sindikata — v razpravo pa so se vključili vsi prisotni. Govora je bilo o problematiki nočnega dela žensk, javni razpravi zakona o združenem delu ter organiziranosti No-voteksa v luči zakona o ZD. Dotaknili so se še nezainteresiranosti novoteksovih delegatov pri prihajanju na sestanke in seje, osebnih dohodkov, stanovanjske problematike ter še nekaterih pomembnih vprašanj. Na sindikalnem sestanku je bilo govora tudi o nočnem delu žena. V Novoteksu naj bi bil po predvidevanjih ta problem rešen najkasneje v 3 letih PRIVARČUJMO Sl STANOVANJA Izvršilni odbor zbora varčevalcev Ljubljanske banke - podružnica Novo mesto, nam je poslal dopis, s katerim seznanja naše delavce o namenskem varčevanju, s katerim bi lahko hitreje reševali svoja stano-vamska vprašanja. Sistem stanovanjskega varčevanja se je začel uveljavljati že v letu 1966. Z delovnimi organizacijami in drugimi organizacijami ter delavci v združenem delu je podružnica doslej sklenila 3620 varčevalnih pogodb, pogodb o vezavi sredstev in pogodb o poslovanju po pooblastilu pravnih oseb v skupnem znesku 203.300 tisoč dinarjev, ter tako prevzela obveznosti za stanovanjska posojila v skupnem znesku 243.310 tisoč dinarjev. Podružnica je torej pomemben dejavnik pri reševanju stanovanjskih problemov; zato vas želimo seznaniti s sistemom kreditiranja pri banki po pravilniku in s komisijskimi posh, ki jih opravlja za organizacije. Občani in delovne organizacije lahko dobe posojilo za: - nakup in zidavo novih stanovanj; - rekonstrukcijo stanovanj in stanovanjskih hiš; - pridobitev stanovanjske pravice v novih najemnih stanovanjih; - nakup stavbnega zemljišča od pooblaščene organizacije; ter za - graditev komunalnih naprav in napeljav v okviru občinskega programa stanovanjske graditve. Posojilni pogoji ter pogoji za vezavo sredstev so naslednji: najkrajša doba vezave je 5 let, najdaljša pa 25 let; obrestna mera za vezana sredstva je 2 %-letno, za posojila pa 4 %-letno. Čakalna doba za posojilo je 10 do 36 mesecev, doba vračanja posojila pa je za eno leto krajša od dobe vezave sredstev. Vsak občan lahko dobi posojilo, če gradi, oziroma kupuje stanovanje v družbeno usmerjeni in organizirani gradnji po naslednji lestvici: varčevalna doba 2 leti 3 leta 4 leta 5 let posojilo izraženo z odstotkom od privarčevanega zneska (brez obresti) z rednimi z enkratnim mesečnimi pologi 120% 160% 200% 250% pologom 160% 200% 250% 300% Če pa občan gradi, oziroma kupuje stanovanje izven družbeno usmerjene in organizirane gradnje, dobi posojilo po naslednji lestvici: varčevalna doba 2 leti 3 leta 4 leta 5 let posojilo izraženo z odstotkom od privarčevanega zneska (brez obresti) z rednimi mesečnimi pologi 100% 140% 180% _~J% z enkratnim pologom 140% 180% 220% 260% Doba vračanja posojila je od 9 let do 25 let. Občani pa lahko dobe tudi dodatna posojila; najvišji zne- sek dodatnega posojila je 70.000 din po 8 % letni obrestni meri in z najdaljšo dobo vračanja 7 let. Vsa nadaljnja pojasnila in pomoč lahko dobite v podružnici banke na Glavnem trgu 7 - enoti za kreditiranje stanovanjske in komunalne graditve. Me IZ TREBINJA Povodom 4. oktobra Dana oslobodjenja Trebinja i Dana „Novoteksovog“ pogona u Tre-binju, grupa od oko 90 radnika ovog kolektiva bila je na jedno-dnevnom izletu na Tjentištu. Na tom legendarnom mjestu, gdje se odigrala jedna od najodlučnijih bitaka u našoj narodnooslobodilačkoj borbi, poznata peta neprijateljska ofanziva, mladi su u dolini heroja posjetili muzej Sutjeske i brog legendarnog komandanta Save Kovačeviča. U hotelu „Sutjeska“ izletnici su imali zajednički ručak, a izlet su organizovali sindikat i omladin-ska organizacija. MEHO BARAKOVIC OBVESTILO Obveščamo vse člane delovne skupnosti tekstilne tovarne Novoteks, da bo Komunalno podjetje iz Novega mesta v kratkem postavilo ob glavni cesti (od železniških zapornic do vhoda v tovarno) cestno-prometne znake »prepovedano ustavljanje in parkiranje14 osebnih vozil. Dovoljenje za postavitev znakov je dala SOb Novo mesto. S postavitvijo znakov bo delavcem dovoljeno parkirati osebna vozila samo na spodnjem parkirišču — nasproti predilnice ter na zgornjem parkirišču ob vhodu v tovarno. Cestišče mora biti namreč prazno za prost dohod in izhod tovornih in ostalih vozil za dobavo surovin ter izdobavo blaga. Vsi kršitelji novega cestno-prometnega režima bodo kaznovani. SPLOŠNI SEKTOR Z novimi prometnimi znaki ne bomo več povzročali takšnih prometnih zastojev; na parkiriščih pa bomo morali vseeno malo bolj paziti, tako da nam ne bi »železni konjički44 zdrsevali na cesto, kot se je to pred dnevi zgodilo lastniku avtomobila NM 141-04... novoteks stran 3 Novoteks na paradi 10. oktobra dopoldne, je bilo' na novomeškem Glavnem trgu zelo živahno; ljudi seje kar trlo, na slavnostni tribuni pred Rotovžem so bili častni gostje-gasilci, delavci iz kulturnega in javnega življenja novomeške občine ter še številni drugi gostje; pisano povorko gasilskih uniform, zastav in vozil pa so spremljali zvoki gasilske godbe. Novomeščanom so se ob svojem jubileju, 100-letnici obstoja in uspešnega delovanja predstavili gasilski pionirji, poklicne in prostovoljne brigade, veterani, predstavniki tovarniških gasilskih društev ter enote civilne zaščite. Svoj delež na občinski paradi je dala tudi naša tovarna: Novoteks je na njej sodeloval z moško gasilsko desetino ter ešalonom civilne zaščite, v katerem je bilo 60 delavcev. Povorko, v kateri je bilo tudi 70 gasilskih avtomobilov, je vse do gasilskega doma v Ločni spremljala množica gledalcev. V Ločni je bila osrednja proslava, na kateri so govorili*: pokrovitelj jubilejnega gasilskega shoda Jakob Berič, predsednik GD Novo mesto Vinko Žabkar in še številni predstavniki gasilskih društev, ki so s skromnimi darili obdarili jubilanta (med njimi je bil tudi Novoteks). Občinski poveljnik Stanko Vaupotič ter področni poveljnik Novega mesta Jože Kovač, sta razglasila rezultate avtorallya (Novoteks je na tem tradicionalnem srečanju zmagal); iz rok tov. Žabkarja je predstavnik Novoteksa - tov. Kovačič prejel plaketo ob 30-letnici delovanja našega IGD; ob koncu pa je še tov. Udovič odkril spominsko ploščo vsem padlim borcem-, gasilcem. Po končani slovesnosti je bilo za gasilskim domom še tovariško srečanje, na katerem so gasilski veterani obujali težke, a vedno lepe spomine. Tovariš Udovič odkriva spominsko ploščo Ešalon naših delavcev CZ v modrih uniformah je vodil tov. Berlan Novoteksovi gasilci so bili najboljši v avtoraDyu Posvetovanje inšpektorjev - tekstilcev V novi sejni dvorani v Novo- V drugi polovici novembra teksu so imeli od 27. do 29. bo republiški inšpektorat orga- oktobra posvet republiški tržni niziral posvetovanje za posa- inšpektorji za tekstil. Na prvem mezne veje tekstilne industrije, posvetu v Bijelem polju so bili zbrani predstavniki Črne gore, na novomeškem so bili inšpektorji iz Slovenije, Hrvaške in Bosne ter Hercegovine, na tretjem v Leskovcu — pa bodo zbrani delegati iz Srbije, Makedonije ter obeh pokrajin. 64 tržnih inšpektorjev — tekstilcev, je 3 dni sledilo predavanjem, ki jih je organiziral zvezni tržni inšpektorat - z namenom, da bi se usposobila inšpektorska služba ter delo posameznih inšpektorjev. Glavni poudarek je bil dan trenutni zakonodaji, ki vlada na jugoslovanskem trgu, cenam, maloprodaji ter kvaliteti izdelkov; v praktičnem delu seminarja pa so se slušatelji seznanili še s kontrolo najrazličnejših tekstilnih izdelkov. Predavatelji na tem zanimivem in koristnem posvetu so bili: zvezna tržna inšpektorja Stanko Finci in Stanko Dragovič; v.d. glavnega tržnega inšpektorja SRS inž. Jaka Krek ter republiški tržni inšpektor inž. Miroslav Stojanovič. ki bo bolj specializirano. Glavni cen proizvodov, s ciljem čim namen tega posveta pa bo — boljše zaščite končnega potro-izpopolnjevanje inšpektorskih šnflca. služb za kontrolo kvalitete in MIHA GOŠNIK \Z 30 LET INDUSTRIJSKEGA GASILSKEGA DRUŠTVA »NOVOTEKS« NOVO MESTO 1946 - 1976 Moški Sodelovanje na pomembnejših tekmovanjih Občinsko tekmovanje 1955 I. mesto Občinsko tekmovanje IGD 1955 I. mesto Področno tekmovanje 1968 I. mesto Republiško tekmovanje 1970 zlato značko Republiško tekmovanje 1974 L mesto in zlata značka Občinsko tekmovanje ID 1973 I. mesto Gasilski avtorally 1972 I. mesto Gasilski avtorally 1973 I. mesto Gasilski avtorally 1974 I. mesto Gasilski avtoralIy 1976 I. mesto Medobratno tekmovanje 1972 I. mesto Mednarodno tekmovanje (VOITSBERG) 1973 bronasti znak Mednarodno tekmovanje (Mitendorf) 1974 srebrni znak in bronasti znak Ženske Republiško tekmovanje IG 1970 II. mesto Občindco tekmovanje 1972 I. mesto Občinsko tekmovanje 1973 11. mesto V letu, ko poteka trideset let od ustanovitve Industrijskega gasilskega društva No-voteks, se spominjamo razvojne poti dela in življenja našega društva V začetku ni bilo lahko. Naša družba se je po osvoboditvi znašla v situaciji, ko je morala od vojne opustošeno in izčrpano domovino na novo graditi Ljudje so bili primorani prevzemati naloge, ki jim često niso bili takoj kos Z delom so izgrajevali industrijo, sebe in nov samoupravni družbeni red. Vse, kar smo po končani vojni imeli, je bila vera v življenje, velika volja in želja, da si po štiriletnem trpljenju in zmagovitem boju zgradimo človeka dostojno življenje. Trud ni bil zaman. Iz dneva v dan smo postajali bogatejši, preko noči so zrasle nove delavnice in tovarne, v katerih delavci proizvajajo in upravljajo z rezultati svojega dela, torej določajo. Zavedali smo se, da ni dovolj graditi in bogatiti našo družbo z novi- mi pridobitvami, potrebno je tudi varovati narodno bogastvo. Ogenj lahko v trenutku uniči trud neštetih rok. Zato smo poleg prostovoljnih gasilskih društev ustanavljali tudi poklicne gasilske enote in industrijska gasilska društva Tridesetletne izkušnje potrjujejo pravilnost te odločitve. Danes imamo v vsaki še tako majhni delovni organizaciji gasilsko enoto. Tako je v naši samoupravni družbi gasilstvo dobilo še večji pomen. Naloge gasilstva so opredeljene tudi v določilih ustave, v členih, v katerih je govor o družbeni samozaščiti. Tudi v naših samoupravnih aktih so določila, ki nas obvezujejo, da varujemo premoženje in skupne dobrine ter premoženje in osebno varnost delovnih ljudi Zavedamo se pomembnosti in vloge, ki jo imajo gasilci pri vsakdanjem delu in življenju v naši delovni organizaciji, cenimo trud, ki ga gasilci nenehno vlagajo za lastno izpopolnjevanje in sposobnost takojšnjega udejstvovanja. Zato vsem članom IGD Novoteks Novo mesto ob jubileju iskreno čestitam za dosežene uspehe z željo, da bi tudi v bodoče tako uspešno delali Prepričan sem, da bo požrtvovalnost in doslednost pri izvajanju odgovornih nalog tudi v bodoče vodilo članom našega gasilskega društva Glavni direktor tekstilne tovarne Novoteks AVGUST FAJFAR, dipl. ing. Gasilstvo nekoč in danes gasilci vedno znova morali premagovati, si pri tem nabirali novih izkušenj in jih posredovali naprej. Z vztrajnim delom, nesebičnostjo in požrtovalno-stjo so ljudje ustvarjali ne samo gasilsko strokovno usposobljen kader, ampak so razvijali tudi čut pripadnosti in predanosti gasilstvu. Industrijsko gasilsko društvo Novoteks praznuje letos tridesetletnico obstoja. Društveni rojstni dan praznujemo gasilci Novoteksa v istem letu kot praznuje svoj rojstni dan delovna organizacija. Ustanovitelji društvi so bili preizkušeni gasilci prostovoljnih gasilskih društev, ki so prešli vso burno pot političnega in gospodarskega razvoja v stari Jugoslaviji in v času revolucije. Srečevali so se z mnogimi težavami in problemi, ki so nastopali pri razvoju in oblikovanju gasilstva v društvih, kjer so bili včlanjeni. Te bogate izkušnje so prenesli v novoustanovljeno Industrijsko gasilsko društvo Novoteks. Društvo se je borilo z začetnimi O Gasilska vaja v Čermošnjicah -marec 1969 težavami in se krepilo. Člani tega društva so premagovali ovire in dosegali vedno nove uspehe. Danes, ko ocenjujemo 30-letno delo, smo lahko zadovoljni Vseskozi se vleče osnov- na rdeča nit proizvajalec-upra Ijalec, človek — gasilec, ki j vedno pripravljen pomagat Temu človeku gasilcu naj b posvečen letošnji 30-letni jub lej- Številnim gostom so pripadnici JLA prikazali najsodobneji gaSenje... Gasilstvo nekoč in danes Nešteti požari, ki so divjali v prejšnjih stoletjih v naših krajih, so zaradi lesenih stavb včasih do tal upepelili cele vasi, dele trgov in mest ter tako prizadejali prebivalcem ogromno škodo. Tudi Novo mesto je doživljalo v svoji več kot 600-letni zgodovini katastrofalne požare. Kronisti, ki so pozorno zapisovali vse pomembne dogodke Novega mesta, omenjajo tudi požare, ki so bili usodni za obstoj in napredek mesta. Tudi zgodovinar Ivan Vrhovec, ki je napisal zgodovino Novega mesta, poroča v tej knjigi o vseh večjih požarih, zlasti pa se dotakne petih velikih požarov. Leta 1540 je ogenj uničil mesto skoraj do tal. Leta 1576 je ogenj spet divjal in strašno pustošil po mestu. Sedem let za tem, leta 1583, je v ognjenih zubljih zgorelo na novo zgrajeno mestno jedro, ki se še ni docela opomoglo od požara iz leta 1576. Leta 1605 je velik ogenj upepelil preko 60 hiš in leta 1664 je mesto spet do tal pogorelo. Tu je zgodovinar zabeležil le velike katastrofalne požare, kronisti pa so zabeležili tudi manjše požare, ki so bili v Novem mestu kaj pogost pojav. Pri vsakem najmanjšem požaru je bila nevarnost za vse mesto, to pa ni bilo nič čudnega, ker so imeli meščani, ki so bili z večine kmetje in obrtniki, podstrešja • svojih hiš zatrpana s senom in slamo, obrtniki pa sploh niso posvečali posebne pozornosti ravnanju z odprtim ognjem in odprto lučjo. O kakih gasilskih pripravah v tem času sploh ni bilo sledu. Meščani so si pomagali s tem, da so nastavili nočne čuvaje, ki naj bi pazili na red pa tudi na to, da ne bi kje izbruhnil požar. Tedanje oblasti so izdajale razne predpise v obliki požarnih redov. Tak požarni red iz leta 1792 je bil v veljavi tudi na Slovenskem in je obravnaval razna vprašanja požarne službe in varnosti. Med temi določili je bil govor med drugim tudi o potrebi pokrivanja hiš z opeko, skodlami, ne pa s slamo. V podstrešnih sobicah je bilo dovoljeno kuriti le, če so bile zidane z opeko in so imele opečna tla. Skrajno previdno so morali ravnati ljudje z odprto lučjo, trskami, svečami in baklami. Strogo je bilo prepovedano kaditi tobak, svetiti z odprto lučjo ali ogrevati z ogljem v hlevih in na skednjih. Skednji in sušilnice so morali biti zunaj mest in trgov. Čiščenje dimnikov je bilo že v tistih časih poverjeno poklicnim obrtnikom - dimnikarjem. Posebne dolžnosti so imeli,nočni in požarni čuvaji. Nastali požar so naznanili prebivalcem z zvonenjem in bobnanjem. Da bi lahko požar čimprej omejili in pogasili, so morali biti javni in zasebni vodnjaki v dobrem stanju in lahko dostopni. Ob številnih požarih so ljudje začutili potrebo, da začno z boljšo obrambo pred požarom. Pokazalo seje, da še tako dober požarni red ne zadostuje in da je le skupen, organiziran nastop uspešen, da le skupna akcija usposobljenih ljudi omogoča uspeh v borbi proti požarom. Tako je nastala organizirana „požarna bramba“, ki je bila predhodnica prostovoljnih gasilskih društev. Z razvojem mest so se spreminjali tudi način življenja in navade ljudi. Ročno delo v obrtnih delavnicah so zamenjali stroji, ki so iz leta v leto dobivali popolnejšo obliko. Ljudje so se v vsem prilagajali hitremu razvoju tehnike v obrti in industrializaciji mest. Temu hitremu razvoju pa se je prilagajalo tudi gasilstvo. Bilo je mnogo težav in ovir, ki so jih Ob 100-letnici novomeških gasilcev prejema tov. Kovačič iz rok tov. Žabkarja priznanje za naše dolgoletno delovanje osedanji predsedniki AN INTIHAR ADIMIR MARČIČ Intihar Ivan 1946 — 1952 Božič Franc 1953 - 1954 Podržaj Franc 1955 — 1956 Kovačič Danilo 1957 — 1959 Avsec Anton 1960 — 1961 Marčič Vlado 1962 - 1967 Podržaj Franc 1968 — 1970 Hudoklin Stane 1971 — 1973 Ing. Avgust Fajfar 1973 — 1975 Marčič Vladimk 1976 D AN JI UPRAVNI ODBOR D NOVOTEKS rčič Vladimir, Vaupotič nko, Hudoklin Stane, Fajfar . Avgust, Kovačič DanOo, ir Franc, Jakše Ivan, Sere ica, Židanek Zdenka, Komik Herman in Ašič Ivan. in poveljniki društva Barantin Ivan Sitar Franc Vaupotič Stanko Hudoklin Stane Vaupotič Stanko 1946- 1952 1953 - 1962 1963 - 1967 1968- 1970 1971 IVAN BARANTIN STANKO VAUPOTIČ Pokali, priznanja in medalje so razstavljeni v lepo urejenih vitrinah Mala gasilska kronika 1864 je bilo organizirano prvo gasilsko društvo na področju sedanje Jugoslavije — v Varaždinu 1869 je bilo v Metliki ustanovljeno prvo slovensko gasilsko društvo 1873 je bila po velikem požaru v tekstilni tovarni Prebold v Savinjski dolini ustanovljena prva industrijska gasilska četa v Sloveniji oziroma na takratni Spodnji Štajerski 1876 je bilo ustanovljeno gasilsko društvo v Novem mestu 1933 je bila v Beogradu ustanovljena Gasilska zveza Jugoslavije 1946 so ustanavljali okrajne gasilske zveze. To leto je bilo ustanovljeno gasilsko društvo Novoteks v Novem mestu. 1947 je pričel izhajati gasilski Vestnik, strokovno in organizacijsko glasilo gasilskih organizacij 1948 je izšel zakon o prostovoljnih gasilskih društvih 1949 je bila ustanovljena Gasilska zveza Slovenije 1950 je pričela z delom stalna gasilska šola Gasilske zveze Slovenije v Žireh. 24. decembra se je šola preselila v Medvode. 1955 je bila ustanovljena v Novem mestu Občinska gasilska zveza 1956 Gasilska zveza Šlovenije je razvila svoj prapor 1959 je bil sprejet zakon o gasilskih društvih. V obratu predilnica I v Metliki je bila informirana gasilska desetina. 1963 IGD Novoteks Novo mesto razvije društveni prapor. To leto je bil v Novem mestu zgrajen sodoben gasilski dom. 1964 je bil ustanovljen zavod za požarno varnost 1969 je bila ob proslavi stoletnice gasilstva na slovenskem otvoritev slovenskega gasilskega muzeja v Metliki. 1970 IGD Novoteks je uspešno organiziral republiško tekmovanje industrijskih gasilskih'enot tekstilne industrije Slovenije. 1971 je bil sprejet zakon o varstvu pred požarom in zakon o gasilstvu. 1973 Otvoritev obnovljenih prostorov — orodjarne in društvenih prostorov IGD Novoteks. 1975 Reorganizacija društva v skladu z združevanjem delavcev v TOZD in otvoritev novega delovnega mesta ter nastavitev poklicnega gasilca. 1976 Desetina novomeškega IGD Novoteks v TOZD Predilnica Metlika se osamosvoji in formira IGD Novoteks - TOZD Metlika. Uspela gasilska vaja _________________________J V soboto, 1. oktobra ob 16. uri, so se po tovarniških dvoriščih Novoteks, po vsem Bršlinu in celo po delu Novega mesta razlegali zvoki dolgo zavijajoče sirene, ki je vsem oznanjala — „Goooooooorrriiiiii!“ Novo-meščani so ugotavljali: „Spet nekje gori! Ubogi ljudje, ogenj jim bo uničil prav vse, kar imajo!“ itd. Pa na srečo le ni bilo tako: ob svoji 30-letnici delovanja je IGD „Novoteks“ izvedlo večjo gasilsko vajo. Malo pred 16. uro je dežurni gasilec v tkalnici prižgal dimne bombe, vratar je vključil sireno — in že čez nekaj minut so se pričeli javljati prvi gasilski oddelki, ki so se odzvali klicu „Na pomoč!“ Prvi so se vodji celotne vaje, poveljniku GD Novo mesto tov. Francu Salmiču prijavili gasilci Novoteksa — ženska in l_______________________________ moška desetina. Vsam je objasnil, kje in kaj gori — in že so prizadevni gasilci odhiteh „reše-vat“ splošno ljudsko premoženje ter morebitne človeške žrtve. Sledila so IGD ter prostovoljne ekipe iz Šmihela, Prečne, Otočca, novomeške gasilske brigade, Smolenje vasi, jugoslovanske ljudske armade in drugi. Enote prve pomoči so odpeljale nekaj navideznih ranjencev, voda iz reke Krke in hidrantov je kar se da hitro stekla po ceveh, in novoteksova tkalnica je bila rešena pred najhujšim — da bi do tal pogorela. Vsi prisotni, med katerimi so bili tudi glavni direktor, direktor splošnega sektorja, direktor Zavoda za požarno varnost Milorad Dimitrič, predsednik GD Novo mesto Vinko Žabkar ter gasilskimi veterani — Stane Zupančič, Vinko Bele in Stane Gregorčič, so bili nadvse navdušeni nad najsodobnejšim gašenjem požarov, ki so ga prikazali pripadniki JLA. Hrabri vojaki so bili oblečeni v Tempex obleke, v katerih so se lahko približali tudi izvoru požara, saj njihove zaščitne obleke prenesejo visoke temperature. Mimo tega pa so gasili še z gasilskimi topovi, ki omogočajo gašenje večjih požarov na daljavo. Po končani vaji, na kateri je sodelovalo okoli 100 gasilcev, so vsi desetarji poročali o uspešnosti dela, težavah, morebitnih poškodbah in načinu gašenja. Iz poročila poveljnikov je bilo razvidno, da je vaja v celoti uspela, da so bili vsi „ranjenci“ zavarovani pravočasno, da je bil požar najprej lokaliziran in da se ni razširil na sosednje objekte ter daje bil ob pomoči vseh gasilcev tudi v najkrajšem času pogašen. Da so se lahko številni gledalci, ki jih je privabil zvok sirene in veliko število gasilskih avtomobilov, prepričali o sodobnih sredstvih za gašenje, so Novoteksovi gasilci v poseben bazenček natočili bencin ter ga zažgali. Najprej so hoteli pogasiti ogenj z vodo, a so bdi vsi poskusi zaman. Nato pa so se ognju približali gasilci v oblekah, ki so odporne proti visokim temperaturam — in ogenj je bil s suhim aparatom za gašenje na prah takoj pogašen. Ob koncu zanimive vaje, je najprej spregovoril predsednik GD Novo mesto Vinko Žabkar, ki je orisal pomen takih gasilskih vaj, za njim pa je Danilo Kovačič na kratko opisal uspešno 30-letno delovanje IGD Novoteks. _____________________________J PO uspeli vaji so vsi gasilski desetarji podali raport Prikaz gašenja požara na vaji MDA 76 - solidarnost mladih Uspešno so zaključene vse mladinske delovne akcije v Sloveniji in Jugoslaviji. Zopet lahko ugotavljamo, da je pomoč mladih pri izgradnji domovine tudi letos prišla do izraza, in to v še večjem obsegu kot do sedaj. Na dveh zveznih mladinskih delovnih akcijah in na štirih republiških je v letošnjem letu sodelovalo v Sloveniji okoli 4000 brigadirjev. Od tega jih je bilo približno 1000 iz bratskih republik in pokrajin. Tako veliko angažiranje mladih v letošnjem letu predstavlja seveda izredno povečanje v primerjavi z lanskim letom, ko je skupno sodelovalo 2400 brigadirjev. Ta velika armada mladih ljudi je na letošnjih akcijah v Sloveniji zgradila: 27450 m vodovoda, 5700 m novih cest, popravila čez 40 km cestnega omrežja, izkopala 250 jam za telefonske drogove itd. Posebno pa je treba poudariti tudi izredno pomembne dosežke treh specializiranih brigad Rdečega križa Slovenije in ene brigade Rdečega križa Jugoslavije. Dodati moramo še preko 300 popravljenih stanovanjskih objektov v tolminski občini, ki jo je prizadel hud potres. Vrednost vseh opravljenih del znaša po nepopolni ceni daleč preko 20 milijonov din. Družbenopolitično delovanje na akcijah se je odvijalo pred- vsem v aktivih ZK, ki so odigrali svojo vlogo na vseh področjih in s svojim delovanjem vplivali na uspeh brigad, izmen in akcij. Obravnavali so vsa področja življenja in dela na akcijah in sprejemali naloge za vse člane ZK in predloge za samoupravne organe znotraj brigad in izmen. Aktivi so ob koncu izmen predlagali za sprejem v Zvezo komunistov 360 najboljših brigadirjev. Tudi samoupravljanje in delegatski sistem je prisoten na vseh akcijah in tako se vsi udeleženci že na 3-tedenskem prostovoljnem delu mnogo nauče in tako prenašajo znanje, pridobljeno na akcijah, v svoje sredine, iz katerih izhajajo: v šole, delovne organizacije in krajevne skupnosti. V letošnjem letu je bil dan močan poudarek izobraževanju, usposabljanju, kulturi in telesni kulturi, kar pa je zahteval tudi letos spomladi podpisani družbeni dogovor o mladinskih delovnih akcijah v SR Sloveniji. Končna ocena letošnjih MDA je vsekakor, kljub mnogim težavam in pomanjkljivostim, zadovoljiva. V akcijah je tisoče mladih ogromno prispevalo k razvoju manj razvitih območij in ponovno dokazalo solidarnost. Mlada generacija Slovenije in Jugoslavije se je tako najbolj neposredno vključila v splošna družbena prizade- NAŠ PORTRET Sedamnaesti oktobar. Nedelja pri-je podne. Sjcdim uzjutranju kafu sa novim prijateljem. Njegovo je ime Azim Sarič, 26 mu je godina. Završio je Tekstilna tehničku školu-konfekciskog smjera u Sarajevu. Več ima pet godina radnog staža. Od toga je 14 mjeseci radio u Novom Mestu, a prije dvije godine došao je u „Novoteksov“ pogon u Trebinje. Došao je, da je bliže ostarjelim roditeljima i zavičaju . . . I dok vani sipi prehladna okto-barska kisa moj prijatelj i sagovornik Azim Sarič i ja časkamo o svemu i svačemu. Uz cigaretu Azim mi priča o moru, djevojkama, poslu. Do sada je radio na više radnih mjesta u procesu proizvodnje (vodja pred-montaže, vodja trake, izlazni kontrolor) i voli da radi. Zna Azim da se našali i nasmije, ali kada se radi, radi se. Lični dohodak ,,plata" mu je od učinka, ali u prosjeku iznosi oko 3.500 dinara. Stanuje privatno, a hrani se gdje stigne. Razgovoru nikad kraja. Kiša ne prestaje. Skoro da zaboravim: Azim Sarič je član „Novoteksovog“ Cen-tralnog radničkog savjeta. Kaže da produktivnost u pogonu nije onakva kakva bi tre bala da bude. Ni plan nije realizovan i sada se ulaže mnogo napora da se što prije izgubljeno nadoknadi. Recimo i to da je ovaj mladi čovjek i član Saveza komuni- MEHO BARAKO VIC vanja za enakomernejši gospo- krajina 76“, Bojanu Stalcaiju -darski razvoj vseh območij. na MDA „Suha krajina 76“, Skozi šolo tovarištva, solidar- Jožetu Debevcu - na MDA nosti, dela, bratstva in enot- „Posočje 76“, Bojanu Purebru nosti, šolo samoupravljanja in - na MDA „Brkini 76“, ki se družbenega angažiranja je šlo jim še posebej zahvaljuje in jim 4000 mladih, ki bodo vsak na izreka JAVNO POHVALO, svoj način prispevali za vse- Udeležbo naših mladincev na stranski razvoj naše samouprav- MDA moramo razumeti kot ne socialistične skupnosti. veliko investicijo v mlade druž- Ob zaključku letošnjih MDA benopolitične delavce iz baze, v Sloveniji je naša delovna ki se morajo v nadaljnjem delu organizacija dobila ZAHVALO angažirati na vseh področjih v od OK ZSMS Novo mesto za naši delovni organizaciji, razumevanje in pomoč pri evidentiranju brigadirjev, ki so želja vseh mladih v naši zastopali dolenjsko regijo na delovni organizaciji je, da bi v letošnjih akcijah. Se posebno se prihodnosti še bolj razvijali zahvaljuje vsem samoupravnim sodelovanje z OK ZSMS Novo organom in družbenopolitičnim mesto in omogočili le najbolj-organizacijam v našem podjetju, šim mladincem kot nagrado ki so omogočili udeležbo na- udeležbo na mladinskih delov-slednjim našim mladincem: Bo- nih akcijah v prihodnjih letih, risu Dolinaiju - na MDA „Suha BOJAN Na eni izmed letošnjih MDA * 4-4-4-J******************.** * * DRUGI O NOVOTEKSU * * V zadnji številki^ ..Gospodarskega vestnika" je bil objavljen * + krajši zapis o naši tovarni, letošnji 8-mesečni izgubi ter i -*■ sanacijskem programu. Ker revija ni dostopna vsem našim fr * delavcem, objavljamo povzetek zanimivega članka. fr * Nekaj več kot 2500 zaposlenih v Novoteksu je v osmih mesecih J fr letos naredilo 52.575 tisoč dinarjev izgube. Lani v tem času pa so I * imeli več kot 17 milijonov ostanka dohodka. Kje so vzroki za ta * J preobrat? Novoteks je močan izvoznik v tekstilni industriji, saj * * izvozi 34 % tkanin, ki jih naredi in kar 60 % konfekcije. Izvoz se * * je v primerjavi z istim obdobjem lani povečal za 11,7 %. Tako * J naglo povečanje izvoza gre predvsem na račun hitrega zapiranja t fr domačega trga, zlasti pri tkaninah. Novoteks je velik proizvajalec, * * specializiran za proizvodnjo tkanin; tako ozka specializacija jim * fr pride prav v mednarodni delitvi dela, za domač trg pa so preveč i fr ozko specializirani. Zal pa moramo ugotoviti, da izvozne cene * * pokrivajo komaj 80 % lastnih cen izdelkov. * fr Kden izmed ukrepov, s katerimi je skušal Novoteks vplivati na i * izvozno ceno, je bilo znižanje osebnih dohodkov in stroškov po fr J enoti proizvodnje. Borijo pa se tudi za boljšo organizacijo dela, A fr spremenjen delovni čas in druge notranje rezerve, ki naj bi jih i * poiskali ob istem številu zaposlenih. Vendar to ne bo moglo * A pokriti vse izgube; potrebna bo delna preusmeritev proizvodnje — A fr v proizvodnji tkanin na jeans tkanine, v konfekciji prav tako na J * jeans in v izdelovanje bluz ter drugih izdelkov. * A Novoteks je svoje zmogljivosti podvojil prav v času upadanja t fr prodaje tekstila na domačem trgu. Delovno organizacijo pa tarejo A A še problemi, kot n.pr. pomanjkanje strokovnjakov, zlasti v J * konfekciji. Prav v konfekciji pa imajo še dodatne težave, ker v A * tovarni niso hkrati z naložbami poskrbeli še za trajnejša obratna * A sredstva. Zaradi precejšnjega uvoza in zmanjševanja izvoza v i * Sovjetsko zvezo, se je pričel zapirati trg pri tkaninah. fr fr V Novoteksu so vse moči usmerili v to, da se prilagode novemu J A položaju, saj se zavedajo, da je normalen poslovni uspeh odvisen fr J od njihovega dela. Med drugim pa pripravljajo še sanacijski A * program, ki ga bo OZD v kratkem predložila republiškemu skladu * A skupnih rezerv in Ljubljanski banki. J stran 6 novoteks Ogled otroškega modnega sejma v Londonu Sredi mrzlega oktobra smo obiskali internacionalni sejem otroške in najstniške mode za pomlad — poletje 77 v Londonu. Razstavljale! so pokazali širok izbor modelov (hlačke, kombinezoni, kompleti, jakne, krila, obleke, polobleke, brezrokavniki itd.). Vsak model je imel nekaj svojega in sleherni je bil popestren z drobnimi detajli, kar je opravičilo naziv otroški. Izmed materialov je izstopal jeans, tudi v različnih kombinacijah (z vzorčastim popelinom, s pleteninami itd.). Veliko je bilo bombaža; izstopale so dekliške obleke v podeželskem stilu, razne pletenine in začetki žameta. Mimogrede smo si ogledali tudi modne prodajalne na eni izmed glavnih cest v Londonu (Oxford Street). Ulica je polna različnih trgovin, vendar je vsaka specializirana za prodajo določenega stila oblačenja, tako da dobiš tak vtis, kot da je vse postavljeno in spravljeno v določen predal. Prevladovale so trgovine z jeans modeli, veliko je bilo tudi klasičnih ženskih in moških, kjer smo opazili veliko dezenov, kakršne imamo tudi v kolekciji naše metraže. Videli smo veliko zanimivega, nekaj starega, nekaj novega. London smo zapustili s prijetnim občutkom in z zaključkom, da je naša pomladno-po-letna kolekcija 77 opravičila modne tendence, da smo v otroški konfekciji na pravi poti ter da bo sčasoma prav ta lahko pokrila zahteve tržišča. JANA Letošnja moda daje prednost ravno krojenim plaščem. Pojavljajo se ravne linije z vstavljenimi rokavi ali ožjimi kimono rokavi, „moški“ plašči z reveiji, z nevidnim zapenjanjem, pelerine ali pončo stil plašča. Pogosti detalji so: kapuca, kimono rokavi (ki pod pazduho niso ohlapni) ter majhni ovratniki. Mehak in resen obris ženskega plašča narekuje temu primemo blago: volnen velur, flanelo, loden, shetland ter razne gaberdene. Hvala za vašo kri, W ki rešuje življenja! Od 14. septembra do 12. oktobra so na novomeški transfuzijski postaji darovali kri naslednji NOVOTEKSOVI delavci: Anica Gašperič (do sedaj 3 krat), Marija Golob (10), Marjan Golob (7), Ivanka Jerič (13), Ivan Jakše (15), Maijan Mlakar (8), Jože Marn (11), Anton Ajdišek (14), Anton Tršinar (9), Jože Saje (6), Jože Kralj (6), Draga Kajtazovič (26), Anton Potočnik (3), Milka Gril (7), Antonija Hočevar (6), Anica Berus (2), Anica Mirtič (4), Vilijem Udovč (17), Majda Vidrih (5), Anica Seničar (10), Ciril Kukman (27), Jožefa Kovačič (4), Draga Nedeljko (7), Franc Ribič (9), Drago Vasič (17), Rudi Redek (9), Martin Brudar (13), Marjan Čanželj (2), Viktor Avsec (19), Vinko Lužar (4), Ljudmila Mesojedec (8), Greta Fink (5), Martin Može (10), Fani Pirnar (8), Drago Novak (14), Alojz Kozjan (3), Jože Rozman (8), Martin Kozjan (17), Jože Kos (7), Jože Kocjančič (9), Anton Kramar (8), Pavla Pangre (6), Franc Nadu (13), Marjan Palčar(12), Fani Jerič (4), Marija Červan (6), Bojan Čeh (29), Alojz Brulc (1), Matija Gazvoda (22), Breda Jakše (5), Vinko Hribar (10), Ana Grešak (1), Ludvik Lužar (4), Valentin Levstik (13), Tilka Košir (4), Bojan Pureber (10), Janez Turk (9), Cirila Udovč (5), Alojz Samec (2), Anica Štandekar (8), Avguština Stipič (12), Franc Pintar (12), Rozalija Planinšek (17), Marjan Pavlin (2), Nada Lokar (4), Franc Ogrinc (5), Stanko Anžlovar (10), Janko Dobovičnik (16), Matija Belavič (6), Miha Gošnik (7), Slavko Hočevar (9), Mirko Mohar (7), Jože Smrekar (24), Milan Stipič (9), Štefka Kranjčič (8), Milena Pitnik (12), Anton Kobe (4). ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta Antona Kramarja iz Gor. Karteljevega se iskreno zahvaljujem sodelavcem iVS za podarjeni venec ter Justinu Kranjčiču za poslovilne besede. ANTON KRAMAR Prišli- Od 25. septembra do 25. oktobra so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci: TOZD TKANINA - delovna enota predilnica: Novak Anton; delovna enota ople-menitilnica: Hočevar Jaroslav; Skupne službe tkanina — tehnični sektor: Damjanovič Dako; TOZD KONFEKCIJA -delovna enota Novo mesto: Grčman Rezka; delovna enota Vinica: Malerič Vida, Balkovec Jože, Duvnjak Roga; Skupne službe konfekcija: Kramar Ivana; TOZD TRGOVINA - prodajalna Novo mesto: Mrhar Bojan, Mesojedec Justina; Prodajalna Bršlin: Lamut Stanislav; TOZD STREŠNIK - Dobruška vap: Jerman Alojz, Hočevar Jože; Skupne službe podjetja — menza: Krže Primož. V istem času so našo delovno organizacijo zapustili naslednji delavci: TOZD TKANINA - delovna enota predilnica: Čečelič Jož- odšli ko, Valčič Boris, Može Martin, Potočnik Viktor, Huč Alojz; delovna enota tkalnica: Štrum-belj Brane, Kuzma Stanislav (odšel k vojakom); delovna enota priprava: Židanik Stanislav; Skupne službe tkanina — prodaja: Mikec Jože (odšel k vojakom); TOZD PREDILNICA Metlika: Pezdirc Mirko, Krošelj Alojzija; TOZD KONFEKCIJA — delovna enota Novo mesto: Vintar Marija, Sečnjak Igor, Ribič Ivanka, Lekše Martin, Konda Jožica; Delovna enota Vinica: Štefančič Ivan, Malešič Anica, Malerič Vida, Jakšič Barka, Moravec Kazimir, Sajevic Matija (odšla k vojakom); Skupne službe konfekcija: Muharemagič Vlasta.. Petrov Božena, Petrovič Vladimir; TOZD STREŠNIK Dobru ška vas: Tršinar Anton (umrl); Skupne službe podjetja — finančni sektor: Valenčič Jožica. novoteks «tran 7 Rešitev Vretena iz prejšnje številke: Č, ČE, DAČ, ČEČA, ČEDAD, DEČANI, ČEDEN, EDIN, NIN, IN in N. Vreteno n 2 3 4 5 6 7 8 9 ! 0 11 1. samoglasnik 2. kraj pri Ljubljani 3. kratica tovarniškega proti-h)žarnega društva 4. vrsta plazilcev (množina — nepr. oblika) S. indijski politik (1869-1948) 6. dalmatinsko črno vino 7. ljubkovalno moško ime 8. južno-ameriško pogorje 9. nasportno od noč 10. kemijska prvina 11. električna merska enota OBVESTILO Tako kot pred leti, se bomo lahko tudi letos rek-reirali v telovadnici osnovne šole v Bršlinu. Rekreacija bo vsak petek od 17,15 do 19. ure. Interesenti naj se s športno opremo zbero pri stranskem vhodu v šolo (pred telovadnico) — vabljene pa so predvsem naše delavke. Rekreirali se bomo lahko v naslednjih disciplinah — košarki, namiznem tenisu, telovadbi, odbojki in nogometu. SINDIKALNA ORGANIZACIJA „NOVOTEKS“ Dve drugi mesti V soboto in nedeljo, 9. in 10. oktobra, je bilo slovensko kolesarsko prvenstvo za vse kategorije. V soboto je bilo gorsko prvenstvo Slovenije za posameznike, v organizaciji kolesarskega kluba Branik iz Maribora. Na progi Reka — Areh (Ruška koča), v skupni dolžini 12 km, s približno 12 % vzpona, je pri članih s poprečno hitrostjo 21,950 km/h zmagal Hrovat pred Polončičem in Kastelicem (vsi Astra—Ljubljana) s časom 32,48. Pri starejših mladincih je na isti progi vozilo 29 tekmovalcev s poprečno hitrostjo 21,700 km/h. Zmagal je Zano-škar (Rog), pred Antončičem (Novoteks) in Kozjekom (Sava—Kranj). S. Mijajlovič je bil deseti, Turk dvanajsti, B. Mijajlovič (vsi Novoteks) pa štirinajsti. Mlajši mladinci so vozili s poprečno hitrostjo 20,910 km/h. Zmagal je Pirš (Hrastnik) s časom 34,26, pred Veharjem (Novoteks) — čas 35,56 in Herlecem (Rog). Nastopilo je 36 tekmovalcev, na cilj pa jih je prispelo 34. V nedeljo je bilo tekmovanje za mlajše in starejše mladince v cestni vožnji od Celja do Maribora v skupni dolžini 65 km. Nastopilo je 52 tekmovalcev. Poprečna hitrost zmagovalca Zanoškaija (Rog) je bila 45,500 km/h, drugi je bil Kozjek (Sava) in tretji Žaubi (Rog). Vehar je bil peti, B. Mijajlovič enajsti, Antončič pa devetnajsti. Ekipno so starejši mladinci osvojili pokal in posta-li slovenski prvaki. V končnem plasmaju za slovensko prvenstvo je bil Vehar pri mlajših mladincih drugi, prav tako pa je bil drugi tudi Božo Mijajlovič pri starejših mladincih. Z. LUZAR Novoteks že prvi Na društvenem prvenstvu Novega mesta v borbenih igrah so bila v jesenskem delu odigrana že tri kola. Ekipa Novoteksa si je s tremi zaporednimi zmagami že zagotovila 1. mesto in naslov društvenega prvaka za leto 1976. Naša druga ekipa, ki igra v B ligi, pa si je s tremi zaporednimi porazi zapravila možnosti za 1. mesto in s tem uvrstitev v skupino A. Rezultati obeh ekip po treh odigranih kolih: 1. kolo: Novoteks I — Gorjanci 359:344 Končalo se je društveno prvenstvo za posameznike, na katerem so kegljači Novoteksa dosegli zelo dobre rezultate. Pri ženskah je bila najboljša Marija Konda, ki je osvojila 3. mesto, (Istenič 51, Rolih 48, Pirc 37); Novoteks II — Borac 340:388 (Podvinski 46, Mišmaš 40, Gole 40) . 2. kolo: Novoteks I *-Vseh 9 379:370 (S. Dravinec 52, Berlan 46, Rolih 45); Novoteks II — Ženske 302:337 (Mohorič 45, Podvinski 40, Filip 36). 3. kolo: Novoteks I — Železničar 394:388 (Berlan 51, Zupančič 48, Istenič 47); Novoteks II — IMV 328:405 (Mohorič 44, Geršič 42, Kavšek 41) . zelo dobro pa sta igrali tudi Mara Kacin ter Martina Makše. Pri moških je Marjan Pirc zasedel 2. mesto, Jože Blažič pa tretje. Tekmovanja se je udeležilo 68 tekmovalcev iz 13—klubov. USPEH NA DŠI V mesecu oktobru je bilo na kegljišču Loka tekmovanje za DŠI, na katerem so nastopale tudi naše ekipe: ženska ter dve moški. Moška 1. ekipa je osvojila prvo mesto, oslabljena ženska ekipa pa je izredno presenetila in nepričakovano osvojila 2. mesto, za ekipo Pionirja. KLUBSKO PRVENSTVO V PARIH Končalo se je klubsko prvenstvo v parih za leto 1976. Prvaka sta Jože Rolih in Vinko Istenič, ki sta podrla 2468 kegljev; druga sta Franci Berlan in Marjan Pirc z 2438 podrtimi keglji, tretja pa sta Jože Blažič in Marko Zupančič z 2430 keglji. Četrti par je Istenič— Istenič z 2391 keglji, peti pa Martin Geršič ter Jože Udovič z 2333 keglji. Tekmovanja se je udeležilo 20 parov. fkmsfoM NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako prvo sredo v mesecu v nakladi 2800 izvodov. Urejuje ga izdajateljski svet: Mira Kovačič, Teodora Kovačič, Konrad Mehle, Franc Pavlin, Andrej PočrvL na in Slavko Polak. Predsednik izdajateljskega sveta je Počrvina. Odgovorni Miha Gošnik. Uredništvo in uprava: Novoteks, Novo mesto, Foersterjeva 10. Stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, tiska Knjigotisk Novo mesto. Novoteksovi kegljači, ki so v letošnji sezoni nosili glavno breme vseh uspehov Prvenstvo društva za posameznike