Publikacija o ak

Publikacija o a ciji

kc

Akcijo so podprli:

1

Nogometna zveza Slovenije, Triglav zdravstvena zavarovalnica, Merkur zavarovalnica

Zveza prijateljev mladine Slovenije TOM telefon

Kaj si mladi želijo, da bi odrasli vedeli o njih?

Publikacija o akciji »TOM potuje, otroke obiskuje«

Izdala in založila:

Zveza prijateljev mladine Slovenije

TOM telefon

Uredniški odbor:

Tjaša Bertoncelj

Sandra Murk

Neža Jagodič

Laura Schwarzmann

Analiza podatkov:

Andrej Brvar

Lektorirala:

Monika Sušanj

Oblikovanje:

Jana Fak

Publikacija je dostopna v elektronski obliki na spletni strani: www.zpms.si

www.e-tom.si

Elektronska izdaja.

Ljubljana, september 2023

Publikacija je za uporabnike brezplačna.

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 174302723

ISBN 978-961-6331-74-6 (PDF)

kazalo

Akcija TOM potuje, otroke obiskuje

05

Potek akcije

06

Opis analize podatkov

09

Rezultati

11

Vrstniki

14

Družina

18

Šola

23

Psihične težave

26

Ljubezen

30

Nasilje

34

Telesni razvoj in spolnost

40

Različni zapisi

45

Zaključek

47

O TOM telefonu

51

V vseslovenski akciji »TOM potuje, otroke obiskuje« smo učence pozvali, da nam zaupajo, o katerih temah si ne

upajo oziroma se ne morejo pogovarjati s svojimi starši ali drugimi odraslimi



osebami. Prejeli smo več kot 10 tisoč anonimnih zapisov, ki vam jih želimo predstaviti v tej publikaciji.

5 % učencev je zapisalo, da nimajo

težav oz. da lahko svoje težave

delijo in rešujejo s starši.

95 % učencev svojih težav ne

more zaupati staršem oz.

si ne upajo z njimi pogovoriti

o tem, kar jih teži.

01

Med vsemi prejetimi zapisi je zgolj 5 % učencev zapisalo, da nimajo težav oziroma lahko svoje težave delijo in rešujejo s starši. Zaskrbljujoč je stavek enega od učencev, ki je napisal: »Ali je prav, da nimam težav?«.

Iz preostalih 95 % zapisov učencev pa je mogoče razbrati, da se glede svojih težav ne morejo zaupati staršem oziroma si ne upajo z njimi pogovoriti o tem, kar jih teži. Tudi če zberejo pogum ter spregovorijo, se mnogokrat ne počutijo slišane ali razumljene.

02

Kot kažejo zapisi, veliko otrok s svojo stisko še vedno ostaja samih.



Morda je med njimi tudi vaš otrok.



Pomislite, kdaj ste imeli nazadnje odprt pogovor z otrokom, ste ga poslušali brez obsojanja, mu nudili podporo ali mu zgolj pozorno prisluhnili in poskušali razumeti njegove skrbi. Čeprav so za nas te skrbi morda majhne in nepomembne,

otrokom niso. V publikaciji vas želimo seznaniti z najpogostejšimi temami

in vprašanji, ki mučijo naše otroke.



Hkrati pa vas vabimo, da si vzamete čas, razmislite o teh temah ter tudi sami

odprete pogovore s svojimi otroki. Morda boste presenečeni, kako hitro se odprejo in kako željni so pogovorov.

AKCIJA

Na TOM telefonu smo takoj ob prvem valu epidemije Covid-19 opazili, da so ukrepi, ki so bili sprejeti za preprečevanje širjenja virusa, imeli velik vpliv na otroke in mladostnike. Tematike, s katerimi so se običajno obračali na nas (odnosi z vrstniki, ljubezen, spolnost), so stopile v ozadje, v ospredje pa so prišle duševne stiske in stiske, povezane z odnosi v družini.

Opazili smo, da se zapirajo vase in s svojo stisko ostajajo sami. Zato smo iskali način, kako se jim približati in jim predati sporočilo, da niso sami in da pogovor pomaga.

05





Potek akcije

Na mednarodni dan otroških telefonov, 17. maja 2022, smo tako pričeli z vseslovensko akcijo »TOM potuje, otroke obiskuje« (v nadaljevanju TOM potuje). V času akcije, od maja do novembra 2022, je nahrbtnik TOM telefona potoval po 12 slovenskih regijah in obiskal 193 osnovnih šol. Vsaka šola je teden dni gostila TOM-ov nahrbtnik ter v tem času izvedla v vseh oddelkih od 4. do 9. razreda delavnico o TOM telefonu in pomenu pogovora.



V nahrbtniku se je nahajal ves



potreben material in navodila za



izvedbo delavnice ter »spominska



knjiga«. Na vsaki šoli so v času



akcije pripravili poseben kotiček,

kjer se je nahajal TOM-ov

nahrbtnik..





Učitelji so v času razrednih ur učencem in učenkam (v nadaljevanju učenci) predstavili pomen pogovora in TOM

telefon kot enega izmed virov pomoči, ko se znajdejo v stiski, imajo vprašanje ali potrebujejo pogovor. Otroke in mladostnike so želeli spomniti, da nam pogovor lahko pomaga, da se počutimo lažje, se razbremenimo, umirimo in dobimo občutek, da v stiski nismo sami.

S pogovorom problem pogosto postane manjši, bolj obvladljiv, težave, ki so se prej mogoče zdele nerešljive, postanejo rešljive. Veliko hitreje in lažje najdemo rešitev, bolj jasno vidimo, kaj bi bilo dobro narediti in kako lahko v težki situaciji poskrbimo zase. Nobena tema ni prevelika ali premajhna, da se o njej ne bi mogli pogovoriti.

00





Poleg ozaveščanja o pomenu pogovora in samem delovanju TOM telefona pa je bil del delavnice namenjen tudi spodbujanju učencev, naj razmislijo, o katerih vprašanjih ali temah se ne morejo, si ne upajo ali ne želijo pogovoriti s svojimi starši ali drugimi odraslimi. Svoja vprašanja, strahove, težave so zapisali na listek ter ga anonimno oddali v škatlico. Vse anonimno podane zapise učencev smo zbrali, pregledali, analizirali in tako pridobili dragocen vpogled v svet otrok.

Na koncu delavnice je vsak razred v »spominsko knjigo« tudi narisal ali zapisal razlago slogana TOM

telefona »Odgovor je pogovor«. Ob zaključku akcije TOM potuje smo iz vsake od 12 regij izbrali en razred za najbolj izvirno razlago slogana »Odgovor je pogovor«. V

sodelovanju z Nogometno zvezo Slovenije smo izbrane razrede tudi nagradili.

08

Opis analize podatkov V tej publikaciji predstavljamo rezultate analize prejetih zapisov učencev iz akcije TOM potuje. Prejeli smo 10.693 zapisov. Dobljene zapise smo primerjali tudi z rezultati letne analize kontaktov TOM telefona. Zapise, ki so jih učenci zapisali na listke v akciji TOM potuje, smo razvrščali na enak način, kot jih razvrščamo pri analizi kontaktov TOM telefona. Kontakte razvrščamo po sledečih vsebinskih kategorijah: družina, vrstniki, šola, nasilje, telesne težave, psihične težave, ljubezen, spolnost, zasvojenost, zlorabe, samomor, socialna in ekonom-ska stiska, internet. Uporabljamo enako metodologijo, kot jo uporabljajo članice Child Helpline International (organizacija, ki povezuje 178 članic – telefonov za pomoč otrokom v stiski iz 164 držav, med katerimi je tudi TOM

telefon).

Ob tem je treba dodati, da obstaja statistično pomembna razlika med učenci, ki so bili vključeni v akcijo TOM potuje, ter otroci in mladostniki, ki se sami obrnejo na TOM telefon. V analizi kontaktov TOM telefona so zastopani tudi mladostniki, starejši od 16 let, z nekoliko drugačnimi problemi in težavami od učencev, vključenih v akcijo TOM potuje. V akciji TOM potuje pa so sodelovali izključno učenci od 4. do 9. razreda. Za lažjo primerjavo rezultatov smo zajeli pojavljanje vsebin v TOM telefonu v letu 2022 zgolj za otroke do 16. leta starosti.



Pomanjkljivost pri analizi predstavlja nezmožnost opredeljevanje zapisov glede na spol, saj so bili oddani anonimno in je bilo mogoče le za 28 % zapisov prepoznati spol.

09

Podatki TOM telefona so pridobljeni prek treh svetovalnih kanalov (telefon 68 %, spletna klepetalnica 18 % in e-pošta 14 %), pri TOM potuje pa prek delavnic v razredu, na katerih so učenci anonimno oddali zapise.

Upoštevati moramo da se otroci in mladostniki na TOM

telefon sami obrnejo, ko imajo težavo. Medtem ko so v akciji TOM potuje sodelovali tako učenci, ki niso občutili težav, kot tisti, ki so težave imeli.

68 % telefon

18 % klepetalnica

14 % e-poŠta

10

Rezultati

Primerjava pojavljanja vsebin TOM POTUJE in TOM

TELEFONA je pokazala da so si rezultati precej podobni.

TOM TELEFON

TOM POTUJE

11



Kategorije smo še dodatno razdelili v teme, pri čemer se je izkazalo, da so najpogosteje pojavljene teme v TOM

potuje:ati precej podobni.

Zaznati je bilo očitno prevlado tem, povezanih z medsebojnimi odnosi. V zapisih so nam učenci pokazali, kako pomembni so za njih odnosi tako s starši kot prijatelji in vrstniki. Medsebojne odnose gradimo od rojstva in so zelo pomembni za naš razvoj in potek našega življenja. Učenci se zavedajo pomena dobrih odnosov in so se pripravljeni za to tudi potruditi. Sporočili so nam, da si želijo biti slišani, sprejeti in varni in da se pogosto sprašujejo ali ravnajo prav oziroma kaj bi jim lahko pomagalo pri vzpostavitvi dobrih odnosov.

12

»Ne vem, kaj naj naredim, ker me je strah povedati

»V mojem življenju ljudje

staršem, da me sošolke

samo mislijo na sebe, vedno

in sošolci nadlegujejo,

jim stojim ob strani, oni pa

včasih tudi govorijo lažne

meni ne, čeprav mi to skoz

stvari o meni in se

govorijo. Ko jih vprašam za

počutim neprijetno.

nasvet mi vedno rečejo “ne

Kaj naj naredim?«

vem, kako ti naj pomagam”

ali kaj podobnega. Res bi

potrebovala eno osebo,

»Večkrat nimam nikogar

ki bi me poslušala.«

za POGOVOR.«

Iz zapisov akcije TOM potuje lahko izpostavimo, da: Žal je bilo takih, ki so zapisali nekaj podobnega kot eden od njih: »Moje življenje je lepo.«, izredno malo. Zgolj 5 %

učencev je na listek napisalo, da nimajo nobenih težav oziroma da lahko svoje težave delijo in rešujejo s starši.

Zaskrbljujoč je stavek enega od učencev, ki je napisal: »Ali je prav, da nimam težav?«.

13

Vrstniki

Otroci in mladostniki se na TOM telefon največkrat obrnejo zaradi tem, povezanih z vrstniki. Da jim ravno odnosi z vrstniki povzročajo največ izzivov in skrbi, pa se je izkazalo tudi v akciji TOM potuje. Skoraj 21 % zapisov učencev se je namreč nanašalo na stisko zaradi vrstnikov. V najstniških letih postanejo vezi med otroki in starši bolj ohlapne, v ospredje prihaja pomen povezanosti z vrstniki ter samostojnost oziroma neodvisnost. V tem obdobju je njihov glavni interes druženje, oblikovanje skupinske zavesti oziroma pripadnosti in uveljavljanje sebe v družbi. Ker pa mladi ocenjujejo svojo vrednost predvsem glede na zunanji odziv na njih, so odvisni od odobravanja, sprejemanja in pripadnosti vrstnikom. Če v družbi niso sprejeti, jim to lahko prinaša velike stiske, občutke osamljenosti in ničvrednosti.

Moja težava je, da je ena

moja prijateljica enkrat

moja naj prijateljica,

»Kako spoznati in se

potem pa ne več. Želim

spoprijateljiti z novimi

ji povedati, da ne vidim

ljudmi?«

zaupanja v njej, ampak

bi bila njena prijateljica.

Ne vem, kaj naj naredim.«

14

Kar 83 % učencev je navajalo težave v odnosih. Kot kažejo zapisi, je pri fantih prisotnega več nasilja, med dekleti pa je več obrekovanja:

»Sošolke me zafrkavajo in

»Sošolci so nasilni do

grdo govorijo o meni, ko

mene, me tepejo in mi

me ni zraven. Ko sem to

jemljejo stvari.«

ugotovila, sem jih vprašala

“Zakaj?”, a so se delale

neumno in niso hotele

priznati. Zaradi tega imam

stisko. Kaj naj storim?«

Pri obeh spolih pa je prisotnega veliko zafrkavanja, predvsem vezanega na telesni izgled:

»Prijatelj si je izmislil

vzdevek zame, ki mi ni

»Kaj naj naredim če sem

nič všeč in zdaj me vsi

mali in me žalijo, da

ostali tako kličejo.«

sem škrat?«

»Že od vrtca me ne marajo

zaradi kodrastih las.«

»Sošolci mislijo da lahko komentirajo naša telesa. Zajebavajo se neprimerno in mislijo, da je smešno. Do nas se obnašajo, kot da smo manj vredne samo zato, ker smo punce.«

15

»Zakaj je biti debel najhujša stvar med vrstniki?«

Skozi zapise učencev se vidi, kako pomembna jim je pripadnost in sprejemanje s strani svojih vrstnikov, za kar pa so mnogi prikrajšani:

»Počutim se odrinjeno, da me

»Ker sem malo bolj

noben ne sprejme. Občutek

uspešna kot ostale sošolke,

imam, da jim ne ustrezam.

me večkrat izločajo.«

Vsi so popolni, samo jaz nisem.

Včasih mi ni v mojem razredu

všeč, ker imam občutek, da

me noben ne sprejema takšno

kot sem, noben se noče

pogovarjati.«

Kot kažeta spodnja zapisa, pa nesprejemanje s strani vrstnikov močno vpliva na njihovo počutje in lastno vrednost:

»Kako ponoči spiš, ko so prijatelji nesramni in te žalijo?«

»Pozdravljeni! Zadnje čase se s prijateljicami skregamo in potem ostanem sama. Sama pa se v solzah sprašujem, ali je kaj narobe z mano? Kaj naj naredim? Ali je res kaj narobe z mano?«

16

Odnose med prijatelji in sošolci pogosto zapletejo tudi ljubezenske težave:

»Kako povedat svojemu fantu, da ti ni več všeč? Ampak nočem da me zasovraži on ali moji dve prijateljici, saj ena od njih je njegova sošolka in bi me verjetno zasovražila, če bi ga pustila.«

»S prijateljico nama je všeč isti fant.«

TOM TELEFON

TOM POTUJE

17

Družina

Družina ima največji vpliv na otrokov razvoj, dojemanje sebe in sveta okoli sebe. Ne glede na vpliv okolja, družbe, šole itd. je vpliv staršev najpomembnejši dejavnik, ki pomaga otroku v obdobju odraščanja, soočanja z razvojnimi zahtevami in oblikovanju lastne identitete v tem svetu ali pa ga lahko pri tem tudi zavira. Teme, vezane na družino, so druge najpogostejše težave, zaradi katerih se otroci in mladostniki obračajo na TOM

telefon, kot tudi težave, o katerih so pisali učenci v akciji TOM potuje. Med njimi je bilo več kot polovica zapisov, vezanih na težave v odnosu s starši. Dajejo nam vpogled v to, kako pomembno je otrokom, da se doma čutijo sprejete, vredne in imajo dober odnos s starši:

»Moji starši se stalno kregajo, še

»Kaj narediti, če se

posebej ata. Včasih se do vseh vede ne počutiš kot del

zelo prijazno, včasih pa se do

družine?«

vseh vede zelo grozno in se sploh

ne zaveda, da to, kaj nam on reče,

prizadene. Po navadi, ko se kaj

»Ali je normalno, da

takšnega zgodi, mene sicer ne

kot hčerka počasi

prizadenejo njegove besede, saj

ne zaupaš več

sem tega navajena, mojo mamo in

svoji mami?«

brata pa oba to zelo prizadene.«

»Počutim se kot, da nisem dovolj vredna za moje starše. Moja sestra domov prinaša same 2-ke in ji vsi čestitajo, jaz pa prinašam samo 5-ke in mi nihče ne čestita, ali je ponosen name. In še počutim se kot, da sem preveč utrujena, da bi bila na svetu. «

18

Iz zapisov pa je razvidno, da si otroci in mladostniki zelo prizadevajo za izboljšanje odnosa in iščejo pomoč, kako ravnati, da bi pomagali sebi in staršem pri vzpostavitvi boljšega odnosa:

»V družini se veliko

kregamo. Zanima me, kako

»Ko se prepiraš s starši,

lahko odnos v družini

kako se potem s starši

izboljšamo? Kako naj

pobotaš? Kako lahko

ukrepam?«

umiriš prepir?«

Velikokrat velja prepričanje, da se otroci in mladostniki v najstniških letih ne želijo pogovarjati s starši, se bolj zapirajo vase oziroma se obračajo na svoje vrstnike. A v zapisih smo lahko videli, da se otroci želijo pogovarjati tudi s starši, vendar večkrat ne najdejo besed oziroma se bojijo o določenih temah spregovoriti:

»Ne vem, kako bi

»V šoli me vsi zafrkavajo in

spregovoril s starši o

tega si ne upam povedati

spolnosti. Mi lahko

staršem.* :(«

daste nasvete, da

spregovorim o

spolnosti s starši?«

»Kako lahko svojim

staršem povem o svoji

spolni usmerjenosti?«

19



Zato je še toliko bolj pomembno, da so starši pripravljeni na te pogovore, so otroku na voljo, ga poslušajo, poskušajo razumeti in ga podprejo.



Pomembno je, da starši ostanejo odprti, ljubeči in razumevajoči tudi, kadar se odnosi ali situacije zaostrijo.

»Vedno, ko imam slabo oceno, bo mama jezna in kričala bo in sem žalosten.«

Pri TOM potuje so učenci veliko pisali tudi o težavah, ki jih prinašajo neurejeni odnosi med staršema. Upoštevati moramo, da sta kljub najstnikovi vse večji želji in potrebi po neodvisnosti vloga in zgled staršev še vedno nadvse pomembna za zdrav otrokov razvoj. Starša sta s spošt-ljivim medsebojnim odnosom otroku dober vzor, kar tudi otroku olajša njegovo oblikovanje lastne identitete in odnosov z drugimi ljudmi.

»Zelo me je strah, da se bosta

moja starša ločila. Počutim se, kot,

»Doma se moja starša vedno

da sem jaz kriva za kreganje mojih

kregata drug na drugega.

staršev. Kaj lahko naredim, da se

Mi lahko date nasvet ali

spet počutim kot, da me starši

pomagate?«

imajo radi?«

»Ko oče pride domov je mami jezna, ker pride pozno v noč in to se kar naprej ponavlja. Zaradi tega se toliko kregata in sumim, da se bota ločila, zato sem zelo žalostna. Kaj naj storim v tem primeru?«

20

»To stvar ne morem nobenemu povedati, ampak bom povedal. Moji starši se že 2 dni zapored niso pogovarjali.

Potem se je moj oči spakiral in odšel. Jaz in moj brat sva zelo jokala.«

Ni bilo pa zaznati toliko zapisov glede nasilja v družini, kot se s to problematiko otroci in mladostniki obračajo na TOM telefon. Kljub temu da jih je manj, pa vseeno pretresajo zapisi:

»Kaj naj naredim, če moj

»Moja mami mi skos

oče pretepa mojo mamo?«

govori, da sem ničvredna,

nesposobna, neumna ...

čisto sem že obupana.«

»Zakaj me tepejo doma?«

V veselje pa je bilo prebrati zapise, ki opisujejo dobre družinske odnose:

»V moji družini se dobro razumemo.«

21



TOM TELEFON

TOM POTUJE

22

Šola

Šola predstavlja za otroke in mladostnike pomembno stičišče mnogoterih izzivov. Je prostor, kjer so otroci odprti za usvajanje in raziskovanje novega, kjer gradijo prijateljstva, se v odnosu do sovrstnikov, učiteljev, staršev in njihovih pričakovanj oblikujejo ter na podlagi teh ocenjujejo svojo uspešnost in presojajo, koliko so vredni ljubezni in spoštovanja drugih.

Vsebina, vezana na šolo, se tako pri otrocih in mladostnikih v akciji TOM potuje kot pri svetovanju na TOM telefonu največkrat navezuje na šolske ocene in učenje. Veliko jih navaja, da se bojijo slabih ocen zaradi pričakovanj staršev. Eden od učencev je zapisal:

»Strah me je, če dobim slabo oceno, kaj se bo zgodilo, ko pridem domov.«

Visoka pričakovanja pri učencih povzročajo velike stiske, kar je mogoče razbrati tudi iz naslednjega zapisa: Vsi pričakujejo od mene, da dobim

v šoli najboljšo oceno in to me dela živčno in vedno bolj me boli glava.«

23

Prav tako mnogi strah pred slabimi ocenami povezujejo s padcem učnega uspeha, kar je pri učencih v zadnjih razredih osnovne šole vezano tudi na strah pred tem, da se ne bodo mogli vpisati na želeno srednjo šolo.

Eden od njih je zapisal:

»V šoli imam veliko trojk in ne vem, kaj naj naredim.

Čeprav se učim, ni nič bolje. Strah me je, da če bom imel trojke, ne bom mogel iti na šolo, v katero si želim iti.«

Pogosta težava, zaradi katere se otroci in mladostniki obračajo na TOM telefon in so jo velikokrat izpostavili tudi učenci v akciji TOM potuje, pa so težave pri samem učenju. Nekaterim težave povzroča samo učenje, drugi navajajo, da jim predvsem primanjkuje motivacije in volje za učenje, spet tretji pa se soočajo s hudo tremo in strahom pred preizkusi znanja, na kar kažejo tudi slednji zapisi:

»Kaj naj naredim, če sem pred

»Ponoči ne spim, ker

spraševanjem zelo živčna, da se

se zbujam zaradi testa

kar jokam, čeprav sem se učila že

ali spraševanja

teden pred spraševanjem?«

naslednji dan.«

»Tom, kaj naj naredim,

če me je vedno strah

testov?«

24



TOM TELEFON

TOM POTUJE

25

Psihične težave

Stiske, vezane na psihične težave, so se v zadnjih letih tudi med otroki in mladostniki močno povečale.

V času epidemije Covid-19 (v letih 2020 in 2021) so na TOM

telefonu pri otrocih in mladostnikih v ospredje močno stopile stiske, povezane s težavami v duševnem zdravju.

Otroci in mladostniki so se na nas obračali z vprašanji in stiskami glede depresije, anksioznosti, samopoškodo-vanja in samomorilnih misli. Tudi v letu 2022 je število kontaktov na TOM telefonu v zvezi s psihičnimi težavami ostalo enako kot v času epidemije.

Žal smo tudi v akciji TOM potuje prejeli veliko število vprašanj učencev, v katerih izražajo globoko stisko zaradi psihičnih težav. V teh zapisih se čuti njihova osamljenost, obup in občutek nevidnosti. Ti otroci hrepenijo po tem, da bi jim nekdo namenil pozornost, prisluhnil njihovim bolečinam in jih sprejel takšne, kot so.

»Čisto sem brez volje. Ponavlja se

vsak dan. Občutek imam kot, da gre

»Kako lahko neham

vse vedno narobe. Kako premagati

razmišljati o samomoru?

osamljenost?«

Počutim se, kot da nisem

vredna. Sem ok? Zakaj

ne morem biti srečna?

Zakaj sem utrujena od

»Hočem narediti samomor.

ljudi in od same sebe?

Mislite, da bi kdo opazil,

Kaj naj naredim, da sem

da me ni?«

lahko spoštovana?«

26

»Nikomur nikoli ne morem zaupati dovolj, da jim rečem, da se režem, ko se počutim, da nisem dovolj, ko nekaj ne razumem, ko se zaljubim, zato ker sem grda in nihče me nikoli ni imel rad. Da ne jem, zato ker se počutim debela, grda, deformirana. Počutim se, kot da jaz nisem jaz. Rada bi bila nekdo drug. Jaz bi se ubila, obesila. Ampak bojim se, da bodo drugi rekli, da sem zmešana, nenormalna.«

»Ali je normalno, da se pri 13 letih režem, podhranjujem? Ali je v redu, da tega nikomur ne povem?«

V akciji TOM potuje je bilo tudi zaznati, da so učenci zelo velikokrat izpostavljali anksioznost in strah, ki je bil vezan na različna področja. Beseda strah se je namreč pojavila pri vsakem 16. zapisu učencev.

27

»Danes me je zelo strah za mamo,

»Strah me je, da ne

ker je šla na operacijo in kaj če

bom naredil razreda

umre? To se večkrat zgodi. Nimam

in da ne bom imel

pojma, kaj naredit.«

več prijateljev.«

»Moj oče je umrl in me

»Mene je strah, da v velikih

je strah, kako bo moja

ključnih situacijah ne bom

mami zmogla z dvema

sposobna sprejeti prave odločitve.«

otrokoma.«

Prav tako pa je bilo iz zapisov opaziti, da veliko učencev ve za stiske svojih prijateljev, a ne vedo, kako jim lahko pomagajo. Spraševali so:

»Kako pomagati osebi z

»Kako pomagati prijatelju,

motnjami hranjenja?«

ki se samopoškoduje?«

»Kako pomagati prijatelju,

»Kako bi pomagali najstniku

ki je pred kratkim doživel

ali otroku, ki počasi pada v

smrt očeta?«

depresijo in se hoče

poškodovati, ker misli, da

mu bo to pomagalo?«

Takšni zapisi kažejo na njihovo empatijo in skrb za druge.

Vendar pa se ob tem počutijo nemočne in zmedene, saj ne vedo, kako bi prijatelju v teh situacijah najbolje pomagali. To jim povzroča občutek negotovosti in prav tako bremeni njihovo lastno počutje.

28



TOM TELEFON

TOM POTUJE

29

Ljubezen

Vedno aktualna vsebina med otroki in mladostniki je tudi ljubezen oziroma ljubezenski odnosi. V teh letih se prvič zaljubijo in doživljajo močna čustva, ki jih prej niso poznali. To kaže tudi podatek TOM telefona, saj sta znotraj kategorije ljubezen najbolj pogosti tematiki, zaradi katerih poiščejo pomoč, zaljubljenost in težave v ljubezen-skem odnosu. Enako se je izkazalo tudi v akciji TOM

potuje, s tem da so tu vseeno močno prevladovala vprašanja in stiske, vezane na zaljubljenost:

»Punci si ne upam povedati,

»Jest sem zaljubljena v

da sem v njo zaljubljen.«

sošolca in ne vem kak naj

povem, kaj čutim, zelo

hočem biti z njim v zvezi.«

»Z najboljšim prijateljem se

boriva za isto dekle, ampak

»Vsi me dražijo, da sem

dekle in prijatelj ne vesta, da

v eno deklino zaljubljen,

mi je ona všeč.«

čeprav nisem vanjo.«

»Imam enega sošolca, ki mi je

zelo všeč in bi rada, da bi bil moj

»Nikomur ne upam

fant. A se bojim, da če on ne bi

zaupati, da sem se

bil v mene, da še prijatelja več

zapletla s starejšim

ne bi bila. Zato ne vem, če mu

fantom.«

bi povedla.«

30

Kot smo že omenili pri medvrstniških odnosih, jim zaljubljenost prinaša tudi druge s tem povezane težave v odnosu s prijatelji kot tudi v odnosu s starši:

»Staršem si ne upam povedati kdo mi je všeč.

Enkrat sem moji mami povedala za enega fanta pa me je malo izzivala. Ni mi bilo všeč.«

Srečujejo se z dilemami, kako ravnati s privlačnostjo, ki jo čutijo, kako z bližino in tudi kako z obvezami, ki jih prinašajo ljubezenski odnosi. V intimne odnose vlagajo veliko časa in psihične energije. To je razumljivo, saj je ljubiti in biti ljubljen ena od naših temeljnih potreb. A vsi vemo, da v ljubezni ni vedno lahko in tudi otroci in mladostniki se soočajo z vrsto težav v ljubezenskih odnosih.

je oseba, ki ti je nekaj

»Zakaj se ne morem

fantu?«

skupaj. Ampak ker sta

31

Tema ljubezni je za mladostnike pomembna, ker je del njihovega čustvenega in spolnega razvoja. Pomaga jim spoznavati sebe in svoje potrebe, izražati svoja čustva in graditi samozavest. Omogoča tudi učenje socialnih veščin, komunikacije in reševanja konfliktov v partner-skem odnosu ter pridobiti izkušnje, kdo sem, kakšen sem in kako me vidijo drugi.

»Da fant rine va

»Da fant rine te

va ,

te ve

, ndar

vend

»Zdravo! S fantom se vedno kregava

redu, potem pa spet isto! On pa velik sploh ne ve, zakaj. Pomagajte!«

32



TOM TELEFON

TOM POTUJE

33

Nasilje

»Zakaj na svetu obstaja NASILJE???« se sprašuje eden od učencev, vključenih v akcijo TOM potuje. Nasilje je na TOM telefonu ena od mnogih vsebin, ki jo pri stikih z otroki in mladostniki zaznajo svetovalci. Iz podatkov, dobljenih v akciji TOM potuje, izhaja, da je 4 % učencev že bilo žrtev nasilja. Najpogosteje gre za nasilje v družini in medvrstniško nasilje.

»Dober dan, TOM TELEFON!

V našem razredu se dogaja kar nekaj nasilja: tepenje, brcanje ... Preprosto se ne počutim zelo varnega. Nikoli ne veš, kdaj si ti tarča.«

»Kaj naj naredim glede oseb, ki me psihično nadlegujejo?

Nikoli mi nič ne rečejo v obraz, le govorijo stvari o meni, ki niso res drugim in se mi smejijo in nesramno gledajo ter se norčujejo, ker nismo v dobrem položaju glede denarja.

Moj ati mi velikokrat grozi. Včasih me je udaril, vendar sem mu rekla, naj neha in je, vendar včasih še vedno grozi. Prav tako me moti, ko mi mami vzame vrata od moje sobe. To je storila že 2-3x. Počutim se zelo neprijetno, ko se to zgodi.«

34

Rezultati akcije TOM potuje kot tudi svetovanj na TOM

telefonu kažejo na to, da med otroki in mladostniki prevladuje predvsem psihično nasilje:

»Rad bi, da me

Kaj naj naredim?«

»Pozdravljeni, rada bi povedala

»Sem dislektik. Dobim

mi govorijo, da sem debela, nora,

sem dislektik, se hecajo

iz mene, sem edina iz

nikomur upala povedati. Zjutraj,

razreda, ki je dislektik.«

se bojim zafrkavanja. Enkrat sem

»Kaj naj naredim,

dan grozi?«

Med njimi je zelo prisotno tudi fizično nasilje: mene, me tepejo in

mi jemljejo stvari.«

35

Prav tako je bilo zaznati prisotnost spolnega nasilja : ki se te dotikajo po

spolnem organu?«

Najpogosteje prisoten občutek, ki ga opisujejo ob tem, je občutek nemoči. Tovrstno stisko kažeta zapisa: Učenci so izražali stisko v primerih, ko so priča nasilju in ne vedo, kako reagirati oziroma pomagati drugemu :

»Kaj narediti v primeru

In hkrati tudi, ko ne vedo, kako pomagati sebi, da ne bi bili nasilni:

»Ne morem obvladovati jeze in se

36

»Moja težava je, da se pretepam,

»Moja se sestra se je rodila s

mislim če nekdo nekaj govori o

posebnimi potrebami in ne

meni, ga začnem tepst. In težava

razume vsega. Ko gremo ven

je, da si sama mislim, da sem grda, včasih slišim, kako se drugi

ker me moja simpatija ne opazi.

norčujejo iz nje in takrat me

In preveč se prepiram.«

stisne in bi jih rad udaril, a jih

ne, ker se nekako zadržim.«

Za otroka predstavlja vsakršno nasilje, ki mu je izpostavljen, škodljiv vpliv in bolj ali manj travmatično izkušnjo. Otroci imajo glede na različna razvojna obdobja vrsto razvojnih potreb in življenje z nasiljem vpliva na zadovoljevanje le-teh. Izpostavljenost nasilju vpliva na otrokovo telesno zdravje in razvoj, na njegov čustveni in vedenjski razvoj, na oblikovanje identitete, samopodobe, na njegove odnose z drugimi ljudmi in veščine skrbi za samega sebe. Še posebej ranljivi so tisti otroci, ki so izpostavljen nasilju v domačem okolju, ne glede na to ali so sami žrtve ali priče nasilju.

»Jaz se počutim prazna in sama. Moji starši me udarijo, depresivna sem, oni ne vejo, ne upam se sploh pogovarjati z njimi. Vedno najdejo neki, da me naredijo žalostno na primer: Grda, Glupa, Ubij se.

Jaz se nočem ubit, samo nočem tako živet. :(«

37

»Muči me, da moj oče govori, da

»Moj ati je alkoholik. Ko se

sem površna, da me bo nadrl

napije verbalno zlorablja

ali kričal name, da mislim, da

mamo in sestro ter grozi

sem najbolj pametna itd. Takrat

s fizičnem nasiljem. Za

se počutim, kot da me nihče ne

sredno šolo sem se odločila

mara. Kriči predvsem na mojo

oditi v …. da lahko odidem

mami. Ob tem se vedno

od njega. Ali sem zato slaba

počutim zelo slabo. Hvala!«

hčerka, ker imam občutek,

kot da jo zapuščam.«

»Jaz pa staršem kdaj pa

kdaj ne povem, ker me

»Kaj naredim, če me

mama začne ustrahovati

starš udari?«

in mi začne groziti.«

»Nikomur ne morem zaupati, da želim pobegniti od doma. Moji starši se prerekajo vsak dan, vsak dan jočem zaradi različnih težkih stvari. Starši se prerekajo in sem komaj 13 let stara, to je preveliko breme za mene. Ne upam nikomur zaupati, ker ne vem, kako se bodo počutili. Potrebujem osebo, kateri zaupam in verjamem v njo. Da me ne bo izdala in da me razume, da mi stoji ob strani v slabih in dobrih primerih. Težko otroštvo imam in ne razumejo tega vsi. Imam tudi najboljšo prijateljico, kateri tudi težko zaupam o teh resnih stvareh, saj ne vem, kako bo reagirala. Želim si, da se moj oče odseli, ker je mami težko in se samo p rerekajo cele dneve. Še dobro, da eni od sester zaupam.

Hočem pomoč, ker ne morem več.«

38



Odnos s starši je za vsakega otroka eden pomembnejših dejavnikov za zdrav osebnostni razvoj. Nasilje v družini pa ostane zapisano v otroku tudi, če se le-to konča:

»Tema je zaupna. Nasilje v

dajali pod mrzlo vodo,

zaupala, kaj se je zgodilo.

ko sem bil siten. Zdaj

Prijateljem sem povedala,

Ni ravno tako. Povedala sem

malo kregajo. Kaj lahko

le psihologinji tri leta po

naredim, da bom pozabil

povedala in ob tem jokala.«

»Kako lahko pozabim

TOM TELEFON

TOM POTUJE

39



Telesni razvoj in spolnost

V 7 % vseh zapisov so učenci navajali težave, vezane na njihovo telo ter spolnost: »Želim več pogovora o ljubezni in odnosih, o simpatijah, o spolnosti, spolnih odnosih in spolnih udih«, kar je seveda v tej starosti povsem normalno in naravno. Telo se začne spreminjati in te spremembe mladostnike zbegajo, sprašujejo se, ali se to dogaja le njim, ali je to normalno, doživljajo lahko tudi odpor do lastnega telesa:

»Sem fant, ampak imam

»Kako ravnati v primeru, da

dolge lase. Sošolci me

si nisi všeč, se primerjaš z

zaradi tega zafrkavajo.

drugimi, poskušaš vse, da bi

Nočem se postriči, ampak

bil »lepši«? Pa tudi, če si že

tudi zasmehovanja

zdaj lep, a tega ne opaziš?«

nočem. Kaj naj naredim?«

»Počutim se drugačno.

»Imam problem, vedno mislim,

Potrebujem pomoč.

da sem grda, sploh si ne mislim

Zgodilo se je že veliko

nič dobrega o meni. To se je še

takšnih primerov.

poslabšalo pred enim letom, ko

P.S. Povsod mi rastejo

mi je umrla babica. Imam veliko

dlake, sram me je.«

prijateljev, ampak skoraj noben ni

pravi. Glede tega, da se počutim

grdo, mi pa vsi govorijo, da sem

»Sama sebi nisem všeč.«

lepa, ampak nisem!«

»Kdaj mi bodo zrastli brki?«

40

moje telo super, ampak vseeno nisem samozavestna.

Kako naj se neham obremenjevati?«

Ker se otroci in mladostniki s telesnimi spremem-bami šele spoznavajo in jih raziskujejo, je mnogim neprijetno, so negotovi in tudi zaskrbljeni. A z zapisi nam sporočajo, da si želijo govoriti o tem in pridobiti več informacij. Vprašanje pa je, če smo odrasli pripravljeni na te pogovore, saj je mnogokrat tudi nam nerodno, ne najdemo besed, izrazov. Pomembno je, da odrasli vseeno pristopimo k mladostnikom, jim nudimo razumevanje, se z njimi pogovarjamo o telesnem in spolnem razvoju in jim tudi pojasnimo kakšno zadrego v zvezi s spolnostjo.

»Ne upam si spregovoriti o spolnih odnosih Zapisi kažejo, da učence glede spolnosti zanimajo zelo praktične stvari:

»Kako natakniti kondom?«

»Kako se znebiti erekcije?«

»Pri katerih letih je normalno,

41

»Dragi Tom, mene zelo skrbi

»Kako se pripraviti na prvi

glede spolnosti. Zelo sem

spolni odnos?«

je med spolnostjo.«

»Zakaj mi gre spolni

»Skrbi me, da nimam

organ v levo?«

premajhen penis.«

»Kaj naj naredim? Star sem 11

nisi, kaj narediti? Kako priti

let in vsak dan masturbiram.

v zvezo? Kdaj imeti prvi

Rad bi seksal. Rad imam

spolni odnos?«

punco, ona pa mene ne.

Kaj naj naredim?«

Dekleta pa so zaskrbljena predvsem glede menstruacije.

Čeprav se morda zdi, da to ni več tabu, so zapisi pokazali, da se o tem z mladimi še vedno premalo govori in dekleta še vedno občutijo sram in strah:

kaj o menstruaciji.«

Kaj naj naredim?«

»Strah me je kaj se bo

zgodilo z mano, saj se mi

»Kaj imajo fantje? Mi

imamo menstruacijo,

oni pa kaj?«

perilu. Strah me je povedat

42

Skozi odraščanje se mladi večkrat sprašujejo tudi kdo so, kaj jim je všeč in kdo jim je všeč. Mnogi imajo mešane občutke, ki jih lahko navdušujejo ali pa jim povzročajo dodatne skrbi, razdvojenost in tudi strah pred odzivi in nesprejemanjem s strani bližnjih in okolice.

-

»Odkrila sem, da sem

biseksualna, ampak ne vem,

kako to povedati svojim

Prosim, res prosim.«

Kaj naj naredim?«

»Rada imam punce in fante in se bojim, da se moje navadna, kot ostale punce.«

Kot kažejo zapisi, je ravno strah pred nesprejemanjem in negativnimi odzivi družbe glavna skrb in razlog pri mladih, da o tem ne govorijo in potlačijo ali skrivajo svoja čustva. To lahko poveča tveganje za razvoj tesnobe, depresije in drugih težav, kar je razvidno iz spodnjih zapisov učencev:

gay, moja familija je pa homofobna.«

43



Z dobrim podpornim okoljem doma bo otrok lažje obvladoval in predeloval svoja čustva, imel občutek varnosti, sprejetosti in ljubezni, kar pa je ključnega pomena za splošno zdravje in razvoj otroka.

44

Različni zapisi

V akciji TOM potuje so učenci pisali na anonimne listke tudi druga vprašanja, ki jih je nekoliko težje razdeliti med zgornje kategorije, vendar so vseeno zelo pomembni in jih ni moč spregledati.

Velikokrat so zapisi učencev vključevali več različnih vsebin in tematik, bodisi so se te med seboj prepletale bodisi pa so bile povsem raznolike. To kaže na komplek-snost stisk, s katerimi se soočajo otroci in mladostniki.

»Dober dan, res hvala, da to berete. Ker delate nekaj, kar zelo osamljena. Skrbi me tudi, da smo se preselili pred 45

je strah, da bi se skregali. Sem zaljubljena v fanta, ki ga strah pred nesprejemanjem, poskus uboja.

Nekateri zapisi učencev, ki jih nismo mogli uvrstiti v zgornje kategorije, pa so nam pokazali, kako raznoliko otroci razmišljajo, dojemajo in čutijo sebe ter svet okoli sebe.

46



»Ali je normalno v

puberteti, da te je

Upam da se vrne.«

sram svojih misli?«

»Kako slepi ljudje

tudi vojna, kot v Ukrajini?«

sanjajo?«

»Ukradla sem 450 EUR

mami, ne vem zakaj, ne

smisla za zabavo?«

morem se upreti denarju.«

»Kako lahko pomagam

»Zakaj sem morala

drugim ljudem?«

jaz dobiti avtizem?«

»Kako bi pomagal babici, da se ne bi sklanjala, ko dela na vrtu?«

Zaključek

Akcija »TOM potuje, otroke obiskuje« je zajela celotno Slovenijo in razširila informacije o TOM telefonu na 193

osnovnih šol. Cilj akcije je bil zagotovo dosežen, saj smo s strani šol dobili veliko pozitivnih povratnih informacij.

Pri svetovanju na TOM telefonu pa smo zaznali povečano število kontaktov v času trajanja akcije. Skozi anonimne zapise na listke kot tudi zapise v »spominske knjige« so nam učenci pokazali, da se zavedajo pomena pogovora in si zelo želijo, da bi jim bili odrasli večkrat na voljo za pogovor in bi bili bolj odprti za vse teme.

47





V »spominske knjige« so učenci poleg razlag slogana TOM telefona »Odgovor je pogovor«, zapisali tudi veliko zahval, namenjenih delovanju in pomoči TOM telefona. Ti zapisi kažejo, da je otrokom in mladostnikom pomembno, da imajo prostor, kjer se lahko pogovarjajo in izrazijo svoje stiske. Opažamo, da je TOM

telefon za otroke in mladostnike mnogokrat prvi korak pri iskanju pomoči, ker je anonimen, lahko dostopen in brezplačen. Zaradi anonimnosti se na nas obračajo tudi tisti, ki so sicer bolj nezaupljivi, prestrašeni ali pa imajo občutek, da se ne morejo obrniti po pomoč nikamor drugam. Straši pri mnogih otrocih in mladostnikih žal niso nujno prva izbira zaupne osebe, saj je lahko v družini prisotno nerazumevanje, slabi odnosi, občutek, da nikomur ni mar zanje in podobno. Še bolj pogosto pa imajo otroci in mladostniki kljub dobrim odnosom v družini prevelik občutek krivde ali sramu, da bi se zmogli zaupati staršu ali drugi odrasli osebi v bližini. Zato potrebujejo najprej nekoliko spodbude, informiranje in razbremenjevanje krivde, preden uspejo narediti ta korak in se zaupati. TOM telefon tako predstavlja varno okolje, kjer lahko neobremenjeno raziskujejo, zaupajo svoje skrbi, dobijo razumevanje in podporo.



Kljub temu da na TOM telefonu z veseljem prisluhnemo vsem otrokom in mladostnikom, pa s to publikacijo predvsem želimo povabiti odrasle, še posebej starše, da smo bolj pozorni, kaj se z otroki dogaja. Otroci se namreč tekom odraščanja soočajo z mnogimi izzivi, ki jih odrasli včasih niti ne zaznamo, jih minimaliziramo ali se nam ne zdijo pomembni. Razumljivo je, da imamo odrasli mnogo svojih skrbi in izzivov, zato dostikrat niti nismo v stanju, da bi težavam otrok pripisali ustrezen pomen. Vendar je zelo pomembno, da njihovo stanje prepoznamo in ga tudi naslovimo.

Zapisi učencev so nas spomnili, na velike in male izzive, s katerimi se srečujejo tekom odraščanja. Pokazali so nam, da si želijo dobrih odnosov, informacij, da želijo vedeti in razumeti, kaj se jim dogaja. Čeprav se nam zdijo včasih malenkosti in rečemo otrokom, da bo že minilo ali pa samo, da naj se ne obremenjujejo, otrokom to ni v pomoč. S tem se njihova stiska samo poveča, saj se ne počutijo slišane, občutijo, da so brez podpore in sami v svojih težavah. Tisto, kar je otrokom v pomoč, je naš čas in naše zanimanje za njihovo doživ-ljanje. Prav tako pa tudi naše besede, da jih slišimo, vidimo, razumemo in da so takšni, kot so, povsem v redu.

Otrokom je v veliko pomoč izkušnja, da so občutki v njih obvladljivi, težave pa rešljive. Zavedati se moramo, da je v njihovem svetu to, s čimer se soočajo, glavni problem, zaradi katerega se lahko zelo obremenjujejo. Morda je ta otrokov problem za odraslega malenkost, vendar tudi takrat potrebujejo nekoga, da se mu zaupajo. S tem dobijo izkušnjo, da je odgovor lahko pogovor in da je ta pogovor včasih dovolj, da nam je lažje.

49



Pogovor je pomemben tudi zato, ker odpira prostor, v katerem otroci in mladostniki lahko zagledajo, da imajo sami na voljo potrebne spretnosti in vire, da se izkopljejo iz stiske in spoznajo, da so sposobni iskanja pomoči. Sposobnost iskanja pomoči je namreč pomemben varovalni dejavnik in temelj, na katerem otroci gradijo obvladovanje vseh težav, s katerimi se bodo soočali v življenju.

In kaj si želijo otroci in mladostniki, da bi odrasli o njih vedeli? Zapisi so pokazali, da si želijo, da bi staršem lahko vse zaupali, da bi se lahko z njimi pogovarjali o vseh temah. Želijo si, da bi jim starši prisluhnili, bi bili bolj odprti in jih sprejemali takšne, kot so. Želijo si bližine in dobrih odnosov. In želijo si, da bi bili starši tisti, ki bi jim pomagali spregovoriti.

S tem smo dobili pomembno sporočilo in opozorilo otrok in mladostnikov, da nas potrebujejo glede vseh tematik in izzivov, s katerimi se soočajo tekom odraščanja. Odrasli pa imamo možnost izbrati odgovornost, da smo jim na voljo ter da sami odpiramo in aktivno spodbujamo vse teme, ki so jim pomembne. Otroci in mladostniki potrebujejo stik z odzivnimi, prisotnimi in čutečimi odrasli, ki so jim v oporo in zgled. Takšni odnosi jim nudijo varno okolje, kjer se lahko sprostijo, izražajo sebe, zaupajo ter dobijo sporočilo, da so pomembni. Od nas je odvisno, ali bomo takšni odrasli, na katere se bo otrok obrnil ali ne. Naša odgovornost je, da jih podpremo in ustvarimo okolje, v katerem se bodo lahko razvijali v samozavestne, empatične in odgovorne posameznike.

50



O TOM telefonu

TOM je edini splošni telefon za otroke in mladostnike v Sloveniji, ki že od leta 1990 deluje v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije. Nacionalno mrežo sestavlja 9 svetovalnih skupin v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Slovenskih Konjicah, Velenju, Krškem, Idriji, Ajdovščini in Tolminu, v kateri deluje več kot 140

svetovalcev. Vsi svetovalci so prostovoljci, ki se pred samostojnim svetovanjem udeležijo izobraževanja in usposabljanja.

TOM telefon nudi brezplačno, anonimno in zaupno svetovanje na treh kanalih. Anonimnosti TOM telefon ne mora zagotavljati, kadar je otrok ali mladostnik v nevarnosti ali je ogroženo njegovo življenje. To pomeni, da se v nudenje pomoči lahko vključi tudi policija ali reševalna služba.

Na spletni strani e-tom.si si lahko otroci in mladostniki preberejo zapise o temah, ki naslavljajo njihove izzive odraščanja.

51

Kakšno pomoč nudimo na TOM

telefonu?

TOM telefon nudi čustveno oporo otrokom in mladostnikom, ki se v procesu odraščanja srečujejo z različnimi

vprašanji,

dilemami ali

stiskami. Svetovalcem lahko zaupajo svoje težave ali vprašanja in jih prosijo za dodatne informacije.



Svetovalci na TOM telefonu otroke in mladostnike poslušajo, opolnomočijo, informirajo in skupaj z njimi iščejo možne rešitve. Z učinkovitim svetovanjem lahko otrokom pomagajo, da se premaknejo s položaja nemoči na točko, kjer se začnejo umirjati, črpati iz lastnih virov in začnejo vzpostavljati realnejši pogled na svojo situacijo.

Opremijo jih z ustreznim načrtom, da dosežejo pozitivno spremembo. Odvisno od težave, otroke tudi informirajo o različnih oblikah pomoči in jih po potrebi napotijo na ustrezno strokovno službo. Velikokrat je to osebni zdravnik, Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov, Krizni centri, policija, šolska svetovalna služba, razne nevladne organizacije.

52