Kranjsko. Metodična obravnava 85. berilne vaje v ,,Tretjem Berilu". Govoril pri okrajni učiteljski konferenciji v Litijj v 18. dan sept. P. G ross, učitelj v Zagorji. Sploh je znano, kolike koristi je znanje zemljepisa, posebno sedaj, ko so vsled železnic vsi kraji bližje postali, in sicer za vsacega, kdor ima zunaj rojstnega kraja se svetom kaj opraviti. Znanje zemljepisa pa podpira tudi že prirojeno krepost domoljubja, kajti, Ie kar človek pozna, to tudi Ijubi. Ako hočemo tedaj v šoli gojiti domoljubje, moramo učence z lepoto in slavo domovine seznaniti, in sicer najprvo z našo ožjo domovino, deželo Kranjsko, in potem z našo občno domovino, z vsemi deželarai našega velicega avstrijansko-ogerskega cesarstva. Meni je danes častna naloga, da kažem učno obravnavo o naši nKranjski deželi", katero so opevali že mnogi slavni pesniki. Učitelj: Ljubi otroci! Lani ste se učili naš okraj, to je Litijski okraj, poznati; danes pa, ko imate berilno vajo -Kranjsko" pred seboj, bodemo se še dalje ozirali; razkazoval vam bodem našo ožjo domovino ,,Kranjsko". Da si jo bodete ložeje predočili, jo bodemo po večjem s stenskega zemljevida prerisali. Tii ne mislim na risanje zemljevidev, kakoršno je v višjih šolah, ampak le prosti obris naše domovine in nje okrajev s tekom voda, kar je učencem toliko ložeje, ker je risanje tako šolski predmet. — Zemljevid naj visi na stojalu pred prvo klopjo, da ga otroci ložeje vidijo. Učitelj veli učencem, da si pripravijo risanke in svinčnike, sam pa vzame šolsko desko in jo položi na sprednjo prazno klop, ter reče: A! stopi iz klopf in pokaži nam z roko vzhodnjo, zahodnjo, južno in severno stran! Še ti, J.! in ti, P.! — Glejte otroci! Tukaj vam naredim 12 dm ali 13 pik visok in ravno tako širok štirjak. Naredite ga še vi na risankah! Učitelj nadaljuje: Ker so nam ti trije učenci kazali štiri strani sveta, hočemo desko tako obrniti, da bo zgornja stran proti severu obrnjena, tedaj spodnja proti jugu. Da si bodete štiri strani sveta pri zeraljevidu bolj zapomnili, jih tukaj zunaj štirjaka zapišem. Zapišite jih tako-le! Zdaj vam v ta štirjak načrtam podobo naše dežele Kranjske; le pazite! Vidite, to je skoraj podoba kakega ptiča. Sicer je tfi na stenskem zemljevidu meja Kranjske dežele s čertami in pikami vmes zaznamovana, a mi nimamo časa tako risati, in potegnemo eno samo črto na okrog. — Naredite jo še vi tako! Pazite! tukaj in tukaj je podoba nekaj vjedena! Zapomnite tudi: Kadar kaki zemljevid gledamo, naj leži ali stoji kjerkoli, si moramo vselej misliti zgornjo stran kot na severu in druge, kakor smo jih krog štirjaka zapisali. Potem postavi učitelj desko na stojalo pred klopi k zemljevidu in vpraša, kje je naša dežela najdalja ali najširja? Kje je meja vjedena? Potem reče: Ko smo lani naš okraj črtali, smo naredili veliko podobo, a danes, ko bodemo risali še vse druge okraje, v katere je naša dežela razdeljena, bodemo naš, to je Litijski okraj, manjši naredili. Glejte ga tii na zemljevidu ! Torej vam ga jaz tukaj narisam. Naredite ga še vi vsak v svojem načrtu. — Zapomnite! Kakor ima Litijski okraj mnogo občin, ravno tako je naša dežela v več in sicer v 11 okrajev razdeljena. Glejte jih tii na zemljevidu! Jaz vam jih narisam ua desko, vi pa v svojih risankah, tako-le! — (Saatzer ima v svojein ,,Fiinftes Schuljahr" tak štirjak v yeč manjših razdeljen; a meni se ta mreža za otročje oko ne zdi zdrava ter raji za razlago potrebne meje okrajev vanj narisam.) Tukaj zaznamovamo našo župno vas -Zagorje" z malim krožcem in piko v sredi ter zraven zapišemo -Zagorje". — Tukaj je naša najvišja gora ,,Sv. Planina", 862 m visoka. Zaznamovam jo z malim senčenjem. Še vi jo tako zaznamovajte! Ko učitelj še narisa oba potoka, Mudijo in Kotredežico ter veli, da učenci ravno tako store, jih poprašuje, kako velika je župnija, koliko županij ima, koliko je prebivalcev v njej? koliko cerkva? šol? in s čim se ljudje bavijo? i. t. d., kar jim je že od lanskega leta znano. Potem nadaljuje: Glejte, otroci, tu na zemljevid! Od Zagorja se peljemo ob Savi po železnici, in sicer Savskemu teku naproti, proti zahodu. Tii je ozka dolina med visocimi, skalnatimi hribi; ko pa zagledamo postajo Litijsko, se tii dolina že nekoliko razširi ter se na obeh straneh Save vrste njive in travniki. Naredite od Zagorja do tukaj črto, s katero Savo zaznamovamo, in tukaj na desni Save večji krožec kot za Zagorje in zapišite zraven ime -Litija!" Tukaj je trg in sedež našega gospoda c. kr. okrajnega poglavarja, ki je tudi predsednik okrajnega šolskega sveta. Ker že od lanskega leta veste, s čim se ljudje tukaj bavijo, katero rudo tukaj kopljejo ter tudi veste, da od tod mimo Šmartina čez goro Wagensperg mimo grajšcine (ki je bila nekdaj posestvo slavnega Valvazorja, ki je na svoje stroške našo deželo prvi obširno popisal), pelje oki-ajna cesta na Dolenjsko; tu. gremo ob Savi dalje po železnici ter pridemo kmalu čez most na desno Save skozi predor. Za tem se gore znižujejo ter se odpira velika Ljubljanska ravnina. Tukaj za postajo Laze se izliva v Savo Ljubljanica, malo pred pa Kameniška Bistrica združena s Pešato, kateri obe izvirati iz Kameniških gora. Potegnite črto, Savo znamujočo, od Litije do tukaj! Narisajte še Bistrico tako-le od severa tekočo, in tukaj ob levi malo večji krožec kot za Litijo ter zapišite ime Kamenik. Kamenik je mesto ter sedež ondašnjega c. kr. okrajnega glayarstva. Na severu od Kamenika, glejte tukaj so Kameniške planine, raed katerimi je snežnik Grintovec, to je gora, na kateri je skoraj vse leto sneg, najvišji 2558 m. Zaznamovam ga z malim senčenjem in zraven zapišemime! Še vi tako na vaših risankah! Zdaj zapustimo Kameniški okraj ter prestopimo v Ljubljanskega. Pustivši Savo na desni našega potovanja pa hitro preidemo tudi Ljubljanico ter se pripeljemo po železnici kmalu v glavno raesto naše dežele, v Ljubljano. Tukaj zaznamovajte železnico s črtami, tako-le, in tu naredite dvojni krožec z debelo piko v sredi ter zapišite zraven besedo: Ljubljana! Že od daleč smo zagledali v sredi velike ravnine hrib z gradom na vrhu, to je Ljubljanski Grad. V znožji tega hriba je v podobi podkve zidano lepo mesto, bela LjubIjana. Na tem kraji je stalo nekdaj mesto Emona, katero je 1. 452. Hunski kralj Atila bil razdjal. Ljubljana ima 26.000 prebivalcev, in tu je sedež c. kr. deželnega predsednika in pa knezoškofa. Ker vam bodem o Ljubljani pozneje kaj vec povedal, se peljemo po železnici naprej proti severozahodu in pridemo po široki gorenjski ravnini zopet k strugi Save na postajo Medvode. Malo pred pa smo videli onkraj Save okroglo 657 m visoko goro. To je Šmarijna gora z imenitno božjepotno cerkvijo na vrhu. Tako-le narisajte Savo od izliva Ljubljanice do tukaj! Tu pa se izliva v yanjo reka Sora, ki priteče od severozahoda in pri mestu Škofja Loka od juga pritekočo Poljanšico seboj vzame. Obe izvirate izpod julskik Alp. Tako-le ju narisajte, in tii naredite krožec s piko in zraven ime Skofja Loka! Železnica gre zdaj en cas blizu Sore, pa kmalu se obrne po Siroki ravnini na sever, ter pride zopet k Savski strugi. Tukaj, Savi na levo, kraj vzvišene ravnine je staro mesto Kranj. Tu so stanovali nekdaj kranjski knezi. Zdaj je tii sedež c. kr. okrajnega glavarstva. Podaljšajte zopet črto Savo znamujočo, in tu zraven naredite krožec s piko in zraven besedo Kranj, tako-le! Že od Zaloga dalje smo videli na severu visoke, robate sivoskalne gore. To so bile Kameniške planine. Tii pa vidimo na severu in severozahodu celo vrsto takih snežnikov, to so Karavanke, med katerimi je Štorzec najvišji, 2263 m. Zaznamovajte ga tukaj s takim-le senčenjem in z imenom! Po soteski med njim in Grintovcem priteče Kokra s Koroškega in se tti pod Kranjem v Savo izliva. Tako-le jo narisajte! Zdaj železnica ne zapusti Save. Malo preden dospemo na postajo Podnart, vidimo zopet reeico od leve se v Savo izlivati. To je Tržiška Bistrica združena z Mušenikom, kateri pod Ljubeljem izvira. Podaljšajte zopet tii črto Savo znamujočo! Tukaj ob meji Koroške pa naredite senčenje in zraven zapišite Ljubelj! Malo nižej tukaj, naredite mali krožec in zraven besedo Tržič. Od Kranja skozi trg Tržič čez goro Ljubelj pelje stara velika cesta na Koroško. Narisajte še tek Bistrice v Savo, tako-le! Kmalu od Podnarta pelje železnica zopet na levo stran Save, ter pridemo v lično mestice, v Radovljico, kjer je sedež ondašnjega c. k. okrajnega glavarstva. Podaljšajte zopet tek Save, in naredite tii krožec s piko in zraven besedo Radovljica! Malo nad Radovljico priteče od zahoda Bohinjska Sava, ki se izliva v Dolinsko Savo. Na zahodu pa vidimo celo kopo belih snežnikov, med katerimi se vzdiguje orjaški Triglav. — Ako gremo od postaje Lesce po vozni cesti čez Dolinsko Savo proti zahodu, pridemo kBlejskemujezeru, z otokom in lepo romarsko cerkvijo na sredi. Od tii jo krenemo k Bohinjski Savi. Po čezdalje bolj zoženi dolini med visokimi skalnatimi stenami ob tej Savi pridemo v Bohinjsko kotlino, kjer je precej veliko jezero, za kojim izvira Bohinjska Sava izpod Triglava. Tako-le narisajte tek Save in tukaj zraven s podolgatimi krožci Bohinjsko in Blejsko jezero, ter zapišite imeni! S takim-le senčenjem pa zaznamovajte Triglav in zapišite zraven ime! Od Lesec naprej pelje železnica vedno blizu Dolinske Save, in leta dolga dolina se čez dalje bolj zožuje; na severu se vrste Karavanke , na zahodu pa Triglavsko pogorje. Malo nad vasjo Kranjska gora pri Podkorenu pelje stara velika cesta na Koroško; po železnici se naprej peljaje pa vidirao izvir Dolinske Save. Slednjič se pripeljemo do trga Fužine in kmalu tam je meja Kranjske dežele, in prvi trg na Koroški strani je Trebiž. —Podaljšajte zdaj tako-le črto Savo znamujočo in tukaj zaznamovajte s krožcem trg Fužine, ter zraven zapišite ime! (Dalje prih.)