Kaj so govorile lilije?
(Sanje nedolžnega srca)
'SfRepinca je odložila Skropilnico, s katero je zalivala <3T.' na vrtu rdečim in bclim georginam, ponižnim ma-čeham in vijolicam in ozkolistirn, srebrnobelim lilijam. Odložila je škropilnico in sedla na zelcno, vabljivo klopco pred kapclico in gledala po vrliču.
Res, lep je ta vrlec! Sredi njega stoji skalna duplina, kapelica lurške Gospe; pred njo pa rastejo deviške lilije. Vilko steblo jim kipi kviSku k obličju najčislejSe Device; bele glave gledajo k nebu in dehtijo prijeten vonj. Morda pa lo ni vonj, morda je le vdana, iskrena molilev- Poleg kapelice ]e zelena klopca, na katero  je   sela Pepinca ;  od kapelice pa  se vijejo in
1 Daljši popis njeneea svetega življenja gl. Zgledi bogo-Ijubnih otrok II.
St   117   1>3
cepijo drobne stczice, posutez belim, drobnim pesliom, med grcdicami z raznobojnimi cvcticami.
Prijetno se je zdelo sedeti Pepinci na klopci; ncka prijetna utrujenost jo je objela, roke so ji ornah-nile v naročje, oti so postajale nekako težke, zaprle so se, odprle zopet in zopet zaprle .. . Zadremala je. In sladke sanje so sedle poleg nje na klop in ji pri-povedovale krasne bajke:
Lahen vetrček je zapihljal, pobožal lica cvetlic, pobožal nedolžne lilijc in prva je vstrepetala in rekla tovariSicam: ,Drage tovarišice, bele lilije, poglejfe, kako smo srečne, bolj kol druge rožc I Katera roža jc tako snežno bela kot me?"
Pa je dahnila druga lilija: ,Da, res je, 8e mo-gočni in modri kralj Salomon ni bil lako krasen v vsem svojem veličastvu. In ravno zato. ker srao lako čiste in nedolžne, nas je zasadila Pepinca pred kapelico pfečiste Device."
,Da, res je, kar si govorila, draga sestrica," do-stavi tretja, nres je. Toda me smo dobile vse to od vsemogočnega Očeta: me ne moremo premeniti svoje barve. Toda pomislite, kako lcpa mora šele biti lepa, čista duša, ki se je še niso dolaknile strasti s svojimi strupenimi rokami. Duša. ona ima proslo voljo in se mora bojevati s slraslmi, črnimi in zvijačniml. Pomislite, koliko lepša je taka Cista du5a, kot smo me!"
Lilije so umolknile.
Tedaj pa je priletel angel v snežnobeli obleki, dolaknil se je Pepince, in ludi ona se je izpremenila v belo lilijo. Prijel jo jc in zasadil med druge pred kapelico. In vse lilijc so odprle usla in pele tako sladke in mile pesmi, kakor jili ie nikdar nikoli ni siiSalo nobeno človeško uho —-------
Pepinca se je zbudila iz nebeških sanj. Nekako neverjelno je gledala na bele lilije pred kapelico, tcžko ji je bilo po nedolžnih, preprijelnihsaniah ;ležko ji je bilo po sladkih pesmih, ki jih je pela med iilijami nebeški Kraljici . . .
Pokleknila je Pepinca pred Brezmadežno in tako goreče prosila, naj ji izprosi ona, raogočna Gospa, da bi nikdar ne šla temna senca lez redolžnost njene
sa 118 ps
djše, da bi nikdar ne prišla strast  in   se  dotaknila s svojo   črno   roko   bcle,  čisle duše,   da  bi   nikdar ne ovenela bela lilija nedolžnosti v njenem srcu . . . Bogumil Gorenjko.