KS ; !(: H % Ho V, Pti V Naša naloga: I o,obuja in na P redek naroda! I * i 1 $ Naš namen : * I v edinosti m slogi do cilja! NAROD Največji slovenski dvotednik y » J:_; a „;l, državah, ‘a NATIONAL HERALD. 191. DULUTH, MINN., FRIDAY, DECEMBER 26. 1913. — PETEK 26. DECEMBRA 1913. Volume III. — Letnik III. >e M *% 3 ? Ha *■ N! ?>? , ki V' 'K, str^Hal, dl ">, i „ ' il(|U 4 JjJiu 'Hill ’ *itr ■ grozna božična KATASTROFA NA CALUMET .in 50 OTROK IN MNOGO ODRAŠČENIH PHOJENIH V rROZNO SMRT. ROJAKI IN ROJAKINJE PODLEGLI MUNčNI SMRTI. UNIJA HOČE OBDAROVATI OTROKE TAVKARJEV, ki se zberejo v dvorani, nekdo Zakriči “ogenj” in panika nastane. moyer od¬ kloni PONUJENO POMOČ “CITIZENS ALLIANCE,” ČEŠ DELAVSTVO BO SKRBELO ZA POGREB. BRZOJA¬ VI V WASHINGTON ZA PREISKAVO GROZNE NESRE - ČE. ■“■10 y 11 81 >8 ti 1 Mko 'Nela a, Mi«. *m’a ^ “andlja s "M -kki ' iipnij n °lj ial« '' lkov ™ gostfj 1'kf ia izbojjl i pokril s ev k n p] Anka r»j, togata gospa, a so v mesta i*« večerji fi» kmasto •lilo. da jo jej jo je gorelo M 1 preobilne pil »magiif rad To je gi dan prebeli polna kesanja, orjeno i ^ o konec jt • iaranju goi* 0V8 P«?* 1 ii ie zafcotek gleda M ’ jlcor ne* jdil- ., zasnežen s steii» tako^ likaj* ( i* s«? ®es Jo )dP r# i .jboJ 1 - i L u ,k» Y * J,# 1 ’ pol Calumet, Midi., 25. decembra. Tr i in sedemdeset oseb — nad pet- Let pod 10 let starih — je mrt - \ kot posledica nepotrebne po- l ne panike v tukajšni italijan - liunijkki dvorani na Red Joeket •ned božičnim slavljeni zadno noč. Vsi ponesrečeni so bili pohojeni v smr t in večina njih je tako potep¬ inih, da jih ni anogoče spoznati. V tej grozni in pretresljivi kata¬ strofi je našlo tudi ve»č slovenskih 'otrok, več Slovencev in Slovenk žalostno smrt. Pomanjkanje vseh stvari, ki •vlada med stavkarjem, kateri že ml leta niso zaslužili ničesar, in sneg, ki je zapadel »zadnje dni, dela grozno žaloigro še bolj opu - lošljivo in srce pretresujoep. Vsi usmrčeni so bili člani stavkarskih družin in kakor se sklepa po ime¬ nih je posegla kruta smrt s svojo koso tudi med naš slovenski na¬ rod. Štiri in petdeset družin je jr«detili»V»sled strašne katastro - Te, ki je ena najgroznejših, kar jih ge kedaj »zadelo urdjsko delavstvo au slovensko 'delavstvo v Ameriki. Ista Citizens- Albance, ki se j ■ postav la v ibo.j zoper stavbarske Salu »ve. je hotela pobirati prosto- Mjne doneske za podporo ost a - ®li in za javni pogreb ponesreče ' »ih. a Charles II. Moyer, predsed- dnik \Vestern Pederation of Mi - ters in drugi unijski uradniki so odklonili vsako pomoč in so se izjavili, da bo delavstvo skrbelo prizadete, ki so v potrebi, in da 'o delavstvo pokopalo svoje usnvr- <*»ne tovariše in tovarišice ter njih •Bedolžnc otroke. Predsednik W. F. of M., Char - ta d. Majer, sumniči da je pa - B,ie in grozne katastrofe kriv b ali oni nasprotnik stavkarjev '"tori je nalašč skušal vpnzoriti Pmiko med stavkarji in njih dru- 7-mami, ki so se zbrali v dvorani, *“ '‘i uni jski uradnik, preoblečen to Santa Klavza, razdelil med n ' i !. e , °tao'ke stavkarjev običajna •'toiba darila, in da bi stavkarji ?Pno slavili rojstvo Nazarenea r tažičuem drevescu v dvorani, 'tojnja, čla je ta ali oni nasprotnik %' hotel povzročiti paniko med ntninu stavkarji je povsem .pra rna. če se vpošteva vse grde a aile in 'zlodejstva unijskih na- totnikov, ki so se že zvršile na to.umet in P° drugih krajih, kjer •to vršil štrajk. Priznati se mora e rodi ta katastrofa iz nepri - l ans kega stališča, da najbrže •fSm f. #« tto, „,'V OP . ? Ito” A ki 1° je zakrivil, ni računi! |»rivi “je grozne posledice. Reče se in.hko, da so neposredno uev ' Se ^ i z § 1- edo i v, vseh nasil - 4i ' morov ' vse ga gorja in tu- SL zne božične katastrofe, ki je ojj stav karje in jih družine, L.’ na fProtuje opravičenim zah ^‘W. linijskega delavstva, katere ^Rt, e ' f dobrodošle tudi ' , Qa s 'o neposredno vsega DrL 1 ' kl s P reda j ližejo zadaj .. ' ; a J 0 , oni, ki držijo s kom- “ Jami že od začetka LNta če »bi ti del ji V ' »to f štrajka, aveki nasprotni¬ ci. iL 1 ) radi v ®tregli na dveh stra- Uij e v v °®° zahtevali, da kompa- pi^- ls to° opravičene delavske LfL Jl *° '* J1 Že stavke zdavnej K, ItoRi aS,r °ta a se je prigodila v dvo a Jacket, kjer so se ^žičn Sta ' kar 'to ' n n jik otroci k 'la.vL ' drevesc n, da bi jim lk » preoblečeni kot Miklavž, razdelil darove. Dvorana je bila natlačena. Ko so nedolžni otroci - či z veseljem korakali pred 'bo * žično drevo, da bi jim Miklavž dal dar, se odprejo vrata in nekdo je 'zaklical “Pire!” Tako namreč pravijo poročila. Druga poročila pravijo, da je prišlo nekem otroku slabo, in ker je nekdo zahteval vode, da bi jo dal otroku, so zbra¬ ni mislili, da se zahteva vode ra¬ di ognja. Ognja ni bilo nobenega Nastalo je v dvorani razburjenje, vik in krik, prestrašene matere in očetje so skušali rešiti svoje ljub Ijene otroke, nastala je zmešnjava goječa, vse je drvelo proti durmi in na prosto 'V varnost,. Stopnjice so bile natlačene prestrašenega človeštva, pri vseh izhodih se je trlo moških, žensk in otrok in otrcei so plezali eden po drugem in oklepali so se krieaje prestrašenih starišev. Pritisk je bil od »zadaj silovit, in več jih je sko - čilo skozi okna ip so se pftbili _al^ Vbili. Gasilci so prislonili lestve »k ok - nom, in izvlekli so skozi okna iz »kopice borečega se človeštva več žensk in otrok. Unijci, ki so stvar vodili, in dru/gi možje, ki so bili v dvorani, so po»sto»pali z popolno za¬ vednostjo duha in junaško, in le ■škoda, da je »bilo tako »malo mož navzočih, ker če 'bi jih bilo več, bi gotovo preprečili ali vsaj »zmanj - šali grozno »katastrofo. Med nesrečnimi je tudi mnogo Slovencev in »Slovenk in slovenskih otrok, kateri so bili zvesti uniji, in vse delavstvo slovensko po Arne riki »bo ta grozna novica pretres - la v srce. Isti naši ljudje in njih družine, ki so -se »borile za pravi¬ ce delavstva, za pravice človeštva na Calumet, Midi., so grozno vdar jeni, in ta katastrofa je vrgla ves slovenski narod v Ameriki v ža - lost. Solze morajo priti v oči one - mu, ki čuti s prizadetimi na Michi¬ gan, nas vseh srce se »krči in dol - žnost nas -vseli, »ki se »borimo tu v tujini za vsakdanji kruh je, da prispevamo po svoji skromni mo - či, »da bode onim našim tovarišem njih ženam in otrobom, ki so tako žel-ostno prizadeti vsled industrij¬ ske .'borbe tu v tujini, pomagano in da bodo žrtve dostojno sprav - Ijene k večnemeu počitku. Sledečo listino mrtvih je izdala dosihmal oblast: Ala Herman, Ah-o Lempi, Aal- tonen Wilma, Mrs. Aaltonen, Aaltonen Silva, Mrs. Branže, Li¬ ke Bueff, Burcara Victoria, Mrs. H. lisola, IIenry Isola, Mrs. Bar - bara Jesit, dete Jesit, deček Jesit, Jennie Jaekoletti, John Kehmi, Matt Kotzjarvi, Annie Kotzjarvi, dekletce Kotzjarvi, dekletce Ka - lunki, dekletce Kalunki, John Kar bela, Mrs. P. Kalunki, Arthur Linds-trom, Lidija Suomi, deček Manley, dekletce Manley, Mrs. Lanto, Matt Murto, Albert Mon- tonen, deček Albert montonen, de¬ ček Millykangas, drugi deček Milly l kanga»s, Niemela Abram, Mrs." Kote Peteri, Viljem Pilra, Viljemi Ristel, Alita Satio, John Saari, Mrs Tuepo, deklica Tue - ppo, Helga Wuolu»kka, J. P- Westola,- dekletce Taipalus, drugo dekletce Toipalus, Juto Tolibach, Sam Joki»pi, John Heikkinen, otrok Heikkinen, drugi otrok Heik kinen, Mrs. Kotzjarvi, Henrp To - kola, nepoznana ženska, nepozna gnječi so našli grozno smrt tudi »sledeči ljudje naše . narodnosti: Butala Jožef, Katarina Gregorič, Kristijan Klarič, Katarina Klarič, | Lustig Jakob, John Lavrič, Ra - hel Lesar, dekletce Lesar, Agata Mihelčič, Anton Kapš, . dekletce' Kapš, Frances Stavdohar, Mamie Smuk, Nick Svikovič, Mrs. Kru - mič. Izrekamo v imenu vseh naših čitateljev in čitateljic najpresrč - nejše sočutje vsem tako pretreslji¬ vo prizadetim starišem in sorodni¬ kom, nesrečnim žrtvam pa naj - »blažji spomin na veke ! Predsednik Moyer je brzojavil predsedniku Wilson, guvernerju Ferris, delavškem tajniku AVilson tajniku A. F. of L. Morrison, in je urgiral, da »se naj »zadeva takoj preišče. NEMŠKI GROF VSTRELI ŽENO IN VNUKA. Graetz, Nemčija, 20. decembra. Grof Matija Mielzyn&ki, pefljski šlahčič in večkratni miljonar, je vstrelil ženo in svojega vnuka. Grof je slišal po noči čudne gla¬ se in menelč, da so tatovi, vzel je puško in pri iskanju je našel svo jega vnuka in svojo ženo skupaj v njeni spalni sobi. Brez vsake besede je vstrelil oba. Grof Mielzynski je elan Reiclis ta-ga in »ker je naklonjen Nemčiji je nepriljubljen med svojo na¬ rodnostjo, Poljaki,, ki večkrat 'ka¬ menjajo njegovo kočijo. ALBANCI ŽELIJO KRALJA MESTO KNEZA. Bero lin, 20. decembra. —» Na - pol civilizirani .bandit, j e ki oblju- dujejo Albanijo, in -kateri bodo gotovo prej ali slej vmorili prin¬ ca Viljema Wield, kateri jo bil zbran za prvega albanskega vla¬ darja, so vložili (željo pred vele- vlade, da naj bi bil njih vladar »kralj, ker je tudi'vladar Omego- re kralj, in Orna gora je manjša »kot je Albanija. t Dvomljivo je, bo Evropa vgodila tej želji, vsaj toliko časa : ne, dokler bo obstajala albanija mednarodna komisija, kar bo tra¬ jalo še deset let. Princ Viljem bo najbrže nasto¬ pil na novi prestol s 1. januarjem 1914. in- bo stanoval začasno v Va- loni, kakor ste »predlagali Italija in Avstrija, dokler se-ne vstanovi stalno glavno »mesto Albanije, kar bo najbrže Elbasava. Nova drža - va si bo takoj izposodila pet mi - ljonov dolarjev. ‘ap MATIJA AGNICH — MRTEV •Matija Agnieh, eden »najstarej" ših in najbolj priljubljenih Slo - vencev v naši' naselbini je danes preminul v tukajšnji bolnišnici. Poškodoval se je pred nekaj dne - vi, kakor srno poročali v Narod - nem Vestniku, »ko je padel iz vo - »za kor ša se »konji splašili. Zadobil je ta'ko težke poško'd‘be, da je uio - ral podleči. Pokojnik je bil doma iz Rožčevčga Vrha pri Črnomelju. V Ameriki je »bival blizu 30 let: Bil je.eden ■prvih naseljencev v Ely, kjer je nekaj časa delal po rudnikih in na posle-d odprl svojo lastno trgovino v katerej je bil o»koli 10 let, do svo je smrti. . Tukaj zapušča »žalujočo vdovo in več o»tro»k. Član je bil K.. S. K. J., Katoliških B-oršt-narjeV, in J. S. K. J., katera društva so mu pri¬ redila krasen pogreb. Bil je tudi eden vstanoviteljev J. S. K. Jed - note, in vedno se je zanimal za na¬ predek naše naselbine. Ž njim smo izgubili uzornega in mirnega mo - ža, katerega nebode mogoče nado¬ mestiti. Njegova prenagla smrt je zadela vsacega glo»bo»ko v srce. •Ranjki rojak Ma^t Agnieh je imel gostilno in zastopništvo za pivo. . Naše iskreno sožalje vdovi in sorodnikom, s »katerimi žalujejo vsi Elvški in mnogi drugi Slovenci in Slovenke! Ranjkemu pa blagi spomin! MICHIGANSKI STAVKARJI OSTANEJO ODLOČNI STAVKARJI SE NEČEJO VRNITI V PREJŠNJO SUŽNOST VZLIC GROŽNJAM KOMPANU. MANJKA ŠE TISOČE RUDARJEV. GLASNIK, KLOPČIČ IN CITIZENS ALLIAN- CE KRIVI GORJA SKEBOV IN NESKEBOV, KER SO SE PRODALI KOMPANIJAM IN DELAJO ZOPER UNIJE. PORTLAND USLUŽBI BREZDELNE. .. j.Pmitl4-nd». -20. to decembra: Komisija mesta Portland je spre¬ jela občinsko naredibo, da vposli mesto 1000 brezdelnih in sicer sa¬ mce po dva dni in oženjene po tri dni na teden. Plačani bo»do z $3. — na »dan. Vposleni bodo v parkih in pri po»pravljanju vo¬ dovoda. Zapa-dna mesta -so preplovlje¬ na z brezdelnimi posebno San Francisco, Cal., »kamor jih je mnogo vlekla razstava. KLOBUČARJI OBSOJENI V IZPLAČILO $272.900. — New Yor-k, 19. decembra. — Nadsodišee Združenih Držav je odločilo, da mora unija . United Iiatters of North America »plača¬ li D. E. Loew-u $272,000. — od¬ škodnine, ker so delavci, ki so bi¬ li na stavki, delovali za bojkot Locw-ejevega podjetja. Loewi je navedel, da se je vsled bojkota spremenil dobiček leta 1901, ki jel znašal $27,000 — v zgubo, ki je I tate y e na dejstvo, 'kako važno je. znašala letno.$3000: no 'Iv.900. piiziti na , telesna opravi i« t in da T-ozba je znana, pod “ POZORNOSTI VREDNO. Večkrat smo opozorili naše či - ‘Danburg Hattet nnenom ns(t”.-Prv| v prid Loew-eja, a ker se je unija pritožila, se je vlačila stvar štiri leta po sodiščih. 2 AVSTRIJCA IZPUŠČENA IZ JEČE. Pittsburg, Pa., 18. decembra. Na zahtevo zveznega in delavske¬ ga oddelka sta bila. izpuščena iz Allegheny okrajne je»če v Pitts- burgu; Pa., dva Avstrijca, Štefan in Viljem Oberlichner. Oba sta bila 3. decembra na zahtevo tu- kajšnega avstro-ogerskega »konzu¬ la, barona Hau-ser aretovana in spravljena v ječo, ker sta pred 8 meseci v avstrijskem cesarskem lovišču ustrelila dve srni, za »kar sta bila tožena ter obsojena vsaki na 18 mesecev težke ječe. Ker sta položila »poroštvo, »sta smela osta¬ ti na prostem ter sta porabila ta »priliko in se podala takoj v Ameri ko. Konzul Hauser je zahteval da se morata deportirati, vendar pa se mu ni ustreglo, -zvezne in pri- seljevalne oblasti so ga zavrnile ter odredile takojšno oprostitev obeh Avstrijcev. Avstrijski abso- »lutizem si res mnogo dovoli, toda ameriške oblasti so mnenja, da se zaradi dveh srn ne izplača depor¬ tacija čez široko lužo. ČEVLJARSKA OBRT POČIVA. Portsmouth, Ohio, 19. decembra Excelsior Shoe kompanija je pre - nehala z obratovanjem, in s tem je 'zgubilo več kot 1000 oseb delo. Delavci Selby Shoe kompanije, 1200 po številu, so pa na stavki, sti. ŽELEZNIČARJI OROPANI PLAČE. »San Francisco, Cal. 19. decem - bra. —- Dva maskirana moža sta oropala sinoči tukaj goste in last¬ nika nekega železničarskega 'klu - ba. Dobila sta $1100. —v gotovi¬ ni in $200. — v zlatnini. Železni - carji do»bili so mesečno plačo. Ro - par ja sta jim ukazala, da stopijo o»b steno »z obrazom proti steni. Po¬ brala sta jim vse. Potem sta zau - 'kazala, »da se morajo vsi vleči in sta pobegnila. je prvi znak vsake nerednovti vre /le,n . nn.jvočje, , .pozornosti. .To je 1 7 .1 k -STrTeSršren'o gTede r? ^pr&Tml 'lega ustroja. V takih slučajih ne zado - stuje, uživati »kako- »zdravilo »za izčiščenje ustroja, nego izbrati mo rate zdravilo, katero tudi poživ - lja in krepi drob, da potem lahko deluje 'brez umetne pomoči. To izvršuje Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ti izdatno učinkuje na prebavila, na izčišče- nje telesa, na »kreplje-nje živčevja na hranitbo. Prežene vam zapeče¬ nost in njene posledice. V lekar¬ nah. Jos. Triner, 1333‘1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. .Bol v hrbtu brž »prežene Trillerjev ] i n i - ment.-— Adv. Calumet, Midi., 24. decembra. Vzlic groženju bakrenih kompa - nij in trgovcev ter podjetnikov, ki so naklonjeni tem kompanija-m, da ne bo noben stavkat vzet na - za j, kateri se ne vrne z novim le¬ tom na delo, se je le malo stav- kar jev »zmenilo »za to grožnjo i-n večina vstraja na stavki. Kompa ¬ nije so oznanile, da nameravajo importirati po novem letu več ti¬ soč stavkolomcev, če se stari anaj- narji ne vrnejo na delo. To oznanilo toraj kaže, da je še več tisoč rudarjev na stavki, in da je le malo delavcev tako izda¬ jalskih, »da »bi šli na Calumet t-r - gati »kruh iz ust svojih tovarišev in njih »družini Isti skebi, katere so kompanije nalovile po mestih Združenih Držav tekom pol leta, so »največ izmeček človeštva in ni¬ so za težko in resno delo, kakor - šno morajo opravljati rudarji v 'bakrenih rudnikih na Michigan. Calumet in okolica sta do»bila več ■sto teh telesno in »duševno pro»pa- Iili »kreatur, ki so voljne storiti v okolici take razmere, »da so mo - rali vsi delavci protestirati, in vsi delavci, sedanji stavkarji in ske¬ bi so vstavili delo meseca julija in zahtevali so vsi »bolj pravičnih razmer. Da se 'bitka vleče in vleče ni »krivda »tako skebov »kot »drugih, »kot istih, »ki živijo že leta i»n leta od »delavcev, »katerim so delavci postavili domove, oblekli so jih v fino oblačilo, napolnili so njih čumnato in 'klet z jedjo, in pijačo, in njih 'blagajno so napolnili z zlati. Delavci so zahtevali le maj - hen »drobec tega blagra; zahtevali so manj kot bi »bilo prav. Najmanj¬ ša plača $3. — »za' osemurno delo, dva moža k utralnem stroju in pripoznanje »delavske organizaci - je, katere naloga ni preganjati ve¬ ro, oblast, trgovstvo, kapital, am - pa k le zgolj skrbeti za delavske pravice, in s tem za blagor vseh prebivalcev okraja, to so »bile edi¬ ne zahteve tlačenega delavstva, in. z dosego teh »zahtev bi delavstvo, vse delavstvo, že davno tritfmfiBa- lo, če,»bi se ne poStavilKzoper- de- UNIJE BODO VZELE DENAR IZ BANK. Indianapolis. Ind., 19. decembra Uradniki International unije, 'ki i»ma glavni »stan v tem mestu, so sklenili dvigniti iz Indianapolis bank vse vloge z novim letom. Vloge znašajo do $5,000,000. -— Uradniki unije so se izrelkli, da dvignejo iz bank denar, 'ker so »kapitalisti v zadnji stavki rabili dobiček unijskih vlog zoper delav¬ ske »koristi. Banke so pričakovale ta nastop unij in so preskrbele po¬ trebni denar. EKSPRESNE POŠILJATVE ZGORIJO. New London, »Conn., 20. decem - bra. — Ekspresne pošiljatve v železniškem vozu so se vnele, ko je vlak vozil skozi East Lyme. Ekspresni uradnik je moral bežati iz voza in držal se je zunaj, ko je vlak dirjal, ker ni mogel naznaniti, da bi vlak vstavil. Ško - de je $75,000. — dekletce nepoznan deček. V SUFRAGETKE ZAŽGEJO PALAČO. Bath, Anglija, 20. decembra. — Militantne sufragetke so zažgale tu v 'okolici »malo graščino, ki je zgorela do tal. Škode je $80,000,. MNOGO BOŽIČNIH VOŠČIL IZ EVROPE. New York, 19. decembra. Par - nik St. Louis je pripeljal ogrom¬ no »množino pisem iz Evrope. Tri¬ je »parniki Lusitania, St; Paul in St. Lomiš so pripeljali 16,511 vreč pisem in poštnih pošiljatev. FORESTERJI BODO VMAKNILI POGODBO. Chicago, 111., 19. decembra. Za varovalninški oddelki držav Illi¬ nois, Nebraska i»n Wiscon-sm so dobili poročilo od -bratskega dru - štva “Independet Or-der of Fore- ster,” Toronto, Can., da »bo»de to društvo odstopilo pogodbo, katera je sklenjena hied Union Trust co»m pany v Toronto, »zato 'ker plačuje ta družba Foresterjem le 4 pro - centne obresti od vloge $5,000,000. med tern ko dobivajo Foresterji od drugih vlog, ki znašajo $13,000,- 000. — po 5 in več procentov obre- CESAR MENELIK JE ZOPET UMRL. London 17. decembra. — Brzo - javka iz Jibute, Afrika javlja, da je umrl abisinjški cesar Menelik dne 12. decembra. Kralj Menelik je »bil rojen leta 1844 in poročalo se je že mnogo * krat, da je umrl. Meseca februar¬ ja 1912 se je poročalo svetu iz Addis Abeba, da je Menelik mrtev in, »da je prevzel vlado njegov pra¬ vnuk, princ Liji Jeassu. »Svet je še danes »v dvomu je Menelik mrtev ali živ. vsak umor, »vsako hudodelstvo »za lavstvu. cerkev, tfgovci, podjnfni - par dolarjev. Slieneg|T značaja sol ki in časnikarji (mdotnCtga kraja. » '*'»»hm s a«)ggnupi aijp; bili »M ."Mev pani.je oborožile l-TL.jvi imenujejo deputije in Čuvaje; la jih glavni »namen pa je povzročati nemir in prisiliti z revolverjem v roki več - letne rudarje k suženjski pokor - ščini. Da se gode v kraju, »ki je poln teh ignorantov in izmečkov, nezaslišljive stvari, je Iah»ko umev¬ no in le čuditi se mora svet, da so potegnile s tem podlim ele>mentom cerkev trgovci in časnikarji ter so nastopili zoper iste domače lju- »di, ki so »s svojo delavnostjo in požrtvovalnostjo dvignili bakreni okraj na -ono »stopinjo »bogastva na kateri je »danes. Rudarji so bili glavni promoterji, glavni pospeši- telji bakrenega okraja; »o»ni so bili boj z naravo 'globoko pod zemljo za uspeh drugih; zato se mora zgražati vsak nepristranski elo - vek nad dejanji ondotnih trgovcev cerkve, časnikov in oblasti, ker so se pridružili ko»mpanijam zoper one delavce, kateri so jih vzdrže¬ vali, »kateri so jim pripoinogli do ložjega »kruha i»n v mnogih sluča - jih »do premoženja. Ti so po»kazali v polni nagoti vso svojo hinavšči¬ no. Zvestobo in naklonjenost do delavstva poznajo le »dokler ima delavec dolar — če je v nesreči 0 'brnejo mu hrbet; principa ali načela ti ljudje ne poznajo — su¬ čejo se »kakor veter »vleče; in če de¬ lavec, ske»b ali neske»b, te zoper - delavske inštitucije in podjetja vseh kategorij podpira, če vzdr - žuje s svojimi centi te nasprotni¬ ke »delavskih pravic, redi gada na prsih. Naj dokazuje kedo 'kar ho¬ če, mi se ob tako slameo, ob tako smet kot prihaja iz Calumeta, Midi., ne spodtakneimo najmanj pribito dejstvo pa ostane, da so vladale v rudnikih na Calumet in 30 MUROV PADE V BITKI S ŠPANCI. Madrid, Španija, 20. decembra. Španci so vsmrtili v bitki z Muri pri El Aroiš, Maroko, trideset murških kavaleristov. V Maroko so praske Murov z inozemskimi vojaštvom nekaj navadnega. moči, »KompanajeWu ju&rale' privo¬ liti nepretirane zahteve,, če »bi sc pridružili delavstvu tisti, ki bi se morali pridružiti, ki od delavstva žive in to so cerkev, časniki, trgov ei in podjetniki. Vsak zgovor teh izdajie, »da že sprva ni »bilo upati na zmago, je piškav, je »pesek v oči »delavstvu, tako skebom kot ne- skebo»m. Če »bi cerkev, časniki in trgovstvo toliko -storili »za delav - s tvo kot so storili za »kompanije, »bilo bi že »davno »konec stavke š po¬ polno zmago za »delavsko stranko ; v »boljših razmerah bili bi danes isti, »ki »skebajo in isti, ki stavka - jo. In če »bi danes obrnili hrbet 'kormpanijam časniki, cerkve, in trgovstvo calumetskega okraja, če bi potegnili z unijo ter zahtevali, da se delavske zahteve vpošteva- jo, bi ne bilo v par dneh (nobenega skoba in 'kompanije »bi se morale podati brez vsega nasilja, 'ker do - bička imajo dovolj, da lahko usli¬ šijo malenkostne zahteve unije za »delavstvo. Da ima unija v oeigled tolikemu nasprotju »težko stališče je samoumevno, in zategadel gre tem večja čast onim, ki vstrajajo zvesto pri uniji. Če bi prodali svo¬ je načelo »vsi časniki tako kot iz - dajalski list Glasnik, če 'bi hrepe - neli vsi duhovni po kompanijskih judežiškrjotskih srebrnikih tako 'kot mašnik policaj Klopčič, po - tem padlo »bi vse »delavstvo v sla- bejšo sužnost kot so bili Negri pred einancipatorjeui Lincoln-om To »si zapomnite do smrti vsi de - lavci, ske'bi in neskebi: Isti časni - 'ki, isti duhovni iu isti trgo»vei, »ki delujejo »za »kompanije in »zoper unijo, so škodlijvi skebom in nes- kebom, 'ker unija se bojuje za pra¬ vice Vseli. CURRENCY PREDLOGA SPREJETA. W asliin.gton, 23. decembra. — Senat je sprejel poročilo konfe - vence glede Cui-rency predloge s 43 proti 25 glasovi. Ker jo je spre¬ jela tudi poslanska »zbornica, je treba le še »podpisa predsednika, da postane »postava. Tri republi - »kanci in en »progresivec so volili z -demokrati za sprejem predloge. Predsednik je podpisal predlogo danes o'b 6 uri zvečer in s »tem po¬ stane postava. S to postavo se »pre - osnuje bankirstvo, in postava ima namen preprečiti denar panike, če bo delavstvu »kaj koristila je dvom ljiv-o. ZA STAVKARSKI SKLAD Zadnjič poročano .. .. $952.33 Ignac Šulgaj, Little Falls, N. Y. — .85 Nabrano pri seji društva Cirila in Metoda, št. 1, J. S. K. J. Ely Minn. 25.60 Skupaj danes .. .. $978.78 IZ NOVE DOMOVINE. DULUTH. _ Peter Athens, 22 let star, je ■bil ipovožen in vsmrčen od želez¬ niških vozov, na Garfield Avenue. Athens je šel obiskati bratran¬ ca, ki je v poslu pri železnici, in je korakal za vlaikom. Zadaj za njim je pa privozil drugi vlak, kateri je vozil z vozovi naprej in loko - motiva zadaj. Fant ni slišal tega vlaka vsled ropota vlaka, kateri je vozil pred njim, in tako ga je podrl vlak, ki jeprihajal za njim in ga je zmlel v kosce. Več de - lavcev, ki so delali blizu, so prihi¬ teli na lice nesreče, a našli so le kosce mesa, katere so delavci skrbno pobrali in znosili v tovorni urad. Opoldne je videl njegov bratra¬ nec gručo ljudi pred tovornim ura dom in zato je šel gledati kaj je. Iz kosov je spoznal bratranca in bil je nevtolažljiv. Spremil je sorodnika v prostore pogrebniške iga zavoda in ni hotel koscev tru¬ pla zapustiti, ampak je sedel vse popoldne in vso noč ob ponesreče¬ nim. Vsmrčeni je Grk. — Prezvišeni James McGolrick, škof duluthske rimskokatoliške škofije, je izdal oglas, da se naj ljudje varujejo pobiralk miloda" rov, ki so našemljene v oblekah katoliških usmiljenih sester. On pravi, da so zadnje čase nekatere ženske, ki so bile oble - cene kot sestre katoliške cerkve, pobirale prostovoljne darove za razne človekoljubne svrhe. Po raz¬ glasu prezvišenega nima nihče pra vice pobirati milodarov za ka.toli - ške svrhe, če nima za to pisanega dovoljenja od škofa v kateri ško¬ fiji se pobirajo milodari. —Delavec John Maki, okoli 36 let star, se je obesil na drevo ob Lester potoku. Bil je brez dela in je obupal. Truplo je na - šla Mrs. Matilda Oestreich. V žepu mrtveca je bilo 21 cen - tov in nekaj tobaka. Obup je gnal tega moža, ki je 'bil vsikdar pripravljen za delo, a dela ni mdgeljdpbfti, { v, nasilno smrt. To so / slučaji,-ki kažejo, da ne vlada pravica na ‘zemlji. De¬ lavec, v tvojih rokah je prevrat te gnjile družbe človeštva. Zdra - mi se, pobrigaj se za volilno pra¬ vico, in na volilni dan stopi s svojim glasom na plan . Volilni glas je edino orožje za preosnovo sistema, ki žene dandanes delav - stvo v obup in v smrt. Delavci porabite to orožje v svojo korist in obešati se vam ne bo treba ra¬ di pomanjkanja kruha. —- V prihodnjem letu bo zgu - bilo petnajst salunarjev v Duluth gostilniške licence. Tako je odlo - čil general Hicken, in salunarji morajo plesati kakor ta despot go¬ de, četudi plačujejo najveeji da¬ vek v primeri z drugimi davko - plačevale!. Dva salunarja, med temi naš so¬ sed M at el sta že padla pri Hicke* nu v nemilost, in zguibila bosta licence spomladi. — Ward Winters, 19 let star, je vtonil v Špirit jezeru, katero spa - da pod mesto Duluth. Fant se je drsal, led se mu je vdrl in šel je v globočno. Truplo so dobili iz je¬ zera drugi dan iz globočine 9 čev¬ ljev vode. Fant je bil edini sin starišev Winters v West Dulth in jih je že delj časa -vzdržaval z življen- skimi potrebščinami. — "V" našem uradu so se zglasi¬ li: Rojak John Agnich, salunar, Eveleth, Minn. Rojak Anton Fox pirodapjalec vina, Virginia, Minn. Rojak John Prešeren in njegov sin, Ely, Minn. AURORA. — Mahauk rudnik je zaštapal dne 20. t. m. iz enim šiftom. Čez zimo delal bo samo eden,. — Nekemu deputiju stopajo tu¬ kaj na prste ker hodi po hišah zvezdo in revolver kazati. Iz dru¬ štev ga bomo najbrže ven vrgli. Ne hodite za delom na Auroro, nas je že itak preveč. — Par novosti iz naselbine Au- rora tudi ne 'bo škodilo poročati v naš delavski list Narodni Vest * nilk. Z vremenom se moramo letos pohvaliti, ker dosihmal takorekoč še ni bilo zime. Z delom je pa bolj piškavo. Delodajalci so ponosni, ker imajo preobilo delavcev, in za¬ to pošljejo sedaj enega potem dru- zega na dobri zrak. Dne 14. decembra smo imeli vo - litev pri društvu sv. Barbare št. 19, S. H. Z. Zvolili smo sledeče uradnike: Predsednik Matt Turk; podpredsednik John Novljan; tajnik Mihael Zakotnik; podtaj - nik Josip Krašovec; blagajnik Jo¬ žef Verant; zastopnik Elija Smo¬ lič; nadzorniki, prvi John Jovani, drugi John Zajc, tretji Frank Se- kula; bolniški odbor, Frank Miš- maš; pomoč., Anton Gregorčič, Jožef Drašler; zastavonoša Frank Novak; pomoč., Fred Zgonc, Frank Stupica; maršal, Anton Če¬ bin; redar Alojz Kočevar. Vsi stanujoči na Aurori. Društvo zboruje -vsako drugo ne delj o v mesecu ob 2 uri popoldan pri John Zupanenču. Pozdrav in srečno novo leto! Frank Levstik, tajnik in zastop¬ nik. CHISHOLM. — Jakob Ožbalt, kateri je pre - stal dve operaciji, eno na slepi¬ ču in drugo na kosteh v hrbtu, in kateri je bil štiri tedne v bol - nišnici, je zopet na svojem domu, vendar ne bo mogel opravljati še več časa svojega posla v First Na¬ tional banki na Chisholmu, kjer je vposlen. — Hudo se je opekla štiriletna hči starišev M. Tripp. Dekle se je igralo in padlo je z obrazom in z rokama na razbeljeno peč. — Homesteader Viljem Eve - rett, ki ima svoj home-stead pet - najst milj severno od tukaj, je bil aretiran na obtožbo svojega sedemnajstletnega sina, ki dolži očeta, da je streljal nanj. POZOR SLOVENCI! Z dnem 1. januarja 1914 bom otvoril v Chisholmu, Minn, na 1 Ave en blocfc od pošte blizu cer - kve novo krojačnico in prodajal - no za vsakovrstne možke oprave. Rojakom ss priporočam za obilen obisk. Skrbel bom Ive dno, da bom stranke postregel jolobrim; lila; gom in po^uizkih cenah. Frank Žagar. ELY. — Cenjeno uredništvo Narodni Vestnik: Prosim priobčite te vr¬ stice v linijski list Narodni Vest - nik. Sicer nimam kaj posebnega poročati. Kar se tiče zavoljo dela, ne morem 'dosti hvaliti, ker skoro več ljudi počiva kakor jih pa de - la. Rojakom ne svetdjem sem ho - diti za delom. Ob enem naznanjam vse mčla - nom društva Ely, št 20. A. S. B. P. Z., da je imelo društvo svojo letno sejo dne 14. decembra in ob enem volitev novega odbora za prihodnje leto. Izvoljeni so sledeči sobratje: predsednik Louis Cham- pa, podpredsednik Dom Mestnik, tajnik Jakob Kunstelj, blagajnik Joe Kolentz, zapisnikar Mike Av- man; gospodarski odbor: prvi Pe¬ ter SkraičLsky, drugi John Ščurk, tretji Jernej Janežič; voditelj Joe Nerid; zastavonoša Louis Janežič. Društvo zboruje vsako drugo ne - deljo v mesecu ob 2 uri popoldne v Frank Virantovo dvorani. Člani naj se po novem letu naznanijo pri novem tajniku. Koncem dopi - sa pozdravljam vse Slovence in Slo venke širom Amerike in vam vo - ščim in želim vesele božične praz¬ nike in srečno novo leto, tebi unij - 'ki list pa mnogo napredka. Jakob Kunstelj tajnik, bx 913. — jajožuicoi nhdetaoi — Slovenska Čitalnica bode imela plesno veselico dne 31. de¬ cembra, na Silvestrov večer v Jo¬ žef 'Skala-tovi dvorani. Začetek ob tretji uri popoldne. Rojake in rojakinje vljudno va¬ bimo da se udeležijo veselice v mnogobro j nem številu in poma¬ gajo talko k razvoju in napredku slovenske narodnosti na Ely. Odbor. ~ Ustrelil se je 13 letni deček Matt Harala z revolverjem s ka¬ terim se je igral in ni vedel, če je nabasan. Revolver je bil na mi - zi. Deček ga je vzel v roko in se je začel igrati. Revolver se je sprožil in krogla je šla dečku v glavo. V hiši ni bilo nikogar, ko se je nesreča pripetila. Ljudje so preveč površni s strel¬ nim orožjem, zato se pripeti toli¬ ko nesreč. Nabasan revolver . naj bi pač ne imel prostora na mizi, in sploh ni nabasano orožje za v sobe. -— Slovenska trgovina za pohi - štvo in železnino v Manteljevi hi¬ ši na Ely, Minn., se koncem leta 1913 lepo 'zahvaljuje vsem odje - maleem za naklonjenost, katero so skažali cenjeni rojaki in roja - kinje tem podjetju dosihmal. Tr¬ govina obstoji še le dva meseca, a smo zadovoljni >z napredkom, do katerega so nas povzdignili veči¬ noma Slovenci in Slovenke. Mi se zavedamo, da je podjetje odvisno največ od našega naroda, in zato bo vedno naš cilj postreči našim cenjenim odjeinalcem kolikor mo - goče po nizki ceni s poštenim in novim, svežim blagom. Mi dajemo na up vsaki dan. Voščimo vam vsem srečno novo le¬ to, pričakujemo tudi v ‘bhdoče va¬ še cenjene naklonjenosti in bele - um o Mantel in Pogorel EVELETH. — Samostojno Slovensko ”Hr- vatsko društvo” “Složni Bratje,” Eveleth, Minn., bo imelo dne 1. januarja 1914 slavnost blago- slovljenje zastave. — Društvo sv. Barbare, št. 30, Eveleth, Minn. naznanja članom, da ima dne 4. januarja 1914 svojo redno mesečno sejo, katere se mora vsakdo pod 'kaznijo drušve- nih pravil vdeležiti. Na tej seji se bode razpraljalo o novi za - varovalni lestvici, kakor tudi o drugih zelo važnih društvenih za¬ devah, zato se naj vdeleži .seje vsakdo, ki nima posebnih tehtnih zadržkov. John Pogachnik, tajnik. HIBBING. —Trije otroci Joe Jovovano- vich-a, ki živi na Penobscot griču, poldrugo miljo od Hibbinga, v starosti od 4 do 10 let, so zgoreli zadnjo soboto zvečer, ko se je vnela liiša v odsotnosti starišev in je zgorela. Gasilici so hiteli k ognju v automobilu, a ker so pota slaba, niso dosegli ognja iprej, da je že vse 'zgorelo z otroci vred. Mati otrok šla je več blokov ( dakčijim vodo, ko se je hiša yžg,ala IIit!/da je nazaj, ko je zagledala dim, in sosedi so jo komaj obdržali da ni šla šiloma v gorečo hišo k svojim otrokom, kjer bi tudi ona našla smrt. Hiša je popolnomo upepeljena, sežgana trupla otrok so pa zakopali zadnjo sredo. Stariši, ne puščajte otrok samih. To je grozni vdarec, kateri bo na srcu matere in očeta vse žive dni. Pri otrocih mora biti vedno varuh posebno jih pa ni puščati samih v hiši sedaj ko se kuri radi zime. Skrivajte tudi vžigalice. TOWER. — V odgovor na več vprašanj od rojakov iz Soudan in Tower, glede ulaganja denarja, tem po - tom naznanjamo, da istega lahko pošiljajo po pošti na naše stroške če sami nemorejo ali ne vtegnejo sem. Banka plača obresti po 3 od stotke od prvega dneva uloge in denar se lahko vsak čas dvigne. Pojasnila glede posojil; in druge važne j e stvari se dajejo pismeno na zahtevo. Priporočamo se vsem cenjenim rojakom in jamčimo za popolna tajnost vseh nam zaupa¬ nih zadev, kakor' tudi za hitro in pošteno delo. First State Bank of Ely, Minn. VIRGINIA. —Kifctor Maki, ki žive na Great Scott blizu Buhi, je bil obsojen v globo $100, oziroma v trimeseč¬ no ječo, če ne plača globe, ker je pretepal svojo ženo. —Lazo Evich, ki je zaklal svo¬ jega rojaka Dan Rukavinata v nekem hraniliščn pri Wooid>bridge rudniku blizu Buhi, meseca sep¬ tembra, je bil obsojen v državno ječo v Stillwater, Minn., za ne¬ določeni čas. —Med 66 proišniki za držav¬ ljanske pravice, dobilo jih je le 39 ni znalo odgovarjati na vprašanja ni znalo odgovarjati na uprasanja sodnika. Vsak rojak in rojakinja naj bi gledal, do dobi državljanski papir tam kjer služi kruli. Na¬ rodni Vestnik ima v zalogi knjigo v kateri je ves poduk, da zamore vscakdo odgovoriti na vprašanja, katere stavi sodnik. Cena je 15c. Rojaki naročite jo! CALUMET. MICH. —Cenjeno uredništvo “Narodni V estnik, ’ ’ ^ Blagovolite sprejeti sledeče vrstice v vaše predale. Na konvenciji društva sv. Bar¬ bare v Pitsburg, Pa., je bilo sklenjeno na. prošnjo postaje štev. 31, Calumet, Mleli., da se pri vseh postajah društva sv. Barbare, pobirajo dobrovoljni denarni doneski v pomoč sobratov postaje štev. 31 kteri že delj. šaša štraj - kajo ter, da se iz dotenih pri¬ spevkov plačujejo mesečni ases- rnenti v bratsko organizacijo sv. Barbare. Odzvale so se na našo prošnjo do dne 14, Nov. t. 1. sledeče postaje: Postaje štev. 49 East Palestine, O.,. .$ 5.00 55 Conemaugh, Pa.,... 5.90 46 Jeannette, Paj,.... 5.00 1 Forest City, Pa.,... 7.50 25 Jenny Lind, Ark.,. . 5.45 50 Burdine, Pa.,. 4.30 6 Cleveland, O.,. 4.55 16 VLllodD, Pa.,. 12.00 71 Jolmstoivn, Pa...... 6.50 7 La Salle, 111.,. 7.00 59 Pittsburg, Kan,,... 5.50 90 Gross, Kan.,. 4.50 13 Mineral, Kan.,. 15.00 88 Hermine, Pa.,. 5.00 8 Johnstovvn, Pa...... 20.00 41 mul'bery, Kan...... 7.25 52 Electric, Mont.,-.... 5.00 84 Staunto-n, IH/. 10.45 18 'Pittsburg, Kan., R 2 7.00 29 Rock Springs, Wyo. 9.35 44 Franklin, Kan.,_ 13.70 53 Pittsburg, Pa.,. 3.00 83 Pittsburg, Kan., R 8 5.00 60 Red Lodge, Mont... 3.85 Izkaz dne 14, Nov. t. L.. .$178.94 Skupno prejeli do dne 15, dec. 1913.$356.74 Prisrčna hvala vsem omenje¬ nim postajam za društvo sv. Bar¬ bare, postaja štev. 31, Calumet, Midi. Paul Shaltz, tajnik. NOVICE MED SLOVENCI V AMERIKI. Ir*-?,—V t s e liftA^r ir e di društvo sv. Genovefe št. 108, K. S. K. J. v Joliet, 111., v korist društvene 'blagajne, v soboto, 27. decembra v Sternovi dvorani. —Umrl je v New Yorku v bol¬ nišnici rojak Frank Marok, star 29 let, rodom iz Kostanjevice na Dolenjskem. —Umrl je v Rock Springs, Wyo. rojak Anton Černoga. Bil je član društva Trdnjava št. 10, S. N. P. J. Vposlen je bil v premogov - nem rovu na Gunn, Wyo. —Veselica se vrši 31. decembra v Slovenski dvorani v Trestle, Pa. Začetek ob 6 uri zvečer. Imeli bodo tudi tombolo. 1 Smešnice. I Učitelj je razlagal učencem ka¬ ke posledice provzroči strah. Pep - ček seveda ni poslušal. Učitelj: Ti, Pepček, če bi tvo¬ ja mamica nenadoma izvedela, da so tvoj oče ponesrečili. Kaj bi bi - lo? Pepček: Mama bi penzijo dobili. . * # # Štiriletni Pepček je dobil za Bo¬ žič čako in dolgo zaželjeno puško. Pozno ponoči se zazdi materi, da sliši iz otročje sobe nenavaden šum. Previdno odpre vrata in po¬ gleda v sobo: Pepček hodi s ča ’ ko in puško pred posteljo gor in dol. Ja, Pepček, zakliče mati, kaj pa delaš? Pusti me v miru! Kaj ne vi - diš, da imam nočno stražo? V mestno brivnico pride hribov¬ ski korenjak. “Ali tod brijete in lase striže¬ te?” “Da, prosim, izvolite odložiti.” Korenjak začne odlagati, naj - prej vrhno suknjo, potem suknjič, potem volneni jopič, potem telov¬ nik .... Tedaj se pa glasi prestra¬ šeni brivec: ‘ ‘ Oh, oča.... telovnik še lahko slečete.... hlač pa nikar....” KUPUJTE PRI TRGOVCIH, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU. DRUŠTVENI OGLASNIK. Društvo sv. Frančiška st 10J Katoliških Borštnarjev (Catholic Order of Fore- sters) v Ely Minn.—Vsakateri, ki mu razmere dopuščajo, da zamore poleg slovenskih Jednot vzdrževati še eno Jednoto, bi moral postati član našega društva, kjer bi se marsikaj lepega paučil. — Borštnarska društva imajo lep obrednik, po katerem vodijo svoje seje in iz katerega se lahko vsak na¬ uči lepe dostojnosti pri društvenih se¬ jah. — Društvo sv. Frančiška obredu- je popolnoma v slovenskem jeziku ta¬ ko, da je vsakemu rojaku umljivo. — Pri nas se lahko zaavruje za bolniško podporo po $20.00 na mesec in za po¬ smrtnino $500,00, $1000,00 ali $2000.00 — Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Gleason dvorani, ob 8. uri zvečer. — Za nadaljna pojasnila se je obrniti na: Paul Bukovich, C. R., Jo¬ seph Schvveiger, V. C. R., John Matko- vich, R. S., Jacob Skala, F. S., John Gouže, T. K., John Tomslch, S. C. Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 1, J. S. K. J., na Ely, Minn., je naj starejše slovensko podporno društvo Jugoslovanske Katoliške Jednote na HIV - ,. Minn. — Redne seje društva se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Jos. Skala-tovi dvorani, ob 2. uri po¬ poldne. — Društvo vljudno vabi za pristop vse Slovane. Zavarujejo se la¬ hko za smrtnino od $500.00 do $1000.00 za bolniško podporo do $420.00, za iz¬ gubo roke ali noge $400.00, za izgubo obeh rok ali nog, ali ene roke in ene noge $800.00, za izgubo enega očesa $200.00 in obeh očes pa $800.00. Ravno tako se plača popolna podpora $800.00 za popolno onemoglost vsled kakor- šnekoli ponesrečbe. — Društvo spreje¬ ma moške in ženske v oba oddelka smrtnine. — Rojaki, boljšega društva si ne morete misliti, ki bi vam pla - čalo toliko podpor; društvo je združe¬ no z J. S« K. Jednoto, ki posluje po po¬ polnoma varnem sistemu, tako, da se za vaše podpore lahko popolnoma za¬ nesete. — Za nadaljna pojasnila se je obrniti na sledeče odbornike: Joseph Spreitzer, Box 974, predsednik; Jos. J. Feshell, Box 165, tajnik; Chas. Mer¬ har, Box 319, blagajnik; John Matko- vich, Box 77, zastopnik. ir 3E EJE 5 pristnih pijač in te so Grenko Vino in Highlif e Kranjski Brinjevec, siivov ec j 1^ stilničar, kateri hoče nameri,' in _ hudovati : ® Bitters - v skušati in kateri ne pwE°! ati ’ mor a duje s svojo trgovino. tudi De n,, 1 " se zamore kupiti le •vkiir t . ! P« A. Ho^ Pi.ia , portira naravnost iz KranLv ' U ’ ki j, Siivovec in Tropinovec • tmr 6ga l3ril k-v ( ! zdravilno Grenko vino ’j n Hjjf? elu j e prav Naročite si en zaboj te a lU ^ Bi h'iN poskuŠnjo; samo da bo erb,, fc.' uta zaboj io “ d « W »- Piit e '!' h cenik. ih A. HORVVAT, Društvo sv. Petra - ■ - - - - --Zveze, v_ leth, Minn. — To društvo spada pod Slovensko-Hrvatsko Zvezo v Calumet, Mich. — Redne seje društva se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu v Elks Hall, ob 2. uri popoldne. Društvo vabi za pristop vse Slovence in Hrvate. — Slovensko - Hrvatska Zveza zavaruje vsakega člana za svoto $800.00 smrt¬ nine,. ter plačuje: za izgubo ene roke za pestjo $300.00, za izgubo ene noge pod členkom $300.00, za eno oko $150, za izgubo polovico ^stopala na eni nogi 150.00, za izgubo treh prstov do tret¬ jega členka na eni roki $1500.00, za iz¬ gubo palca $100.00; za vsaki drugi iz¬ gubljeni prst $50.00; za izgubo prsta do stopala na nogi $20.00; član ali čla¬ nica, ki se mora podvreči operaciji' za kilo dobi $50.00 podpore; za po¬ škodbe udov, dobi v slučaju operacije vsaki nekoliko podpore, žene, ki spa¬ dajo k društvu, dobe pri porodu $10.00 podpore; slednje predložiti morajo zdravniško spričevalo; za izgubo obeh rok $800.00; za izgubo obeh nog $800; za izgubo obeh očes $800.00. — Na no¬ vo pristopivši člani ne dobe za prve tri mesece v slučaju notranje bolezni nič podpore, a če se ponesrečijo na katerikoli način pri delu, dobe pa pod¬ poro od prvega dne ponesrečbe. Dru- - štvo plačuje $20.00 bolniške podpore na mesec; po preteku šest mesecev prevzame Zveza bolnega uda za izpla¬ čilo podpore za dobo enega leta po $20 na mesec. Podpora se izplačuje vsako četrto nedeljo v mesecu v Elks Hall. Rojaki! Pristopajte pridno k temu društvu, k Slovensko-Hrvatski Zvezi, Vajti sigurni ste, da vam bo društvo, kakor tudi Zveza, natanko izplačala podporo ob času bolezni, v slučaju smrti pa smrtnino vašim dedičem. — Ako se hoče kedo kaj natančneje po¬ svetovati, obrne naj se do odbornikov, ki so: Frank: Koche var, predsednik; Frank Peny, podpredsednik; Frank Iienich, I. tajnik; Frank Prebek, II. tajnik; Frank Bozich, blagajnik. Bol¬ niški obiskovalci: ža mesto in Adams Section: Jtohn Shuite-; za Storilce Lo- cation: John Lukane; za Fayal Loca- tion: Frank Jarc. Društvo sv. Janeza Krstnika St. 112, J. S. K. J., v Kittzwille, (Hlb- bing), Minn., vabi rojake Slovence za obilen pristop. Redne mesečne seje se vrže vsako prvo nedeljo po dvajsetem v mesecu in sicer v prostorih M. Cher- nugelna, Kittzville, Minn., ob 2. uri popoldne. Pri svoji seji je sklenilo društvo, da plačuje članom, opraviče¬ nim do podpore, 80c na dan, ali $24.00 na mesec. — Odborniki: Prank Gor¬ nik, predsednik; Andro Diviak, pod¬ predsednik: Martin Chernnafel, Box 509, I. tajnik; Mich. Skrbenc, II. taj¬ nik: Marko Majerle, blagajnik; Andro Ozanič, zastopnik. Gospodarski odbor: John Vidergar, načelnik; Frank Koz- Blaž Gorše, načelnik, Jožef Mihelčič, ličar in John Mohor. Bolniški odbor: —■ Dane Smolčič. redar. Naznanilo in priporočilo. Rojakom iz Chisholma in okoli¬ ce naznanjam, da sem prevzel Lo¬ rene Kovachevo GOSTILNO Priporočam se Slovencem in Hrvatom za mnogobrojen poset. Pri meni se dobi vedno izvrstna kapljica za žejo in fine smodke. Svoji k svojim! JOHN LAMUTH SLOVENSKI GOSTILNIČAR. SPOMINJAJTE SE OB RAZ¬ NIH PRILIKAH SLOVENSKE. GA ZAVETIŠČA V AMEMRIKI. “švMTšvaii! SLOVENSKO - HRVATSKI SALOoT RANGE HOTEl 713 WEST SUPERIOR ST., DULUTH MINN C BLIZU ROG T.TNT?. Trnr ’ "“»N. (BLIZU SOO LINE KOLODVORA)' TOČIMO SVEŽE PIVO. FINO VINO IN RAZNE LIKERJE SNAŽNA PRENOČIŠČA OD 25c DO 75 c BACICH & TALKOVICH, lastnika. islftdk« Če 3 e VM • 2rel° s ^ Lere se L je doš E in « d P klen lce - ne *ra je.P' (lifflani c Is potem (j'dokler T otne Jele poboljševa postajalo t čolnoma (5 ah vinih - . _ eamm§5 InfbeBflžk ...J pome in nr le rena na nizki vomi stopnil. • ,„xbo ni dokler ie cena na nizki voini stopnu. iNL . v ;V težko SKI ZAKONI za izselience bodpzejo strogi. bode naše rojake dobiti v AMERIKO . —i77MQ VOŽNJI LISTEK JE VELJAVEN ZA ENO LETO. POlURITE SEJOKLERJ flavre=New York samo $25.50 Prodajemo tudi zemlišča in lote v New Duluth pišite r slovenskem jeziku. G ON S K A and C ZASTOPNIKI 305 5th Ave W. Sz Hi A’-* in h ma .i « Pra '' Si TJ 11 **£ d. > c e S 12 Ce C s %. H, • • « • Poljedelstvo in gospodinjstvo. j jt j* & & ^ S~« e © © UMNO kletarstvo. (Dalje.) Stanovitnost vina. ^ j* & ,£ J* Ena največjih skrbi z vinom naj b0 da se pazi da se ne skazk če se Vino skisa, skali, ali če zavre, j e pokvarjeno, in le težko ga je ozdravit 1 , a li je pa to sploh nemo - 0 če, Vinorejec kot vinotržec naj ° tor i vse, da se bo vino zboljšalo ne pa poslabšalo. Vino bo stanovitno, če se je ž n jim ravnalo kakor smo dosedaj opisali; če je svoje vrenje pravilno vršilo, če se je Sčistilo in je do¬ volj močno. Ne sme pa imeti niti pre več sladkosti, niti preveč kisli¬ ne. Normalno vino bi moralo ime¬ ti od 8 do 10 stopinj alkohola, 6 stopinj kisline in Vs do 1 odsto - tek sladkorja. Če ima vino več kisline, čuti se že prekislo; če pa več sladkorja pa presladko. ge je vino doseglo vrhunec svo¬ je zrelosti ter ima vse lastnosti katere se tirjajo od starine, po - tem 'je došel čas, da služi za uži - vanje in sedaj se naj napolni v steklenice. Kakor vsaka stvar, ka¬ tera je popolnoma dozorela več ali manj časa ostaja na tej stopi¬ nji, potem pa začne zopet pojema¬ ti, dokler ne razpade v svoje pr¬ votne dele. tako je tudi z vinom Poboljševalo se bo in žlahtneje 'bo postajalo tako dolgo, dokler, ni po polnoma dozorelo, kar se pri raz¬ nih vinih hitreje ali kasneje zgo¬ di. Slabejša vina so v drugem letu že dozorela, močnejša vina pa še le v četrtem ali petem letu. Po dozoritvi se vino nič več ne po - boljša, ampak, če se previdno in pravilno ž njim ravna, ostalo 'bo nekaj let nespremenjeno. Ta sta - novitnost traja pri vinih v sodah razne dobe; slabejša vina se drži¬ jo kake štiri leta, močnejša pa tu¬ di do ducat let. Seve v stekleni - cah, če ne pride zrak zraven, dr - ži se vino dlje. Vino, ki je predol¬ go v sodah bo začelo po gotovih letk slabeti; zgubivalo bo boket, alkohol shlapuje in postajalo bo v splošnem vedno slabe j e in bolj prazno. Noben leseni tako trden, da bi ne vhajal zrak k vinu v so¬ du, in vsled tega upliva postalo bo vino v gotovi dobi slabo, plit - ko. Dozorelo starino je toraj ne - smiselno držati v sodih, in kdor drži starino v sodih_čez 5 do 6 let škoduje vinu, še bolj pa svojemu žepu. Kdor prideluje vino stori naj - boljše, če je proda takoj prvo leto, ce so le cene ugodne; če so pa n evgodne naj je proda, kakor hi ¬ bo bodo vgodne. Držati vino pre¬ žge, je nesmiselnost. Vendar ke/ f or je držal vino že tol>fco časa, da starina povsem 'zrela, naj .jo napolni v steklenice ali botelje. okler pa je vino'v sodih, naj bo- ™ sodi vedno do; pilike polni in 2av ehani, da zrak ne more v sod. a ko vino se kolikor mogoče v hu pusti in se ne sme zdaj pa ^* a j odpirati in z nategačo iz so" a vlačiti, če se vino jemlje iz so- a 2 nategačo, mora se takoj zo - P e l dopolniti z enako Starino in 'da se nekoliko presuši. Sajlo je zgraditi na takem pro¬ storu, da bo dovolj prostora, za dovažanje in rezanje turšice in za napolnjevanje sajlo, in drugič ta¬ ko, da 'bo čim bolj mogoče pri - pravno spravljati sajleč iz sajlo v hlev. Dobro je, če stoji sajlo na takem mestu, da bo kolikor toliko zavarovan od severnih in zapadnih vetrov, da ne bo turšica v njemu zmrznila, in absolutno potrebno je da je kraj suh. Zmrznenje sajleč sicer nima slabih nasledkov, ko - likor se tiče redilnih snovi sajleč, vendar je ravnanje z .zmrznjenim sajleč otežkoeeno, 'zato ker se ne sme firmiti zmrznjen sajleč, in če se sajleč otaja, se ne drži dolgo. Kdor bi kedaj delal sajlo iz ce¬ menta ali opeke dati mu mora do¬ bri temelj. Temelj sajlo iz tacega materi jala mora biti dva čevlja de bel v zemlji in gre naj tri do šti¬ ri čevlje v zemljo pod tlak za saj¬ lo, kateri tlak naj bo pa tudi dva do štiri čevlje nižje kot je površ - je zemlje. Pri grajenju temelja ce¬ mentnega sajlo meša naj se eno osminko cementa, tri osminke pe - ska in štiri osminke gramoza ali sodra. Tlak za sajlo, če je že pod zemljo ali vštric s površjem zem - Ije, naj se napravi x iz cementa. Za temelj je dober slabeji cement, za steno rabi naj se pa Portland cement in primeša naj se mortu malo apna. Notranjo steno je tre¬ ba popolnoma ogladiti s finim ometom, in stena je najboljša dvoj na, da js vmes zračni prostor. Če se gradi sajlo i'z opeke ali ce¬ mentne opeke, naj se veže z mor- tom, iki obstoji iz dveh delov pe - ska, in enega dela Portland ce - menita, in tej mešanici pridene naj se malo apna. Na strehi saj lota se zgradi o - kno, skozi katero se sajlo napol- nuje. Cena sajlo. je od $300. — do $500. - in ob priliki bomo obja¬ vili vse specifikacije in pokazali delo s slikami. alfalfa ali detelja pognati dovolj močne korenine, ki bodo segale to¬ liko globoko v zemljo, da se bo zamogla alfalfa vzdrževati, 'kadar bo žito pokošeno. V avgustu in septembru navadno po severnih državah dežuje, in od tega dežja l bo alfalfa pridobila toliko moči da se bo čez zimo lahko vadržavala Kar se tiče sejanja žit po al - falfi ali detelji, je najboljši ječ¬ men. Ječmen nima toliko listov kot oves, in zato pristopa ložje zrak do alfalfe ali detelje; ječ¬ men stoji tudi bolj po konci kot oves, in zato pristopa ložje zrak do alfalfe ali detelje; ječmen sto¬ ji tudi bolj po konci kot oves, in do alfalfe ali detelje; in ječmen izsrka iz zemlje manj vode kot oves. Je pa še drugi vzrok, 'ki zahteva da sejemo po alfalfi ali detelji red¬ ko. Redko sejano žito že samo na sebi lepše vspeva kot pregosto ži¬ to, in poleg tega, zagotovi redko žito lepšo, gostejšo alfalfo ali de¬ teljo, dobimo tudi lepše zrnje, če ne sejemo žita pregosto. Po alfal¬ fi ali detelji naj ne seje nifcdo nad tri peke žita na aker, in to naj bo ječmen. To 'bo dalo od 30 do 50 bušlov zrnja, in zagotovilo bo lepo alfalfo ali deteljo. Seje naj se pa alfalfa vedno spomladi, ne pozne - je kot 1. julija, in kdor poseje al¬ falfo ali deteljo samo, brez, da bi posejal po nji žito, dosegel bo go tovo lepo rast. BOJAZLJIVEC. A. P. Čehov: trdo »sod. 'zavehati, da ne pride zrak (Dalje prihodnjič.) SAJLO in sajleč. (Konec.) adar napoljnujemo sajlo po - ter \ U ' ,emo s troj za rezanje (cut - 2 a ’ ln 'P a te ali one vrste moč. Majhne farme je drago in ne- stro^ aV p°’ k* imela vsaka te ^tatil Parostl ‘ 0 i> 'Ki se rabi pri g a |. nic h a D Pa majhni stroj na Sunil 11 v P r iP rav en za dosego vi®?’,® “cutter” pa naj in J! au sest sosedov skupno Tr sta 1 ga vsal K> kadar pride 10 ^ va d° tri dni bo vze- drSj °čem 0 napolniti sajlo, ki ■Wo ton.' *blf a !- Se Zgraa in voz, ti profcleti hu- precejšnji množini, da se je zdelo, dofonež, samo ne umori me! Po- kot bi bili seneni kupi ali vas. Kaj j moč!” je bilo spredaj, ni mogel opaziti; Hitri koraki, ki so se oddaljeva- kajti na^jej strani je oviral široki li, nato lomastenje po suhih vejah in -ogromni voznikov hrbet ves | — in nato je bilo vse tiho... Zem- azgded. Bilo je brezvetrno, a mrz-: Ijemeree, ki ni pričakoval takega lo, zelo mrzlo vreme. j (Dalje na zadnji strani.) “Moj Bog, kakšna pustinja j"' tu!” je pomislil zemljemerec poizkušal zakrita ušesa s plaščem. I i ‘Nikjer ni človeškega 'stanovan¬ ja! Če tu človeka napadejo in oro¬ pajo, ne more zvedeti o tem nifcdo, in če streljajo s topovi. . . Tudi} voznik na videti prav zanesljiv . . j Kako orjaški hrbet ima! Če tak-1 'le-junak le s prstom potiplje 'ka¬ terega izmed nas, je že izgubljen! In 'kako divji -obraz ima!” He, ljubi prijatelj,” je vpra¬ šal zemljemerec, “kako ti je pa ime V’ “Meni? Klim.” . “No, torej, Klim, kakšne raz¬ mere pa vladajo kaj tu piri vas? Ali je nevarno? Ali je tu kaj roparjev?” “Nobenega, s tem nam je B-og prizanesel. . . Kdo pa naj tu ven¬ dar ropa?” “No, to je seveda lepo, da ni tu roparjev. . . Vendar sem vzel se¬ boj za vsak slučaj tri samokrese, ’ ’ ja lagal zemljemerec. “In proti samokresom se braniti z uspehom, ni mogoče,'veš. Dvanajst roparjev se ne bojim.” Temnilo se je bolj in 'bolj. Naen¬ krat je zaškripal voz in zacvilil, se stresel iri zavil proti lastni volji na levo. “Kam me pač.pelje?” je pomis¬ lil 'zemljemerce. “Vedno je vo¬ zil naravnost in sedaj naenkrat na levo! Končno me bode zapeljal, lump, v kakšno goščavo in . . in . . 'kaj takega se ne zgodi redko ! ” — “Ouj,” je rekel vozniku. torej ti praviš, da' tu ni nevarno ? Zelo žal mi je. . . Zelo rad se namreč te¬ pem z roparji.'. . Sicer sem videti suh in sloboten; a vendar imam medvedjo moč! Nekoč so me na - padli trije roparji... No, in kaj misliš? Enega sem vrigel tako, da je. . . da je izdihnil svojo dušo, ali razumeš; in dva druga sta bila po¬ slana radi napada.v Sibirijo'k pri¬ silnemu delu. Kje dobivam tako moč, sam ne'vem. . . Z roko pri¬ mem tako postavnega človeka kot Si ti lil. .\ ga zaženem na tla.” Tudi se je ozrl na zemljemerca, nagrbančil čelo in udaril konja. “Da, moj dragi,” je nadaljeval zemljemerec. “Vsakdo naj se bo¬ ji spoprijeti se z menoj ! Nele, da ne ostane roparjeva roka ali noga cela, vrhu tega se mora 'zagovarja¬ ti tudi pred sodiščem . . Kajti do¬ bro sem znan s sodniki in policij¬ skimi uradniki. Jaz sem državni uradnik, zelo potreben državni uradnik. . . in država skrbi, da mi ne stori kdo 'kaj žalega.. Povsod ob poti je skritih nekaj čuvajev in policistov. . . Stoj, stoj!” je zak¬ ričal zemljemerec nenadoma. Kam j me pa pelješ? Kam, kam?” “Ali ne vidite? V gozd vas pe¬ ljem.” “Saj me resnično pelje v gozd” je pomislil zemljemerec. “Kako sem se prestrašil! Toda ne smem kazati vznemirjenja. . . Ne sme opaziti, da se bojim. A zakaj se ozre tolikokrat proti meni nazaj? Gotovo namerava kaj slabega.. . . Prej je vozil čista počasi, korak iza korakom, in sedaj pa tako po¬ di!” “Čuj, Klim, zakaj, tako goniš konja?” “Saj ga ne gonim. Sam je za¬ čel teči. . Kadar prične teči, ga ni mogoče ustaviti. . . Žival ima pač veselje, da ima take noge.” “Lažeš, ljubi prijatelj! Vem, da lažeš! a. resno ti svetujem, vo- LOUIS BAUPEK Grand Avenue, - - Eveleth, Minn. Priporoča Slovencem in Hrvatom svojo lepo ure¬ jeno in z najboljšimi pijačami založeno SLOVENSKO GOSTILNO V zalogi imam vedno vsakovrstne domače in im- portirane pijače. Posebno priporočam izborni TROPINOVEC. V OBILNI POSET SE PRIPOROČA. makes the evening^ fitieal a leasure. Theo.Hamm Brewing Company ST. PAUL MINN Duluth Brewing & Mailing Co. Duluth, Minn. Vari najboljšo in rojakom dobro znano pivo v steklenicah pod imenom „REX“ kakor :: tudi pivo v sodčkih. :: Math. Kostainshek upravitelj za Mešata Range. Virginia, Mino, i Svoji k svojim! i Hi Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim jfi Hi gospodinjam iz mesta Bivvabik in okolice svojo lepo ure- SR JJl jeno in bogato založeno ffj m grocerfjsko trgovino. 1 Hi V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; dalje pro- Hi Hi daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo ffi jfi Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja- Hi Hi jo tuMi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA! Ifi Hi Hi yp Za"mnogobro|en poset ln naklonfenost se uljudno priporočat ES K MATH. VIDA S, s Hi slovenska trgovina IjZ Ifi BIVVABIK, MINN. Telefon 63. ifi HiHilfiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiSfiHiHiHiHiHiHiHiSfiHiHiHiHi 352 W. Michigan St., Duluth, Minn. — Phone: Grand 1800. zi počasneje! Drži 'konja nazaj !. . Ali slišiš? Nazaj ga drži!” “Zakaj?” “Ker. . . ker se pripeljejo od postaje še štirje tovariši. Naj nas dojdejo. , . Obljubili so, da me 'bo¬ do došli v tem gozdu . . Vožnja skupno ž njimi bode prijetnejša. . Vsi so mladi in krepki. . . vsak ima samokres . . Zakaj pa se vedno obračaš in sediš nemirno kot na iglah? He? Jaz, ljubi prijatelj, ... hm, -da... jaz... Mene ven¬ dar mi treba "vedno gledati.. . Na meni ni ničesar, kar foi te moglo zanimati... Le samokresi... Če hočeš, jih bom vzel ven in ti jih pokazal.. . Če hočeš. .. ” Zemljemerec se je hlinil, kot foi iskal po žepih. Toda v tem tre¬ nutku se je zgodilo nekaj, kair v svojem strahu ni mogel razumeti. Klim je skočil nenadoma z voza in Belo prijatelj! Kadar si žejen, ali če te tare maček, oglasi se v gostilni “Pri mačku” (Anchor Bar) Kadar prideš s poulično karo; oglasi se na 311—3rd Ave. ža dobro pokrepčilo ali za vse dru¬ ge posle, kjer boš vedno dobro postrežen. na 311—3 Ave. HIBBING, MINN. JOHN P0USHA. lastnik. John Bartol CHISHOLM, MINN. Grocerijska prodajalna NAJSTAREJŠI TRGOVEC V SLOVENSKI MINNESOTI. PRIHRANIM VAM .DENAR NA VSEH POTREBŠČINAH. PREPRIČAJTE SE! KOLEDAR “Glas Naroda” za leto 1914 je izšel; oskrbljen je z lepimi slikami in dobrimi spisi, ter zaeno tiskano polo ob¬ širnejši. Velja s pošto vred 30 centov. Dob itd. je pri: Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt St., New York City ali v podružnici Frank Sakser 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O. COPENHAGEN DUHAN ZA NOSLANJE Ml JAMČIMO dan je COPENHAGEN SNUFF \ bil vedno in j'e tudi sedaj vedno popolnoma pristen. Mi ga hočemo prodajati povsod. Ce ga vaš trgovec nima, ga vam mi pošljemo po pošti po na¬ vadni ceni 5 centov za škatlo, dokler ga ne dobite pri vašem trgovcu. Sprejemamo tudi poštne znamke. Copenhagen Snuff za čikanje je najboljši tobak na svetu za cikati. WEYMAN-BRUT0N C0. 50 Union Square New York 1 Dopisi. | vssssssssssssssssssssssf Eveleth, Minn. Cenjeni urednik: Prosim da mi odstopite malo prostora v našem delavskem listu N. V., list, kate - ri uči ubogi delavski narod. Pred par dnevi sem dobil pismo iz Calu- meta od Ane Mišica. Pisala mi je ta gospa da me naj foo sram, da pošiljam denar za štrajkarje in pa de. naj pridem na Calumet, da rabijo v Union štoru enega pošlo - vodjo. Da vam povem zakaj se Ana huduje nad menoj. Zate ker sem njenemu soprogu pisal, da naj ne skeba, da naj ne jemlje kruh iz ust sebi in svojim bra - tom. ‘Nato, poglejte spaka, se je Ana tako razskaeila, da mi je na¬ pisala eno pismo v angleščini. Ker pa jaz, kot stavbarski Janez se ne morem zateči v naš list, da me tako obvaruje skebslre Ane. O. Fi¬ ga, kako se motiš! Ali te ni sram da se oglašaš ti izdajalka sloven¬ skega naroda. Če ! bi bil jaz tebi za gospodarja kako 'bi fige frčale od tebe na vse strani! tudi sv. Blaža žegen te ne bi obvaroval. Čital sem dopis v Glasniku, kateri je priromal iz Chisholma. No, pa kaj hočemo. Znano je vsirn ubogim trpinom v Calumetu, da ,je mesto Chisholm eno prvih na Mesaba Rangu, 'katero- je največ poslalo za štrajkarje, zato ni tre - ba nikomur o tem razmotrivati, -kajti muh je dosti različne 'kako¬ vosti. Ravna ob štrajku so duhov¬ ni -dosti (krivi, če ravno ne vsi, kaj- L po mojem mnenju naj se duhov- :i brigajo le za cerkvene- posle, nikakor pa ne verujem da bi se vmešavali v politične stvari, sploh ob času štrajka. Pa kaj čudno se mi zdi, da ima Bog več ljubezni do skeba kakor do ubogega štrajkar - ja; saj je vendar štrajkar lepše ime kakor pa garjevec. To pa le zato rečem, ker vem, da duhovni vedno zagovarjajo skebe, a nikakor ne štrajkarjev. Nadalje piše dopisnikar, da nika¬ kor mi res, da bi duhovniki ali K sklepu prilagam $5. za revne nedolžne otročiče stavkarskih sta- rišev voščim vsem veseli Božič in srečno novo leto, vam stavkarjem pa polno -zmago. Z. Z. C. Calumet Mich. Drago mi uredništvo, Narodni Vestnik: Še nobe-nkrat vam nisem pisal na nikakošen način, sedaj pa ko se že tako dolgo borimo za obstanek in za večje pravice de¬ lavstva, hočem malo opisati našo borbo oziroma na Michigan, ka - kor se 'bori delavstvo večkrat po drugih krajih, za pravico zoper krivico, za boljši življenške in de¬ lavske razmere, za nekoliko več zaslužka ker draginja je vedno vi¬ šja, in za pripoznanje, da smo tu¬ di mi ljudje in imamu pravico se združiti ali organizirati. Delav¬ ski čas pred stavko je bil predolg za tako mučno delo kakor je po tulkajšnih rudnikih, plača bila je prenizka in mi smo bili preveč, preganjani, preveč trudapolnega dela se je zahtevalo od nas delav¬ cev. Kdor ima družino jo ni mogel pošteno preživeti, kajše, da bi dal otrokom prepotrebne izobrazbe, pa -maka-ri da je delal po 12 ur na dan. S starim plačilom bilo je nemogoče kaj prihraniti, in dela¬ vec ni mogel gojiti nobenega u - panja, da bi si kedaj z napornim delom in stradanjem toliko prihra nil, da bi se zamogel osamosvoji - ti, da bi postal kedaj gospodar lastne domačije, kjer bi ne imel le podstrešje ampak tudi kruh ka¬ dar ne bi mogel več s svojimi mo¬ čmi zadostiti kompanija-m in Ibo' som. Nekaj se je moralo vkreniti, in druzega pota ni bilo kot zdru¬ ženi nastop, in zategadelj smo se združili pod unijo Vestern Fede- ration of Miners. Kar je nas zaved nih delavcev smo takoj stopili v vrste organiziranega delavstva, in tako združeni smo protestira - li proti izkoriščanjem od strani na ših delodajalcev in stopili smo v stavko. Ti bakreni baroni so sfcu- bili in 'zlorabljali delavstvo že od¬ kar se je baker odkril v tem o - 'krožju, in to skubenje bilo je vedno bolj občutljivo vsled ras - toče draginje. Žal le, da je tukaj še vedno dovolj takih ljudi, ki ve* cerkev branili proti izboljšanju j ruje jo. v hlapčevstvo inv sužnost, delavskega položaja. In to je rav- nki verujejo v coipernije no narobe; kajti očividno je ka- 1 j e mnogo naših Slovencev, Iko se postopa proti ul > o g im J tj 1 a j - fearjeBfc-Shj še vidi, daTiami du - hovni nosijo zvezde; to je dovolj |. se m ponižni sluge vseli izkorišče dokazano. Če bode štrajk zgubljen; valeev. To so Judeži, ti Meksikan- Med temi __ _, p r en dar na3Ji^&'*grT»'trcr-rvFV -jEripi-fŠlo JZ Nove Meksike. in ti ljudje so pov- kar upam, da ne bo, bodo duhovni krivi polovico. Če pogledamo o - krog sebe se nam čudno -vidi, ka¬ ko more duhovščina pomagati ka¬ pitalistom, ko vendar večina naših -Slovencev in Hrvatov so (ka-toli - čani. Strašansko hudodelstvo na¬ redili štrajkarji, ko so Ubili tri -kozjake, kateri so prišli skebati v bakreno okrožje! Vse-je na no¬ gah. Kaj bo zdaj! tako so kričali in upili listi v bakrenem okrožju. Jaz mislim, da to ni nihče drugi napravil kakor kake new yorške barabe. Da bi pa te barabe postre- Ijale sedemdeset štrajkarjev in okoli devedeset -socijalistov, to bi se pa dopadlo tamkajšnji Citizens Alliance. Vsaka baraba bi dobila zlato medaljo od kralja Jkna, in gotovo bi -ob času pogreba oddali kapita¬ listi tri strele -za hrabro-st barab, živela Sloboda! Ne dolgo 'tega, ko mi je pravil nekdo, ki se je mudil v Minneso - ti da mu je rekel ob času ko je nosil zvezdo eden iz med kralje - ve -straže, 'če moreš le po stavkar - ju, samo pazi, da te kedo ne vidi. Toraj to je dovolj dokazano ko¬ liko se misli o štrajkarskem trpi¬ nu. Ker se-m tudi jaz pred par leti rinil na Norih Tamaraku ono ru¬ ja vo karo na pol nag, vem kaj tr¬ pijo oni, ki opravljajo to delo. Svetoval bi onim, kateri mislijo cla je to fajn žab, naj gredo posku¬ siti za par -mesecev; potem bode vsak ložje presodil kaj je boljše, delati ali pa štrajkati za boljši položaj delavstva. Ti Anica Klemene se pa ne po¬ daj, četudi Elija nate puc-a! Nav- dušaj tudi druge Slovenke, kate¬ re niso Skebske grinte. Slovenci m Ilrvaiti po širni Ame¬ riki pri-Sikočite na pomoč in po - ci, in le vsled tega, ker so najve¬ čji ignoranti. Ravno taki, in v enem 'oziru so pa -še gr ji Judeži naši Slovenci, ker ti delujejo -zo¬ per svoje narodne brate, kateri iščejo ž njimi skup v tujini kruha. Ti sfcebi, če nis-o pov-sem k sužno- sti nagnjeni, morajo priznati, da so zahteve stavbarjev opravičeno četudi pravi njih vodja, črni Lu - ka Klopčič, da so zahteve, naše pretirane in, da, če smo zlorablje¬ ni, -bomo dosegli po smrti pla-či - lo. Teh grintovcev sloveskih je na Calumet 54 in prihodnjič prine - sel bom imena, da jih ves ci vili - ziran svet spozna. Nekateri teli grintovcev so vle¬ kli podporo od unije štiri mesece, sedaj pa, ko -so si navlekli živeža za par -mesecev, jih je pa ta bolj¬ ša polovica nagnala skebati. Dra gi či-tatelji in čitateljice, to so vam Judeži in izvrški človeške, družbe, katerih imena si bomo na veke zapomnili zavedno delavstvo. Sram vas bodi. Zapomnite si do¬ bro, da sami sebi škodo delate in tudi svojim otrokopn ki bodo pri m-orani služiti kruh v sužnosti me st-o svobodni možje za kojili pra vice bi -se brigala unija. Ti pa dragi mi Narodni Vestnik, hod tvoji sedanji poti, spodbujaj po delavstvo k združenju in odpiraj nevednežem -oči, ker le nevedneži so najbolj ponižni in nečej '0 istega kar jim po pravici gre. Če. bi se skebi držali po ukili Narodnega Vestnika, ki je tolikokrat apeliral na nje, ne v lastno, ampak v spo- šno delavsko korist, 'bila bi stav - ka davno 'končana s popolno zma¬ go unij-skega delavstva. Zatoraj 'sloven-ški delavci naročujmo se magajte ubogim otrokom, ko se i in izobražujmo se s pomočjo na njihovi očetje borij-o s krutim ka-jprednih delavstvu prijaznih listov ■pitalizmom za izboljšanje delav - j a'ko hdčemo, do bomo kedaj do ske-ga razmerja, da bode tudi de- 1 segli večje pravice. lavec slavil enkrat rojstvo Naza' renca v miru. Toplo vam pa priporočam N. V! Čitaj ga, in če imaš prijatelja tudi njemu ga priporoči. Srčno voščilo k božiču in ves uspeh k novemu letu vsem Sloven ceni in Slovenkam in Tebi vrli Na rodni Vestnik ves proč vit. Štrajkar. POTNE ČRTICE. Piše John Bergant. Nekega lepega jesenskega dne meseca novembra 1900 se je -v ne - ki vasi na Gorenjskem raznesla vesela novica, da je izvoljen v Ameriških Združenih Državah zo¬ pet republikanskega predsednika Win. McKinley. Govorilo in delalo se je veliko povsod o bodočnosti predsednika ter so se pričakovali zopet dobri časi, ker se je pred volitvami obe¬ talo volilcem zlate gradove pod republikansko vlado. O teh -bodo - čili dobrih časih je zvedela tudi Evropa čez široko lužo, in verje¬ lo je to medeno prihodnjost naj - več priprosto ljudstvo, kateremu so bile amerikanske razmere s-ploh nič znane. Posebno navdušenje je vladalo v Avstriji in na Kranj - skem, kjer je revno ljudstvo koli¬ kor največ mogoče zatirano od vlade, katere cilj je samo despo - tizem in ohranitev staroveškega suženjstva pod plavokrvnimi ple - menitaši. Ker ne najde uboga slo¬ venska para pri vladi -druge pra¬ vice kakor “-delaj in plačaj” ne¬ izmerne velike davlke pa mu nala¬ gajo vsaki dan, vzemi pa kjer ho - češ, nič ne -de, če pogineš od gla - du, glavna stvar je, da se plavokr - vni plemenitaši zabavajo s tem, da naipovedunjejo sosednim državam vojne ter trošijo krvavo zaslužen in pristrada-n denar davkoplače - valeev. Na ta način se ni čuditi, da si mora ubogi trpin iskati (kru¬ ha v tujini, v Nemčiji, Ameriki al kje drugje, da obvaruje propa¬ da svoje rodne grude in da ohra - ni -dom svoji družini. Če bi ostal doma, bi -lezel v dolgove vedno globakejše, mesto da bi prišel na¬ prej. Kaj se pa briga avstrijska vlada za to, če -se proda 'kmetu po¬ sestvo, kaj jo briga, -če zgubi dru¬ žinski oče streho, kaj jo briga, če raztrgani in napol oblečeni otro - čiči 'kličejo, mama, ata kruha, kaj j-o briga, če umira cela druži¬ na gladu in mraza, glavno je. da je dov-olj denarja za -morilno orož¬ je, puške, topove, bojne ladje in drug temu primeren “šport” lju¬ di, ki -se smatrajo za nekaj višje¬ ga ter si prilastujejo privilegij da so iz boljšega mesa, kakor na¬ vadni lju-dje, po njihovih žilah pa se ne pretaka navadna kri rodeče ~ ha mm —ppvt-rrr Kšur—SC tiče telesa in postave so sk-oraj popol¬ noma podobni navadnim ljudem, pozna se jih pa po dragocenostih, .ki jih nosijo na -sebi, po njihovih zavoženih podjetjih in po -njihovih visoko donečih imenih, druge pa tudi potem, da nič ne orjejo in sejejo, ampak samo žanjejo boga¬ to žetev v potu obraza drugih. S težkim srcem zapusti Šlo venec svoje domovje ter se navadno po¬ da vsakdo v deželo, kjer se cedi strd in mleko in se kotajo iz hriba dobri štruklji. Pričakujoč boljše bodočnosti, smo sklenili zgoraj imenovanega leta tudi vnaši maj - hni vasici, da se podamo iskat si boljše sreče in nove domovine. Za čele so se priprave in nekega dne jo odrinemo s težkim srcem na dolgo pot za boljšo -bodočnost. Bi¬ lo nas je nekaj nad ducat junakov 'ki s-mo sklenili zapustiti to blaženo Avstrijo in hišo, kjer je tekla zi - bel nas in naših pradedov. Zapuš¬ čali -smo z otožnim srcem rodno streho, kjer nas je mati ljubila in negovala kot razposajeno de - eo in -še kot dorasle mladeniče. Ginijiv je bil prizor na bližnji po¬ staji, kjer smo se poslavljali z roš- ni-m očesom od svojih dragih, pri¬ jateljev in znancev, fantje od za - ljubljenih deklet in kjer me je -moja mati -zadnjič poljubila in pri tisnila na ljubeče me srce s pri - pombo, da me vidi zadnjič, katere besede so se tudi žalibog prehitro vresni-čile, ker sedaj že spi v gro - bu. S težkim srcom smo pričako - vali, kedaj ipripilia znani počasni ,,1'uka-matija” ter nas popelje v Ljubljano, od tam pa čez Trbiž pro ti obali atlanskega oceana. Če" ravno smo se pred odhodom kazali, junake, se je vendar sedaj odpr¬ la tiha žalost v srcu vsakega, ko smo drčali mimo ponosnega Tri¬ glava, ki nam je kazal svoje bele stene skozi oblake proti sinjem ne¬ bu, ter smo si predstavljali ž njim že v duhu amerikanske nebotični¬ ke. Po dolgi mučni vožnji in pre¬ kladanju smo dospeli v gorato Ti¬ rolsko, katero smo zapustili med belimi snežniki, milje visosko nad morsko, gladino ter dospeli še v bolj gorato Švico, sliko pa sospre- minjala krasna jezera. Ko smo privandrali v Bazel, nas je obko - lilo takoj nefbroj raznih agentov 'ki so se skoraj stepli za na-s, toda nismo jim šli na lian, preskrbeli smo se z vseim potrebnim sa-rni. Do- spevši v New York, smo najprej prodajali po mestu zijala ter se nismo mo-gli dovolj načuditi tisoč okenskim nebotičnikom ali oblako praskalcem. Ker nam je pred iz - kreanjem kip svobode naznanil, da smo v svobodni novi deželi, smo se tudi vsled tega gibali svobod - nej-še. Toda žal, da se nismo dolgo veselili obljubljene dežele, ker nas je kmalu zadela vse ista usoda, namreč kramp in podzemeljska jama. Skusil -sem si te -dobrote do¬ volj, -d-okler si nisem prihranil ne¬ kaj centov ter si napravil temelj za boljšo bodočnost. (Dalje -prihodnjič.) Tover, Minn. Ob dolgih zimskih večerih, brez vsakega dela, sem sklenil opi-sati življen-ske razmere med sloven¬ skim ljudstvom na -Soudan, kjer smo večji del Slovenci. Par mese - cev -živim že tukaj i-n spoznal sem, da kraljuje tudi tukaj med naro - dom, ki je tako rekoč ene krvi, med Slovenci, grda nevošljivost in želja ika-ko bi eden druzega vnieil in mu škodoval. Reči moram, da sem že prebrali v teku svojega življenja že marsikatero podtičlji- vo stvar v knjigah, še bolj pa ■v časnikih; mnogo sem prebral že 'knjig in časnikov v drugih je¬ zikih, vendar v nobenem časniku ki se tiska v fca-terem drugem jezi¬ ku ni-sem našel takih nasprots-tev in prepirov kakor ravno med Slo¬ venci. Ne moremo se prištevati mi k vi-sokoučenim možem; tudi niso vsi dobri, ker med ljudstvom je isto kot med pšeničnim zrnjem nekaj je dobrega, mnogo pa tudi slabega zrnja. Tudi tukaj so do - bri možje, očetje, ki -morajo š svo¬ jim rokami živeti sebe in družino, in ti delavski možje nimajo vsi grde napake na sebi, -da bi gojili zavist, ampak so zadovoljni če vi¬ dijo, da ta ali oni rojak napredu¬ je. Nikdo, ki je pravičen, -ne bo ni¬ komur zameril, -če hodi v cerkev v nedeljo k službi 'božji; ampak prisiljen sem prašati po koga hodi¬ jo taki možje v cerkev, ki se ne rav najo po največjem ufku Kristusa. Sv. evangelij ukazuje ljubite se med seboj kakor bratje in sestre. Vprašam pa, ali je to bratovska ljubezen ksvkor jo iMŽejo -mnogi naši ljudje? Ali je Bogu ta nesloga in razprtija ljuba? Mi s-mo vsi otroci božji, vendar naš skupni Oče ne more najti d-opadajenja nad takimi gonjami kakor so med nami. Za-manj, zamanj, dajemo božjim namestnikom, kar od nas tir j a jo, če pa ne spolnujemo od sa -mega Boga postavje-nih zapovedi. Zato tiste cente vbogajme in v cerkveno podporo nam ne -bo Bog odpustil,tolikošnega greha kot je neopravičena .gonja eden proti drugemu. Tukaj v tem rudniku delamo možje in fantje štirih narodnosti, pa,opazil sem, da vlada med tremi narodi sloga, med nami Slovenci pa nesloga. Ti drugi narodi ne bo¬ do nikdar eden druzega črnili in tožili, naši (korajžni Slovenci pa komaj čakajo, da pride tisti čas, da jim je mogoče začrniti rojaka, in v tem grdem obrekovanju na¬ pravijo najrajše slona iz mušice. II koncu mojega dopisa vprašam take zave-dne -može, ki verujejo v razkol,-kedaj bo tisti čas, da 'bo¬ mo tudi 'Slovenei dospeli do tiste¬ ga stališča ko bomo zamogli združinimi močmi dospeti do ka - 'kih skupnih podjetij. Naše jedno- tice in zvezice so dokaz, da smo nedini in nesložni. Iskreni pozdrav vsem 'bralcem in bralkam tega vrlega delavskega lista, in vsem zavednim možem in njih družinam srečno novo leto! Naročnik. Ely, Minn. Pro-sim malo prostora v našem 'delavskem les-tu. Nisem se še ogla¬ sil z nobenim -dopisom. Danes se prvič, pa jako -mi je žal, da ni-mann nič kaj veselega poročati, ampak žalostno novico, -da nam je ugra¬ bila prerana -smrt dobro znanega rojaka Frank Lesarja. Šel je v nedeljo 14. decembra na lov, pa ko je tako šel po ledu čez malo jezero je prišel v sredi jezera do studenčine, katera je prezrla led 5 do 6 čevlje-v na široko, in tu se je vdrlo njemu in njegovemu spremljevalcu Peter Kržetu. Krže zna dobro plavati in tako se je re¬ šili po hudem naporu, rojak Lesar je šel pa na dno. Tukaj zapušča ran-jiki obžalo¬ vanja vredno soprogo in sorodni - Dalje na zadnji -strani. NOVA SLOVENSKA NASELBINA Wisconsinu, prvi poljedelski državi ameriške Unije. Med vsemi državami prostrane republike zavzema Wiscon-sin naj¬ odličnejše mesto, kar se tiče po - ljpdelstva, živinoreje i-n sadjere" je. V nobeni drugi drževi ne živi farmar v tako ugodnih razmerah, kot ravno v tej napredni državi, katera tu-di v mrsieem dragem nadkriljuje ostale svoje sosestre. Wis-co:nsin je država, katera po svojem zdravem podnebju, po svojih čistih, hladnih vodah, po svojih krasnih jezerih, po svojih bogatili loviščih itd., najbolj pri¬ ja našim ljudem. Zato -pa je tudi v državi Wisconsin toliko sloven - sikih farmarskih naselbin, kot -v nobeni drogi državi Unije. Ljudje se trumoma naseljujejo na farme, ker vedo, da je le na farmah njih bodočnost in ker jih razuntega k temu takorekoč silijo že skoro nezndsne delavske razmere po mestih (-splošna draginja, ve-dna nevarnost brezposelnosti, slabe plače, naporno in nezdravo delo po smrdljivih tovarnah it'd.). Kar je bilo dobre farmarske zemlje, dostopne doslej Sloven - cem, se je vsle-d kričeče judovske reklame od -strani raznih zemljiš¬ kih agentov v drugih državah ve¬ činoma že vsa razprodala, tako da ej sedaj to, kar še ponujajo ze-mlje le bolj dvomljive kakovosti in manjše vrednosti. Wisconsin pa je obsežna deže - la in še daleč ne tako obljudena in naseljena, kakor bi po svojih naravnih prednostih pred drugi¬ mi -državami lahko bila. V Wis - cosinu se še dobi dobra zemlja; vendar Slovencem doslej ni bila na ponudbo, pač pa -drugim Slo - vanom, v prvi vrsti po-djetnim Če¬ hom, ki so priznano najboljši -po - ljedelci med vsemi Slovani. Kjer se naseli ra-zboriti Čeh, je to že samoobsebi zadosten dokaz, da zemlja tam ni slaiba ! — Podpisani naselbinski družbi se je po dolgem prizadevanju posre - čilo, da je dobila edino zastop¬ ništvo v svrho razprodaje te izvr¬ stne farma-rs-ke -zemlje med Slo - vence. Ne bomo hvalili naše zemlje,- kakor h valijo svojo na vse prete- ge razni clligaški špekulanti a- gentje; — kajti stojimo na sta¬ lišču, da se vsaka dobra stvar sa¬ ma hvali, — pač pa vam pripo - ročamo le, -da nam pišete še danes po natančen sloveski, bogato ilu - strovani popis zemlje z dotičnim zemljevidom, ki ga -na zahtevo pošljemo vsakemu brezplačno. V tem popisu najdete Vse, kar želi¬ te zvedeti o zemlji, ki jo hočete kupiti. Ta farmarska zemlja se bo po 31. decembru takoj podražila. Pišite nam še danes in mi vam drage volje dam-o vsa potrebna pojasnila o tej novi slovenski na selbini. Slovenska Naselbinska Družba, 198 First Ave., Milwaukee, Wis. (A-dv.) m ¥ K. EBO CORK TIP 10 FOR CIGABEtr Najboljše cigarete vseh cigaret Pristne-bogate- zadovoljive Izvanredno kadenje, z izvrstnim okusom SIROTIŠNICE IN ZAVETIŠČA SO ZAVnKT RITANSKEGA USMILJENJA; ČE SMO KRISTu 31' CU, VSTANOVLJAMO JIH. Klsl JANI V C Samostojno Slov.-Hrv. Podporno Drušu Složni Bratje Ustanovljeno 1 svečana 1913, Eveleth \t ir Društveni odbor: Predsednik: John Intihar, Box 123. Podpredsednik- Fr nv I. tajnik: Prani Peterlin, -Rox 706. II. tajnik: Anton l Blagajnik: Josip Francelj, Grand Av. aWlt ' Bolniški odbor: Frank Blatnik, predsednik. Math . Hrovat , Gregor Gregorčič za Spruce Loc. Frank Platnar me6 '° Nadzorniki: John Tanko. Frank štrukelj, John Kapus. Društveni zdravnik: Dr. Johnson Francij” 6 86 ^ VSat ° tretj ° " edelj0 v v' dvorani Dragi rojaki Slovenci in Hrvati! Zanimajte se sa nas. ... stvo, katero vam nudi lepo podporo v slučaju bolezni. “ P oli P°mo i to m Naselniška družba “Ilirija”, Tem potom si usojamo naznaniti rojakom, ki se zanimajo za J smo prevzeli v najrodovitnejšem delu države 'AVisconsin, v bližini inaaš-J skega mesta Merrill, ki je oddaljeno 200 milj od Milwaukee, zemljo, na tcJ se je vstanovila nova slovenska naselbina. Prostor leži v sredini bo-ia-.iEi? ki kažejo imovitost lastnikov. SvOt leži med tremi državnimi cestami kij-j,- štiri milje dalje se nahajajo stare naselbine s šolami in trgovinami, kaiornii s parnimi žagami, ki kupujejo ves les od naseljencev, železnica je -ir- z:4 oddaljena in zvozi ves les od naseljencev za male .stroške v mesto Menit« tovarne, ki izdelujejo papir. Kdor kupi farmo tukaj, ima to prednost. lahko prežiivi s tem kar skupi za les in da dobi v zimskih mesecih od luatf zemlje vedno delo v tovarnah v mestu, katerih je 16, ali pa v tri milje .Ta¬ ljeni parni žagi. Kdor je sedaj brez dela ter se misli izseliti na farme, rij to takoj stori, da mu ne bode potreba biti celo zimo brezposelnim. Doseiajso« tukaj naselile družine, ki ži 'e na delu že po eno do tri leta. V pomoč jiijt. kakor se izražajo to, ker je vedno priložnost dobiti delo, in ker vsak lat lahko prodajo, ako ne na žago, pa v pa-pirnice; nadalje je tudi v velita- t sw«i sirarna,, katero so si farmarji ustanovili in kamor se lahko mleko pro-k Trn- Kernu, kdor ne najde vse tako, kakor tu popisano, se povrnejo stroški, «ko po¬ de semkaj in si ogleda. Za pričetek tukaj se potrebuje polovieo manj ocm-ti kot drugod in lastnik zemlje, kakor tudi družba sama, ki je podpisani. ;*• ga naseljencem, da jim olajša delo in stanje spočetka. Cena a-kru jo o-iSU* $18. Kdor se misli izseliti na farme, naj se takoj oglasi, ker ta priložnofi le še malo časa. Pišite po pojasnila takoj na: ILIRIA COLONIZATION Cfl. FRANK NOVAK, upravitelj, SHEBOVGAN, WIS. /? Naročite si Narodni Vestnik, ako želite dobro čtivo NAZNANILO vsem Slovencem po Minnesoti, da sem glavni prodajalec m- ljišč, lotov, pri Steel Plant, Gary in Netv Duluth, ter gla'n. -a- stopnik štirih naj večjih Insurance Company. Zavarujem in pohištvo za slučaj ognja. Preskrbujem prepise zemljišč.^ vršujem dolžna pisma in pooblastila za Ameriko in vr ''! w ' sploh vsa notarska opravila. Max Volčanšek Telephone 104 509 Grant Ave. Eveleth, Min°' aus< se kaj radi spominjajo Slovenci svojcev v stari domovini in jim pošiljajo darove; seveda iz te dežele večinoma le ijboljše, da GOTOVE DENARJE; v tem oziru je na. se obrnejo v materinem jeziku na podpisanega, : : : : : vse hitro in točno odredi. : : Frank Sa 82 Cortlandt Street, 6104 ST. CLAIR AVENUE, N. E kateri New York, N» CLEVELAND O- Iz stare domovine. pro. kranjsko. ■g r oš Dšonič, (ki je bival 'septembra meseca, v svrho lft0S arnih študij clel.j časa v Ljub¬ ih 1 '. re f e rira sedaj v srbskih li - lj* ,u n p r , o “Vedi” in njeni jugo- anketi, kakor sploh o L. u ltur» enl delu mlajše slovenske "Nečuvena sirovost. Pretežna ve¬ čina policijskih stražnikov so » i cer izvršujejo svojo v resni težavno in odgovorno službo e* .jm taktom in z vso potrebno ^^ilijantnostjo- Toda tudi v vr¬ li policijskih stražnikov so iz - 58 ki samo komipromitujejo ^ppno ime ostalih stražnikov, ki P °stn°> pošteno in pravično izpol- 'hejo' dolžnosti svojega težkega ^klica- Takšna izjema je stražnik L° i e služboval na Karlovški cesti ■ Ljubljani. Bilo je okrog pol 5. 'poldne. Pred neko gostilno na karlovški cesti se je ustavil voz, katerem so bile naložene ste - kfenice soda vode. Voznik, prileten ireZ cn mož je stopil z voza, vzel ar steklenic in jih odnesel v go¬ stilno. Voz s konjem je ostal za trenotek sam na cesti, kar je pro¬ ti policijskim predpisom vendar to ni m ali o ne upravičuje posto¬ panja, ki ga je zagrešil pred go¬ stilno prišedši stražnik. Cim se je vrnil iz gostilne voznik — pošten obrtnik, izdelo.vatedj sodavice — ie stražnik moža nič hudega slute¬ nega še na pragu, zgrabil za prša •ra' proglasil za aretiranim ter ga l enim sunkom prav brez vsakega povoda vrgel preko trotoarja v ulično blato, da je 'bil revež bla - ten in moker. Ljudje, ki so videli ta ostuden prizor, so se jedva pre¬ magali, da niso dali glasno duška svojemu, ogorčenju nad takšnim nezaslišno sirovim postopanjem. Stražnik je nato dvignil starčka iz blata in ga tiral kakor kakšnega hudodelca na policijsko stražnico 3Ied vso to proceduro je seveda stal konjiček z vozom čisto sam na cesti, 'kar pa menda ni proti poli¬ cijskim predpisom, kadi ? Zahteva¬ mo z vso odločnostjo, da se napra¬ vi enkrat za vselej konec takšnim sirovostim. Menda obrtniki ne pla eujejo davka za to, da bi jih vsakdo smel valjati po blatu. Umrl je 2. t. m. g. Jakob Šolar v Tržiču gostilničar in po - sestnik vulgo 'Gašperin, v 74 letu R. I. P. 500 kron zgorelo. Četrtek L dec. je neka v Kolodvorski ulici stanujoča 'dekla pustila svojo obleko, v kateri se je nahajalo 550 K bankovcev in 13 K drobiža,, blizu peči. Oblekla se je pa u - žgala in je ves papirnat denar "gorel, niklasti pa se je poško¬ doval. Umrli so: 'Marjeta Hren, "testna uboga, 74 let.—Ivan Me- Idč 'delavec, 57 let.—Karolina Pauscliin, vdova trgovca, 69 let. Rezija Marolt, mestna uboga, 68 let.—Ivan Klešnik, prosjak, 60 e *' Judi j a Krnet, posestnica, 54 let. Nezgode. Sprevodnik Franc močnik se je na postaji Rakek Pd premikanju čez tir »podtaknil "1 si hudo ranil levo nogo. — 17 etn * Prane Gradišnik v Kregar, kuun p r i Kamniku je padel z j 0Za bt si obe nogi zlomil. -— 20 ‘kiega Lojzeta Bregarja v Pri - ^njah je podrl na tla bik tako, da Je fant zlomil desno roko. Samoumor. Blizu Kamnika 56 j' obesil 60 letni posestnik To- ' Uaz Hribar, ki se je nahajal v tudi za ona poslopja, ki so ostala, drugi pa za 1200 K. Zažgala je, kakor se. sploh misli, 'neka žena - vdova, ki je že v zaporu, in je stanovala v Zoreneih 'črnomaljske župnije, in sicer iz maščevalnosti. Tatinska cigana. - V Homcu pri Kamniku sta prišla h kajžarici Katarini Jerman cigan in ciganka m sta prosila ženico, če se sineta nekoliko pogreti. Žena jima je do¬ volila. Za 'zahvalo pa sta ji odnesla cigana denarnico, ki jo je imela žena v omari. ŠTAJERSKO. Poneverba. Ivan Walse iz Ce- 1'ja. ki je v Gorici poneveril svo - j emu gospodarju Antonu Jakliču 318 kron, je bil obsojen na 5 me - seeev ječe. V Gaberju pri Celju so vlomili tatovi pri trgovcu Petschucliu in odnesli'blaga, srebrnine in denar¬ ja za 400 kron. To je tekom leta 30. vlom v celjskem okraju. Iz Maribora. V grajskem gozdu so našli obešenga nekega 16 letne¬ ga steklarskega vajenca. Učil se je pri znamem steklarju v Vetrinjski ulici. Iz Zidanega mosta poročajo: Stavbni komisar Južne železnice inženir Albert Fischer se je že dalje časa sem jako čudno obna - šal. Te dni so ga hoteli spraviti na opazovalnico za umobolne v Gra - dec. Bolnik je porabil trenutek, ko se ni nanj strogo pazilo in se je zaklenil v sobo. Tam se je potem z britvijo zrezal na rokah in na vratu, da. bi vsled izkrvavljenja umrl. Vendar pa je prišla še pra¬ vočasno pomoč. Iz Maribara. V Pobrežu je ne - 'ki voznik povozil svinjskega tr - govca Koletnika. Dobil je Kolet - nik take poškodbe, da je na njih umrl. Iz Maribora. Porotno sodišče je obsodilo Karla Kampuša iz Št. Ož¬ balta pri Ivniku zaradi uboja na tri mesece težke ječe. Krvava drama v Gradcu. Rav¬ natelj bolniške blagajne Relz, k ate rega je bil ranil neki uradnik, je umrl. 5. decembra. Samomor v Gradcu. 5. decem - bra sta se zastrupila hrvaški ha - ron in večkratni miljonar Pfeifer iz Mitroviče in njegova prijate - ljica Božajeva. Baje je milijonar izvršil samomor zaradi neozdrav - ljive bolezni. Pfeifer je bil ločen od svoje žene, ki je stanovala na Dunaju. PRIMORSKO. Laška nedoslednost. V svojem boju proti 'Slovencem so se izika s)pbili Bil 3 e 'premoženjskih razmerah. •P velik žganjepivec , Fozar ' Iz Adlešič, 3. "ra. Ni lc ^dr se je poročalo decem * minulo šest tednov, o požaru v •‘bučah, m že mi je poročati o ulj geiU 'P° 2ai ' u v isti vasi.. Po- ■Pk L dec. začelo je namreč ®ponoči 'okoli 10. ure pri z ^ 0tu Cvitkoviču, hišna št. 20. bp° l C l a mu i e I' :a ®ča s trgovskim šk ' a0m ’ n senik z vso krmo. Vsa (V /! a i e Precenjena na 2014 K. t P a se je užgala tudi sosed- Hiša Ivana Jakša št. 19, katere ■ Sf> °dar je v Ameriki, Temu pa MoieJa hiša, Štalle, skedenj in tur ? ak - Razven tega tudi: vse - e S!e f •" nekaj ajde. Provzro- 2 D . a skoda ie cenjena na 4392 K. j e ai0 ' a na sta bila oba pri “Vza- Prvi za 1900 K, seveda zali Lahi s tako nedoslednostjo ki gotovo ne dela časti voditeljem laške stranke. Ti ljudje se zvežejo na eni strani z Nemci, kar je že samo na sebi velika nesmisel, na drugi strani pa vprizore demon - stracijC, katerih nifcdo ne smatra, da so naperjene samo proti Slo¬ vencem, posebno pa 'zaradi tega, ker so bile strašno nespretno vpri- zorjene, marveč je jasno, da meri njih ost proti Nemcem, posebno pa proti vladi. Na javni oder ne cesto postavijo otroke, ki kriče: Živela Italija, živel laški Trst. Na eni stra ni se izdajajo zopet za mučenike in beračijo pri vladi za pomoč pro¬ ti Slovencem, ki hočejo te reveže požreti, takoj nato pa odlože ta plašč, postanejo brezobzirni in oblastni ter napadejo namestnika na bolj nesramen način. Obenem pa naščuvajo še laško časopisje on kraj meje in avstrijsko nemško ži¬ dovsko časopisje, da napove boj vladi in če treba tudi celi Avstri¬ ji. To je taka nedoslednost, da se ne moremo obraniti misli, da je j ostala laška politika, posebno od¬ kar so postavili na cesto šolarje, otroška politika. V slepi strasti in sovraštvu 'proti Slovencem pozab¬ ljajo Italijani vse, zanemarjajo svoje interese, bijejo po svojih za- • eznikih in vladi, samo da bi uni¬ čil 1 Slovence. O ITohenlohu pišejo, da je naš zaščitnik in da ga mi tu¬ di smatramo kot takega. To je pre drzno zavijanje resnice. Če bi bil princ Hohenlohe res tak naš za¬ ščitnik, bi Italijani še vse druga¬ če plesali. Toda princ Hohenlohe je pokazal, da ni pristranski in l.i gleda 'kot vesten in visok po - litičen uradnik z veliko odgovor¬ nostjo na interese kraja pred vsem pa na interese države. On je tud : toliko možat, da brani svoje na¬ zore tudi na zgoraj. Naravnost ne¬ smiselna je trditev, da bi bil izdal n:;n -surk svoje odloke glede re- gnieolov v javnih službah samo iz prijaznosti do Slovencev. Princ Hohenlohe je uvidel, kar je po - zneje 1 ' /.ut la vlada in kar mora - jo pripoznali tudi Italijani, da se krši v Trstu temeljni zakon, da se importira tuje : n odriva domače' ljudi na javnih mestih in je izdal odloke, ki so dvignili po nepo • trebnem toliko prahu le v intere¬ su države, izpolnujoč svojo dolž¬ nost. Da mi Slovenci te odloki odobravamo je jasno, kajti slučaj je, da so ravno v tem vprašanju v soglasju interesi države in naši narodna stremljenja. Mi te ollo- ke pozdravi jamo. Pa naj jih izida potem kdor hoče. Italijani so s svojo politiko zagazili in popolno¬ ma zašli in dobro pravi zagrebški ‘Odbor,” 'da jih niti vrag ne ume in da je edini cilj njihovih agita¬ cij le ta, da pobijajo Slovane. Tatvine. V trgovino s sadjem i'n zelenjavo v ulici Rena so vlomili tatovi in so ukradli veliko drago¬ cenosti, precej blaga in 40 kron drobiža, Škoda znaša več 1000 K. — Na reški cesti v Trstu so ustavi li stražniki izvoščeka Josipa Ben- zo in Franca Gulicha. Na vozu sta imela za 500 kron manufak - turnega 'blaga, katerega sta ukra ■dla v trgovini Florentija. -— V Vozniški ulici so aretirali 32 let •nega Valentina Grilja iz Vipave in 25 letnega Val. Klinca iz Šte - verjana, ker sta ukradla Lloydu voziček vreden 60 kron in 90 kg kolofonije, ki je bila na vozu. Roparski napad. V Cirkvenici pri Reki je napadel neznan ropar gostilničarja Aleks. Korčaka v ve¬ ži pred gostilno. Podrl ga je na tla, osuval z nožem, zamašil mu je usta in ga zvezal. Nato mu je vzel denar in 'ključ od železne bla¬ gajne, katero je tudi oropal. Vse " ga Skupaj je odnesel ropar okro ¬ glo 3000 kron. Korčaka so našli domači, ki so prišli domov čez 2 uri težko ranjenega v stranišču. O roparju nimajo še nobene sledi. Požar je izbruhnil v Trstu v uli¬ ci S. Evfemija v delavnici za stro¬ jenje črev Jakoba Kolina in se razširil potem tudi na delavnico mizarja A. Barborini. Ogenj so pogasili, škode pa je več tisoč kron. . .Radi žaljenja cesarja obsojen policist. Policijski agent Dardi, kateri je bil obtožen, da je žalil člane cesarske hiše, je bil pred rovinjskem sodiščem obsojen na osem mesecev težke ječe. Dva me¬ seca preiskovalnega zapora se mu zkračvmita v kazen. Njegov zago¬ vornik dr. Dalla Zonca je mazna - nil priziv. Hrvatska dekliška šola v Pulju. Popolnoma tiho b.rez vsakega hru¬ pa so te dni odprle šolske sestre sv. Križa vrata novemu izobraže- vališču hrvatske mladine. Za to šolsko leto se je otvoril le šolski vrtec za otroke obojega spola, de¬ kliški tečaj aa ročna dela 'in knji¬ govodski tečaj za pouk v glaso - v ; irju in za nemščino in francošči¬ no. Prvega razreda za deklice le - tos ni mogoče več otvoriti, ker se je prošnja za naselitev šolskih se - ster in za otvoritev šole po zaslu¬ gi raznih oblasti tako pozno reši - la, da so bili stariši šoloobveznih otrok primorani iste v druge šole poslati. Novemu podjetju na šol¬ skem polju so se stavile od raznih strani najrazličnejše težkoče. Šol¬ ske sestre, katere so prišle iz Dja- kova, -so morale že takoj ob svo - jem prihodu v našo državno polo¬ vico skusiti avstrijskega uradne ¬ ga šimeljna ob vsaki priliki. Nav¬ zlic temu pa upamo, da bodo če šolske sestre vstrajale pri svojem zapoeetem delu in nam vzgajale zeveden kreposten ženski nara - ščaj; Otroški vrtec obiskuje tudi več slovenskih otrok. Avtomobilska nesreča. Blizu Pulja se je prevrnil avtomobil tvr¬ dke Bizj'ak iz Pulja in so bili trije pasaširji: Mesar Lorene Sancin, pleskar Cezar Pozzati in mesar Rudolf Gorich težko ranjeni, šofer in še en potnik pa le neznatno. Sancin je zadobil več notranjih poškodb in si pretresel možgane, tako da ne upajo, da bi okreval. Nagla smrt. Na krovu vojne “Mars” je umrl nagle smrti ka ¬ det Franc Melisch. KOROŠKO. Trgovec z dekleti. Žendarmeri - ja v Beljaku je bila obveščena, da pride v Beljak neki trgovec z de¬ kleti, da odpelje iz Beljaka več Italijank in tudi več domačih de¬ klet, katerim je obljubil, da. jim preskrbi dobre ' službe v tujini. Orožništvo je preiskalo vsak vlak toda trgovca ni 'bilo. Bržkotne je dobil od kake strani namig, da je v nevarnosti, 'ali pa se je zbal orožnika in na kak način zbežal iz kolodvora. Celovška porota. — žrtev svo - je žene. Pred šestimi leti se je po - ročil v Passeringu pri Hrastju 64 letni posestnik Anton Konic s 30 letno Rozo Koničevo. Žena je po¬ stala možu nezvesta in je začela ljubimkati s hlapcem Pavlom Stei- nom. Imela je ž njim tudi otroka. Ko je žena zahtevala od Steina podporo za otroka, katerega mož ni hotel rediti, ji je Stein prigo - varjal, da naj moža umori. Silil jo je, da naj mu zapiči v glavo žebelj ali pa naj mu dene pod bla¬ zino žefrana. Umor bo ostal pri - krit in zadeva bo rešena, žena pa je bila še vendar še toliko poštena la tega ni hotela storiti. Ostala je ■pri možu, Stein pa je odšel. Dne 30. julija letos pa so se sešli vsi trije žena, mož in Stein v neki gostilni. Žena je zahtevala od Steina denar, toda ta ga ni dal, marveč se je sumljivo približal staremu možu in odprl žepni nož. Kmalu nato sta zakonska Koniee- va zapustila gostilno. Prišedši do¬ mov je vzela žena dva kozarca in jih nesla oštirki, ker je njen mož v gostilni dva kozarca razbil. Ko se je žena vrnila je našla pred vež¬ nimi vrati moža v krvi in neza vestnega. Ivo so ga prenesli v sobo so videli, da je mož zaklan. Mož je kmalu nato umrl. Umor je izvr šil Stein, katerega so še tisto noč aretirali, Stein prizna, da je sledil Koničevema in da je razsajal pred hišo med tem, ko se je žena vrnila v gostilno. Stari Konice , je prišel iz sobe in napadel Steina s 'kolom. Stein se je branil in pri tem Ko niča oklal. Stein je obtožen umora in 'napeljevanja k umoru. Porotni¬ ki so vprašanje 'glede teh obtožb soglasno zanikali, potrdili pa so eventuelno vprašanje glede uboja. Stein je 'bil obsojen na to na 4 leta težke ječe. — Zaradi tatvine, vla- eugarstva in goljufije je bil obso¬ jen pred isto poroto 22 letni posto¬ pač Julij Bader na 7 let težke ječe. RAZNOTEROSTI Ženo in sebe usmrtil je v Brnu, ker sta se skregala, voznik cestne železnice Fran Liepold. .Boj na življenje in smrt. V gozdu pri Droliobyezu v Galiciji je zasledoval orožniški stražmoj - ster Kacak dva- roparja , ki sta nanj iz revolverjev streljala in ga na roki nevarno ranila. Kacak je nato enega roparja vstrelil, dru - 'gi je pa ušel, dasi ga je nevarno ranil. Škof dr. Krapac ponesrečil. V Zagrebu se je izpodrinilo djakov- iškemu škofu dr. Krapcu, ko se je iaprehajal, da je padel in se ranil na koleno. Škof se je moral vleči. Železniška nezgoda. Tovorni vlak z Reke je zadel v neko loko¬ motivo na tukajšnem 'koiodviru. Dva vagona sta popolnoma razbita Vsled te nezgode se je osebni vlak za Reko v Zagrebu 2 uri zamudil. Vest o kaki večji nesreči je neu¬ temeljena. Iznajdljivost velikomestnih ta¬ tov. Elegantni tatovi velikega sve¬ ta- so iznašli nov način za uspešno izvrševanje svojega poklica. Te dni je prišel v neko trafiko v Niz zi fino oblečen gospod z ogromnim buldogom in majhnim psičkom. Ko je trafikantka gospodu postregla, je le-ta dal buldogu neko zname¬ nje, na kar je ogromni pes planil na mladega psička in ga začel na' videzno mrcvariti. (Prestrašena trafikantka je skočila malemu psi¬ čku na pomoč, med tem je pa fi¬ ni gospod pograbil denar iz preda lov in hitro odšel. Psa sta plani - la za njim in preden je trafikan¬ tka opazila tatvino, so bili tat in njegova štirinožna komplica že bogve kje. Ta način je od gospo 'dov'tatov vsekakor velika ljube - zenjivost, kajti navsezadnje je le boljše priti na ta način ob denar, kakor pa biti še zraven zadavljen ali pa zaklan, kakor so se take re¬ či do zdaj prakticirale. Proces za milijonsko dedščino Iz Pariza poročajo: Civilno sodi šče se peča z zelo interesantno to¬ žbo. Gre za dedščino 80 milijo - nov frankov, ki jili je neki Jean Thierry pred 230. leti zapustil v Monte Carlo. Ker je prišlo dospo rov zaradi dedščine, so nakazali denar Zeccabanki v Benetkah, rjer ga je leta 1797. Napoleon feonfisciral. Zdaj zahteva neka go¬ spa Gotton, potomka imenovane - ga Thierryja, to dedščino, ki je narasla na 480 mrljonov. Toži francoska državo in mesto Pariz. SPOMINJAJTE SE OB VSAKI PRILIKI ZAVETIŠČA V AMERIKI. Stari telefon: Cole 264-A. Novi telefon: Calumet 436-1.. Frank Brand —: TRGOVEC Z GROCERIJO, MESOM IN KONFEKCIJSKIM BLAGOM 201-203 Commonvvealth Ave., NEW DULTJTH, MINN. Priporoča se Slovencem in Hrva - tom v obilen poset,. Cene zmerne. □e BB o c ■> o V) ‘c h o P8 Kalifornijsko vino BB BB □ □ Kalifornijsko vino! Belo novo 70c galon, črno novo 65c galon. Belo staro 75c galon, črno staro 70e galon. Za Range je tovornma všteta. Manj kot 28 galonov ne odpošljem. 'Cenjeni rojaki in bratje Hrvati poskusite to vino. Kapljica je izvrstna, vino je stanovitno. 'Veseli božič in srečno novo leto! ANTON FOX BOX 887 VIRGINIA. MINN. Kaliforniisko vino! £2- o •-« 2 . % o š* o 00 ES 13 Elco Theatre EL Y, MINN. VAM VEDNO NUDI NAJ¬ BOLJŠE PREMIKAJOČE SLIKE, PETJE IN DRAMA¬ TIČNE PREDSTAVE. ZA¬ TO STE VLJUDNO VAB¬ LJENI, DA NAS OBIŠČETE. Naše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. VSTOPNINA VEDNO SAMO 10c. Predstave se začno vsak večer ob 8. in 9. uri. — Za sobote in nedelje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za¬ muditi, da neboste obžalovali. J. A. GRAVES, lastnik Miners National Bank, EVELETH, MINN. Kapital, preostanek In delniška odgovornost $74.000.00 ti ti » Pošiljamo denar in prodajamo parobrodne liste na vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah.^ Posetite nas. r Old Phone: Douglas 63-M. Chas. Strand 1206 COMMONWEALTH AVE., GARY, (New Duluth), MINN. SLOVENCEM IN HRVATOM PRIPOROČAM SVOJO NOVO- UREJENO GOSTILNO, ZALO¬ ŽENO Z RAZNOVRSTNIMI PI¬ JAČAMI IN SMODKAMI. Ugodna prilika! H za one, ki so se odločili iti na farme ter postati neodvisni. V severnem delu VJisconsina, v okrajih ali county: Clark, Rusk, Chippeiva in Priče, je naprodaj mnogo tisoč akrov dobre farmerske zemlje. Blizu mest, trgov, železnic, šol in tovarn za papir. Lepe ceste, či'sta, hladna voda, zdravo podnebje. Rastejo vsi oni pridelki, kot v stari domovini. Cene nizke ($15.00—$20.00 aker) in lahki plačilni pogoji; vsakdo ima čas plačevati pet let po dogovoru. Kupujte naravnost od lastnikov. — Oglejte si svet in pre¬ pričajte se na lastne oči o kakovosti zemlje, — Kupcem se vož¬ nja povrne. Za nadaljna pojasnila se je obrniti osebno ali pismeno na upravnika: LOUIS BEWITZ, 198 First Ave., Milwaukee, Wis. sgn H=u = " .. • .nr^-ig^-i t -šsS^vSio^i E — _zi e "" '- it^=n~=ži ♦ ♦ ♦ : ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ * ♦ ♦ ♦ ♦ t ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ t ♦ ♦ t ♦ Motenje prebavljenja. Če hočemo biti pri dobrem zdravju ne smemo dovoliti nikakih motenj v na¬ šem prebavljenju, zato ker je to vsikdar znak kake bolezni celega života ali pa tega ctli onega sestoja života. Brez pravilne jedi in pravilne prebave ni življenja. Vsled tega je jako važno, da se ima pri rokah kako sredstvo, katero bo hitro poma¬ galo v slučaju slabega prebavljenja. V takih slučajih bi mi priporočali vsakomur dobroznano, zanesljivo in hitro delujoče TRINERJEVO Amerikansko zdravilno grenko vino. To izvrstno sredstvo bo izčistilo prebavni sestoj popolnoma, ne da bi povzro¬ čalo kake bolečine; ono bo povečalo tek, dalo bo moč črevesju, in odpravilo bo zaprtje in vse neprilike združene s tem. Rabiti bi se moralo v vsakem slučaju bolehnosti. neprebavljivosti, izgubi teka, zlatici, Imejte to sredstvo v vasi hiši in rabite je v zaprtju, živčnosti, glavobolu, bolečinah v črevesju, slabosti, težkoči po jedi, Ne odlagajte v nadi, da bodo te sitnosti same izginile. Če jih ne zdravite pra¬ vilno, bodo one oslabele organe. Najboljše sredstvo v vseh takih slučajih je Trinenjevo Amerikansko zdravilno grenko vino. V LEKARNAH. NE SPREJMITE PONAREDB JOS. TRINER UVAŽALEC IN IZVAŽALEC, 1333-1339 So. Ashland Aventie, Chicago, lil. “Narodni Vestnik” National Herald. Slovenic Sami-Weekly. Owned and putrilshed by the Slovenlan Printlng & Publlshlng Company a Corporation. Plače ol Business: Dulntti, Minnesota, 405 W. Michigan Street. _ National Herald Issued every Monday and Thursday; subscription y early 12.00 The best Advertising medluir. among Slovenians In the Nortbwest Bates on applicatlon intered as second-class matter May m. 1911 at the post ofllce Duluth, Minn., onder tbe Act Marcb 3,1879.“ »NARODNI VESTNIK" Izdaja Slovenska tiskovna družba, Dulutb, IVIIiin. gttala vsak ponedeljek In četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stane: Za Ameriko In Canado za celo leto . 52.00 za pol leta . . $1.00 Za Ev ropo za celo leto . ■ _■ ■ $$ 00 _ Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo. Denarne posiljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: “Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street, Dulutb. Mirin. MLADENIČEM IN MLADENKAM. Vi ste sedaj na stališču popustljivega odločeuja. Vi ste tako bogati z leti, ki ležijo pred varni, da se vam ne zdi vredno šteti te cekine v denarnici časa. Ure vašega življenja, ki ležijo v prihod - nosti, so vam ničvredne ■— vi ste mladi, in kot taki ste lahko liberalni ž njimi; eno de - setletje ne igra piri vas nobene vloge — če za¬ denete pravo ali ne, to vam je vse eno; vi lahko poskusite z uporabo vašega uma in va¬ ših rok, v tej smeri in v oni — sila ni, da bi hiteli — vaše rame niso obremenjene 'z skrb¬ mi družinskega očeta — vi ste prosti, vi ste svobodni, vi ste neodvisna sulica in se lahko pridružite četam, ki so zbrane pod tem ali onim praporjem; vi nimaste nobene prave od¬ govornosti, nobene, raizun odgovornost, kate ■ ro irnaste napram samemu sebi. Zatoraj, če zapravite del vaše mladosti vsled Vaših svo¬ bodnih domišljij, ste vi sami plesalec god - cev časa, in ti godci bodo vedeli komu poslati račun. Vendar, dragi pri j ate ji mladeniči, in dra" ge prijateljice mladenke, vi ne boste nikdar več v takih zmotah kot ste danes, koncem le¬ ta 1913. To je vaša spomlad in navade, ka¬ tere sejete sedaj, bodo odločile kaj naj žanje- te, kadar bo- polnoletnost sezorila sad vaših sedanjih dejanj. Mi poznamo le štiri človeške življenske ča¬ se — koledar človeštva se ne ponavlja, kot se ponavljajo vsakoletne spomladi, poletje jeseni in zime. Drevo le enkrat požene iz seme¬ na — potem raste in raste, dokler se rast ne vstavi, in takrat začne -drevo nazadovati, in slednjič umre. Vaša sedanja nagnjenost do - loči vašo bodočo obliko. Vi se posmehujete sivolascem in- plešcem kateri vas svarijo vsled vašega divjega pono - čevanja in vsled vaših brezskrbnih dni. Vi ste bojeviti kot petelini — a pretepate se za pra¬ zno slamo, kot se pretepajo brezumni petelini za prazen nič. Če vam ne ugaja to delo, vi ste miladi, in zato 'boste lahko vedno našli kak -drugi po - sel. Delo brez razvedrila je duhomorno. Vi imejte vaše zabave -— noben mladenič in no" bena mladenka ne more biti vedno resen kot sivolasi filozof — in kadar bo večina sesto - ja, postali boste treznejšega mišljenja, in po¬ skusil boste mogoče več trudapolnih pokli - cev; iskali boste boljšega in ložjega toliko ča¬ sa, da boste že prestari učiti se tega ali onega. Spomlad vaša je pretekla, vaš kal je zrastel v močno drevo, ki je nevpogljivo, pretekel je čas v katerem bi se vi morali učiti in priprav¬ ljati za bodočnost dni. Podvreči se boste mo¬ rali kruti osodi — oni vaši tovariši, ki so bili resnih in kislih obrazov v mladosti, dajali vam bodo ukaze. Oni postali so mojstri ;oni niso bili vedno na igrišču; oni so šte-dili denar in telesno moč; oni so vstajali ko so zaceli prvi petelini peti, in zgodaj zjutraj in pozno zve¬ čer so gojili njih duševni razvoj; oni so trgali rožce ko so bile v aajlepšem cvetju in so puh¬ tele najdivnejši vonj, vi ste pa z veselicami, šalami in razposajenim življenjem zamudili * vse to; zmoto uvideli ste prepozno, in za vaše grehe vam je čas naložil hudo pokoro. Zatoraj mladeniči slovenski in tudi mla¬ denke slevenske, skrbite za pravilno vzgojo svojo, skrbite za izobrazbo in napredek sedaj dokler je čas. Razved-rujte se; h to -mora imeti gotovo mejo. Večino časa pa uporabite za o- . krepenje tdlesnili udov da boste postali čil in čvrsti sokoli, in za vzgojo duševnih moči, da se vam ne bo treba vsakemu klanjati, da ne 'boste od vsacega odvisni. V mladosti je treba samozatajevanja, in žr¬ tvovati je treba svoje telesne in duševne moči tja, kjer 'bomo dobili kolikor mogoče višje obresti, kadar -pridemo v zrelejša leta. Modri mladeniči in mladenke vstvarjajo iz svojih možgan zlati rudnik, in oni 'bodo vposlili ne - modre, -da b-odo kopali in topili za nje rudo, kadar bo prišel čas za to. Knjiga in časopis sta najboljša univerza človeštva; ona dosežeta danes vsako samo¬ tno vas. Zatoraj, mladeniči in mladenke, se - gajte pridno po teh sredstvih za izobrazbo do¬ kler je najboljši čas, in ta čas je v vaši »pom¬ ladni dobi. Čtivo vam bo pokazalo svet v pra¬ vi luči, odprlo vam bo oči in nagnilo vas bo k temu ali onemu poklicu, katerega se opri¬ mite z vso vnemo in ostanite v njem. Današnja doba je doba’strokovnjakov; tekmovanje za obstoj je tako strastno, da le najboljši veščaki uspevajo. Slo venski mladeniči in slovenske mladen - ke, pripravljajte se duševno in financijelno sedaj v mladosti za bodoče dni, ker s tem ko¬ ristili boste sebi, narodu in človeštvu; vašim dragim starišem in sorodnikom boste pa v ponos in veselje! To je naše iskreno voščilo vsem mladoletnim ob smrti leta 1913 in ob roj¬ stvu leta 1914. “TANGO.” Zlodej je poslal nad človeštvo novo iz - kušnjavo. Njena domovina je v južni Ameriki, a razširila se je čudovito naglo tudi že v Ev¬ ropi, zavojevala najprej Pariz, potem London, Rim in Berolin, prodrla tudi že na Dunaj in nastavlja zdaj svoje pasti celo že kršanskim dušam v najtemnejših provincah, da, celo v domovini vodiških čudežev. Kakor orkan drvi ta izkušnjava po svetu, podira starodavne dru¬ žabne navade in opijanja ljudi, da več ne vidi¬ jo brezna pogubljenja, ki se odpira pred njimi. Tango! Ta novi ples je zmešal vse glave, celo popolnoma prazno glavo vrhovnega za - ščitnika Kre-kovskih krepostnikov. Vsi čašo - piši so polni spisov o tem plesu, po velikih me¬ stih je v vseh izložbah videti tango-klobuke in tango-rokovice, tango-krila in tango J čevlje. Učitelji tega plesa služijo neverjetne vsote, mladina je zanj navdušena kakor da ji je odprt nov svet in priletne prineezinje in gro¬ finje, ki so se doslej ogrevale največ samo za evharistične kongrese in Marijine kongre - gači je so si dale napraviti do kolen odprta krila in riskirajo “etn’ k-ecken Schritt,” ka¬ kor pravijo na Dunaju. Pogubljenje se bliža! Pariz je kriv te nove mode. Ta Pariz! Strašno mesto je to. Polno je lepote in vese - Ija, polno je sreče in bogastva, samo vere nič nima, samo za pekel in za nebesa ne vpraša nihče, vsak 'hoče biti že na tem svetu izveli - čan, vsak hoče življenje uživati in se smeje na ves glas, če sliši, da je naša zemlja solzna dolina in samo pripravnica za temno večnost. V tem mestu so vsa srca polna prešernosti in hrepenenja -po veselju in užitku in vsak gleda na to, da bi mu bilo življenje kolikor mogoče lepše in prijetnejše — kaj čuda, da je 'tu dosegel tango svoje prve triumfe. “Le izpremena nas veseli,” poje stara o- perna arija. A kje je izpremena bolj potreb¬ na, kakor pri razveseljevanju, česa se človek hitreje naveliča, kakor enoličnosti pri zabavi. Samo v Suhi Krajini in pod Prtovčem so zmo¬ žni dvajset let z-apre-d prenašati srečolov, tom¬ bolo in ‘karijandoli. .. . Že dolgo časa je Pariz iskal nov način ple¬ sanja, že dolgo let mu tudi ljubki in veseli valček ni več zadostoval. Kaki plesi so že prišli tekom zadnjih 'deset let v modo in zopet izgi¬ nili: grizzly bear, one -step, two step, turkey- tros — sami eksotični plesi, zamorske poskoč¬ nice, ki pa se niso mogli udomačiti. Parižani pa so iskali naprej. Hoteli so imeti nov ples, k bi bil še bolj gracijozen, še bolj živahen, še veselejši od vseh dosedanjih, in našli so ga -— tango se imenuje. Zavojeval je ves Pariz, ce¬ lo sivolasi možje se zanj vnemajo in sam Richepin, eden prvih med današnjimi poeti mu je 'zapel v staroslavni akademiji nevmr jočih pravi slavospev. Tamgo-pijanost je i'z Pariza okužila ves kontinent. Zapadel je tej izkušnjavi celo Du - naj, domovina valčka. Še pred par tedni je “Neue Fr. Presse” priobčila listek, ki se je eital kakor pridiga kakega galantnega a-bbeja, in v katerem je proglašala tango-ples za mod¬ no norost, ki bo ravno tako hitro minila, -ka¬ kor je prišla. Vse, kar se da v elegantni ob - liki povedati proti tangu, vse je povedal ne- krščemi propovedovalec rečenega lista. A ko - maj se je bil tisk dotične številke “N. Fr. Presse” dobro posušil, je tudi na Dunaju iz¬ bruhnila tango-epidemija in razširila se je ta¬ ko, da ji je zapadel ves Dunaj. Gracijozni,. mehki valček, ta nežni ples zaljubljencev, je premagan, nad njim triumfira razposajeni tango. V kulturnozgodovinskih spisih je čital za¬ nimiva poročila o velikem nasprotstvu, s -ka¬ terim se je imel boriti. valček ob svojem po¬ stanku. Posvetne in cerkvene oblasti so ga preganjale in -z vseh propovednic so duhovni¬ ki grmeli, -da je valček ples mesenosti, val¬ čka pesem pa greh, markirano prešestovanje in zanesljivo pogubljenje -za krščanske duše. Škofje so pisali proti njemu pastirska pisma, bog-oslovski učenjaki so iz spisov cerkvenih očakov -dokazovali, -da je valček pagans-kega izvora in manifestacija framasonskega ali brez verskega naziranja, kmečki fajmoštri so renta¬ čili, da je valček iznajdba hudičeva in vi¬ soka policija je bila prepričana, da je o-d val¬ čka -do nagega plesa samo še en korak. A val¬ ček je pre-stal vsa ta preganjanja, iz dunajskih predmestnih gostiln je zavojeval -salone, dobil je pristop na vse ce-sarske in kraljeve dvore, zavojeval ves svet in si odprl celo vrata v cerkvene penzijonate. Tudi zdaj vidimo nekaj takega. Nemški cesar ni še naravnost prepovedal -plesati tan¬ go, ali naklonjen mu ni. Papežu dela tango ve¬ like skrbi, škofje so razburjeni in gledajo s strahom, kaj da bo, Krekovi fantje rezgeta jo.... Svoje dni, takrat namreč, ko je nastal val¬ ček, so imeli duhovniki jako velik vpliv na vse družabne razmere. Njihova sodba je bi¬ la merodajna. A vžlic vsemu prizadevanju ni¬ so proti valčku ničesar opravili in je pre¬ ganjani in zaničevani valček končno vendar zmagal. Dandanes je družabna veljava šk-o - fov tako malenkostna, da bolj ne more biti. Kdo se še zmeni -za njihove želje in za njiho¬ va nav-odila? Nihče! Kaj nista po izgle-du dru¬ gih škofov tudi ljubljanski in tržaški škof menda lani — ali je to bilo predlanskim? — izd-a-la posebno pastirsko pismo proti damski modi in obsodila predrte bluze in prozorne no g-ovice ? Zgodilo se je to in z očitni-m vesDost- nim uspehom. Tisti -del ženskega sveta, ki se je emaneipiral od duhovske odvisnosti, se je smejal, drugi del ženstva, ki je sicer škofu brezpogojno v-dan, pa je bil nevoljen, češ, če¬ mu se Vtika škof v stvari, ki jih ne razume. Pre dnte bluze in nogavice pa s-o ostale v rabi tudi pri najipobožnejših članicah tiste skrivnostne kongregacije, ki ima svoje 'zbirališče v jezu - vitski cerkvi. Kako se tango pleše in po čem se razli - kuje -o-d drugih plesov? To se pač ne da pove¬ dati, to je treba videti. Za enkrat j-e tango v modi in tak-o gotovo, kakor nosijo v Ljubljani predrte bluze in prozorne nogavice in so da - me tudi'na plesih katoliških frakarjev v “Uni¬ onu” dekoltirane, tako gotovo je, da pride ■tango tudi v'Ljubljano, seveda v skromnejši obliki, kakor pa ga plešejo po velikomestnih zabaviščih. Toda izabraniti ga ni mogoče, take sile ni. Kako dolgo pa bo trajalo vladanje tan-go- plesa, to je pač odvisno -od tega, če je res sa¬ mo -moda., dnevni pojav, ali pa če je ples nove -dobe in izraz povečanega življemkega hrepe - nenja novega časa, tistega koprnenja, ki hoče kupo užitkov izprazniti -do dna. SLIKA ILJE RJEPINA. Iz cikla “Sibirske povesti.” -—• Napisal L. K. Fre-drik. Poslovenil Jaklič. lija Rjepinj, izborni predstavitelj ruske¬ ga življenja, je naslikal sliko, ki me vedno spominja na dogodek, čega-r priča sem bil slučajno. Sedel sem proti koncu poletja 1908 v nekem moskovskem penzi-onatu in premišljal o svojem potovanju po carjevi državi. Karta Sibirije je ležala na mizi, in meril in cenil sem odaljenosti krajev ter tehtal vsebino svo¬ je denarnice. Povem ti, dragi bralec, prav za¬ upno, -da sem se pri njej velikokrat uraču - nal. Nočem ti naštevati svojih grehov, pač ti povem, kaj se je zgodilo ravno v hipu, ko sem precenil vrednost svoje -denarnice. Ravno v istem hipu se je zgodilo; tako pretresljiv je bil krik, da sem skočil s stola in -odprl vrata sobe, kjer smo -skupno obe - doval.i in obstal sem okamnel in brez gla - su na pragu. # * * “ Otopite vendar, -Pavel Petrovič Golca - nin !” je dejal mladi Markovič s p-ogle-dam pol nega u-smiljenja na bledega in takisto mlade - ga gospoda, ki je stal v čakalnici; kajti Ro- dj-a Markovič ni bil še dolgo v službi kneza Boguslava 'Stra-donovickega, da bi ibil že iz - gubi! vsako s-o čustvo s človeško bedo. “No, stopite vendar, Pavel Petrovič!” je ponovil in o-dprl vrata v 'knezovo de-lavnieo. Pavel Petrovič Golčanin se je zdrznil in se postavil v vojaško p-ozitur-o, ker vedel je, da knez govori s podaniki kot z vojaki. In vendar so mu klecala, kolena, ko je- stopil. Ime-l je neko s-lutnjo, da se v nekaj minutah od loči njegova usoda. Knez je Ibil toliko usmiljen, da mn je -dal časa, da se je -zbral; slišati je moral vsto- pinje Pavla Petroviča, pa se ni obrnil, temveč je pisal dalje. Nato je obrnil svetilko, -da je padla polna svetloba na Petroviča; sam pa je ostal Skrit v senci. Njegove temne oči so premerile postavo čakajočega, Iki je stal pb vojaško poleg vrat. “Že prav, Pavel Petrovič Golčanin,” je zamahnil knez z roko. Glas je bil tih, malce se tresoč in mehak kot ženski. Pavel Petrovič je prestopil z desno nogo, ne da bi pri tem opustil strumne vojaške stoje. “Ali si dobil vzrok za izgubo, Pavel Pe¬ trovič?” je vprašal knez prijazno. Pavel Petrovič je .odmajal z glavo. “Ne, visokost,” je stisnil težavno, -ko je uvidel, da želi 'knez ustmenega odgovora. “Tudi povoda nisi odkril, Pavel Petro¬ vič?” je vprašal resnejše. Pavel Petrovič je začudeno pogledal. “Ne u-mejem, visokost,” je 'zajecljal. Boguslav Stradonovicki je -zmignil jezno z ramo. “Neotesanci!” je zamrmral tiho, a vendar toliko slišno, da je mogel čuti Pavel Petrovič. Prebledel je, ker čutil je, da pada tehtnica v njegovo škodo. “No, mislim,” je nadaljeval knez. “Ali si tudi pri sebi 'dobro preiskal, Pavel Petro¬ vič Golčanin?” Oči so se zasvetile v iskrah. “Gospod, nedolžen sem,” je zaklical ne¬ hote Petrovič. “Gotovo nisem tega storil.” Knez je nagubančil čelo in z roko se pri¬ jel za sence. “Mirno, mirno vendar,” je O' pominjal. “Saj vendar veš, da ne trpim nika- kih razburjenosti.” Pavlu Petroviču je srce silno utripalo. Ču¬ til je, -da je šla zadnja iskra upanja po vodi. Najrajše bi bil naglas zakričal, tako ga je pekla bolečina, padel bi bil knezu pred noge in ga naprosil za -milost in usmiljenje. Ne, ne za milost in usmiljenje. Za pravo in pra - vico!” (Dalje prihodnjič.) AUSTRO-AMERICANA PAROBRODNA DRUŽBA. Direktna črta med New Yorkom in H&Avstro. Ogrsko. Nizke cene. — Dobra postrežba Električna razsvitljava. — Dobr kuhinja. — Vine brezplačno. Kabine III. razreda na parobrodib KAISER FRANZ JOSEPH I. in MARTHA WASHINGTGN. Na ladjah se govore vsi avstrijski .jeziki. Družbini parobrodi na 2 vijaka: KAISER FRANZ JOSEF I., MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALIČE, ARGENTINA, OCEANIA. Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaljna pojasnil st obrni na glavni zastop: PHELPS BROS. & GO., General Agents, 2 Waskington St., New York, ali na njih pooblaščene zastopnike v Zedinjenih državah in Canadi GE Sl ŽALOSTEN ALI OTOŽEN poseti naš Ely Opera House kjer bodeš videl krasne, naj¬ novejše premikajoče slike, obsegajoče črtice iz celega sveta. Slike so jako poučljive in tudi zabavne. — Menjava¬ mo jih vsak dan. — Za obi¬ len poset se priporoča VODSTVO. ZNAK DOBRE OBLEKE DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH SUPERIOR Cena za vse enaka. — Obleka za možke in fante; najboljSe blago po primernih in poštenih cenah. SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. Frank Veranth ELY, Minn.=Phone 96. PRIPOROČA SE ROJAKOM ZA NAROČILA TRDEGA IN MEHKEGA PREMOGA. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. ROJAKINJE POZOR! LEPA PRILIKA za učenke, ki se žele naučiti šiva¬ ti ženske slamnike. Učenke se sprejemajo po dogovoru vsaki dan od osmih dopoldan do osmih zvečer. Naslov Helena Vičič 458 N. Halsted St., Chicago, 111., 2. nadstropje zadaj. Ljudje, ki poznajo -dobri tobak, kadijo Havana cigare. Poskusite cigaro S. N. P. J. -ki je najboljša cigara na Range. Var os in Iby so tudi dobre ci - re. Vse te izdeluje LOUIS TILLMAN Aurora , Minn. POGLEJ! POGLEJ! POGLEJ! Cenjenim rojakom Slovenecem in Hrvatom naznanjam, da imam v zalogi veliko kalifornijskega vina. Staro 'belo po 75c črno 70c, novo -belo po 65c črno 60c galon s posodo in voznino (freight) vred po Rangu. Manj kot 28 galonov se ne more naročiti. Se toplo priporočam za obila naročila Anton Fox, -bx 887 Virginia, Minn. kostnice, gU««!. trganje „„?>«*, bolečine m trdosti V Us tili fJ Izvrstno zdravilo 'f denil > in ne, za hromost L® ^ ka k čl” ozdravi prehlajen 111 nahod. Zabrani’,5 Po - H V .)[< , d £ j) ščanje v prsih"* ^ VQet ^' plj^ Ozdravi g] avobo] kapljic v koza Z ° bob< >! vrstno sredstvo za ! Cu Me vnetja grla ® r granj e v neprebavljisti. c v žel, Pristni expeller Pri(lf , kakor ga kaže slika. V Za PAZITE Na NIčVBtn., . ponaredbe Redn e ' n 50 e e,ll ° v steklenica T 1( . F. Ad. RichteT&Tvi 74-80 WASH!NGT0N STRn!'! NEWY0RK. E Pozor! Pozor! Z malim denarjem veliko zabave! Najboljši in najnovejši GRAMOFON samo Naročite si najnovejši GRAMOFON, s katerim si lahko napravi* prijetno zabavo z najlepšimi pesmi in godbo za mal denar. Naš GRAMOFON je popolnoma nova iznajdba. Nadkriljuje v* druge radi čistega, močnega glasu, vsled tega vam ga najtopleje pr., poročamo _ Ako si naročite naš GRAMOFON, smo prepričani, da bt dete z njim jako zadovoljni. Prodajamo tudi igralne .plošče najboljših pesnikov in godbeniku« po 65c komad. Naše plošče so izdelane popolnoma iz nove snovi ter se pri vporabljenju nikakor ne pokvarijo. Ako padejo, se ne razbije;;, in to dejstvo jim daje prednost pred vsemi drugimi izdelki. Jamčimo najboljšo in pošteno postrežbo s tem, da v slučaju nea. dovoljnosti naročnikom denar vrnemo. Vsa naročila se morajo pre¬ plačati. Cenik pošljemo vsakomur brezplačno. Pišite ponj. EN KO RUS & 11250 INDIANA AVE., CHICAGO, ILL. k n: Slika kaže trgovsko poslopje iz opeke in cementa v Barrows, Minn. Delajo tukaj tudi novi šaft 12x18 čevljev. Spornj 3 ’ . ffl0 kraj mnogo dvignil. Sedaj je čas, da kupite lote. Prm na lahka odplačila. Iron Range Townsite Co. | TORREY BUILDING DULUTH. MIN^ j H aiw ■■umi i« ' A't I L' ^ . Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevajte # Baltimore and Ohio železnic® CHICAGO do NEW TORKA Pišite : R. C. HAASE, OrV PAUi h X « estem Passenger Agent, * v cc a ZA SVOBODO IN LJUBEZEN ROMAN Z BALKANA. Spisal Marko Stojan. (Dalje.) _'.-Moj ka, j P a J e to 1 ? je zagodrnjal stražmojster in sko- iilP \'eža se je napolnila z ženskim jokom; kuharica Meta je planila ^ plosknila z rokami. *' Z Blag 0r materi, da jo krije hladna zemlja!” je zamrmral Ivan, u itre ' je jlepr ic ‘mu J e zardel ° kakor škrlat > ustnice so mu posinele; namesto j je prihajalo iz grla nerazumljivo hropenje. Po zagorelem . .jjgDi licu pa sta spolzela dva curka debelih, vročih solz... ®° Odpenjanje očetu srajco, je mignil stražmojstru z očmi, da naj v bližini. Jokajoče ženske so žaeeile močiti staremu Javor ■ selice ' Nabralo se i e sos edov, in sleharni je priporočal, kar je \\ in znal. Poda nesrečnežu se ni hotela vrniti zavest; le težko, bolestno grgranje mu je vrelo iz prs, kakor tožba, zgo- e, in po zdravnika! je zaklical. “Ve ipa prinesite vode in ičakovani udarec je 'bil zadel starega s strašno silo. Ob- ^••ejša 0 4 vsake človeške besede. Voz z zdravnikom se je pripeljal v divjem diru. Doktor, resen . postaren mož, je poizvedel s par besedami, kaj je gospodar - . . jato je velel Ivanu, naj ga puste z 'bolnikom samega. 1 Takrat se je ozrl mladi mož po stražmojstru in ga našel slone - ■ e „ a na vrtnem plotu. Ko je dvignil žandar obraz, je videl Ivan vse njegove s > lahko 1 denar. aapratj “Jtii g« najtopleje pi, 5 prepričam, ^ sinkov m godi* ia iz nove snovi tere dejo, se ne mlijij ;imi izdelki, in, da v slučajna ■očila se morajopA Pišite ponj. črte Skrčene v izrazu muke in potrtosti. Gospod Javornik;” je zajecljal žandar, “če foi bil vedel, da bo tako hudo ... • strela božja, kdo je pa mislil! A to vam povem: lju¬ dje pravijo, da sem gledal za vašo sestro, in menda_bo res tako.. To se ve, prebogata je bila zame; še misliti mi bilo, da bi izpregovoril ^ tiste tedne, ko so začeli govoriti, da jo dajejo onemu falotu — j,ti ga zemlja požrla ! — veste. .. . ves čas mi je sililo v možgane: Kaj če bi ga enkrat po noči-s temle svojim-” in krčevito je stisnil puško pri bajonetu. “Pa ga le nisem — škoda je bilo_in didi vi ste ‘bili zoper to... . in vsa vas. ... o, kako prav smo ime¬ li vsi!” Nato mu je povedal, kako da je prišlo naročilo: takoj aretirati! Ton Schratten je bil eden najnevarnejših kupčevalcev z živim me - som, s tisto ubogo, zapeljano robo ki polni pohotne brloge širom sve ta_A kam slediti za njim? Ivan mu je povedal svoja domnevanja. “V Carigrad?” je vzkliknil stražmojster žalostno. “Na Turško? Tam ga ne doseže roka pravice ! ’ ’ “Doseže ga moja!” Ivan je zaškripal z zobmi. In če se mi skrije v sredo zemlje.... ” Takrat pa je prihitel doktor iz hiše; vesela vest se mu je bra - la na obrazu. “Zavedel se je! Govoriti še ne more, toda z rokami giblje in ozira se_gotovo išče vas! Hitite 'k njemu!” Očetove oči so zasijale, ko je stopil Ivan k postelji, kamor so ga bili prenesli. Hotel je govoriti, toda jezik se je valjal nerodno po ustih; slišalo se je le zamolklo mrmranje. Zdajci pa se je zgenila roka; dvignila se je rahlo — slabotno — in pokazala z drhtečimi prsti na omaro, ki je stala v kotu; stari Javornik je spravljal vanjo GO, V SLUŽBI KALIFA. j Zgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji. Spisal Starogorski. — Prevel Dr. Velimir Deželič. lovske puške in denar. Odprl jo je in pokazal očetu debelo rdečo listnico. Bolnikova roka se je spustila na odejo; oči so odgovorile: “Da, ‘da!....” ' Stopil je k postelji, ter pomolil očetu odprto listnico. Počasi, s silnim naporom je izvlekel Javornik dva tisočaka; sin je iztegnil roko. “Da, vzemi!” so rekle ‘bolnikove oči. Roka pa se je dvignila iz nova in se pričela gibati, kakor da bi mahala: “Pojdi, pojdi!” Ivan se je sklonil k očetu: “Za njo?.... Iskati Jerico?.... Kaj ne da, oče?” “Da, za njo — iskati jo! Reši jo, dokler ni prepozno!” so za¬ prosile oči; jezik se je premaknil v ustih, in vzgrgralo je polurazlo" čno:.. “Da.... iskat.... ” Vprašujoče je pogledal Ivan zdravnika. Ta pa je potipal mla¬ dega moža po nami: ‘ - “Nič nevarnega, mladi mož.... Ako ne pride kako novo raz¬ burjenje, bo vse dobro čez teden dni. Samo čuvati ga je treba — skrbno postrežba in nič razburjenja — to je prva stvar!” Dve uri na to se je odpr‘avil Ivan zopet na pot: Očeta je pripo - ročil staremu stricu Martinu, ki je sameval v Javornikovi bajti, in Meta, ki je bila hiši druga mati, odkar je spala ranjka Javo ranica tam za cerkvijo svoj poslednji sen. Ponosno so sinele planine v popoldanskem solncu in milo se je storilo Ivanu, ko je pomislil: “Z Bogom, Triglav moj, in vi vsi, kar vas je njegovih bra¬ tov ! Z Bobom, oče, ki trpiš tako kruto za svojo slepoto — z Bogom ti, domača vas. Ali se ne vidimo nikdar več, ali pa kmalu spet, srečni, pošteni in — maščevani!” TRETJE POGLAVJE. V zločinskem čaru. • Jerica ni mogla razumeti, kako se je zgodilo, bilo res: sanje o sreči in ljubezni —- razbite, srce in obupom do vrha, poslednja nada rešitve — jalovljena.... Že drugi dan sta bila v Carigradu: ona in njen mož. . Njen mož?.'... Globoka noč je ležala nad mestom sultanov. Umolknilo je bilo poulično upitje, umolknil kri g čolnarjev na Zlatem rogu; že dav naj je bilo izlilo solnce svoje rdeče vino v morje. Sive so plavale neslišno po zraku, len veter je šumel med cipresami in sikomorami, in tuintam je zatulil pes — gladen carigrajski pes brez reditelja in gospodarja; njegovo tuljenje se je zategnilo v noči tem pošasbneje. odgovorilo mu je tuljenje tovarišev po vseh umazanih ulicah — in za¬ zdelo se je za trenutek, kakor da tuli ves Carigrad divjo, nerazum¬ ljivo pesem, polno blaznosti in bolečine. Nato je počasi zamrl ponočni zbor, in molk je zavladal nad mestom — turoben molk, ki je se - gal s svojim vznemirjajočem dihom v Jerieino sobo in ji davil srce. Kod je hodil von Schratten? Saj ga že od jutra ui bilo doma; sinoči pa je spal v sosednji sobi: porinil jo je v to tesno kletko, zaprl vrata in obrnil ključ.... Medlo je brlela majhna svetilnica na vegasti mizici z umazanim pregrinjalom; rože na nesnažni, rastrgani tapeti so plesale v njeni bolni luči čuden, pošasten ples. ‘Poleg svetilke je stal lesen podstavek s komaj dotaknjeno večerjo Jerica je parkrat poiskusila jesti, toda poleg čudnega okusa tuje jedi ji je branil strah, kakor da jo uklene zavžitje hrane do kraja in nerešljivo v spone prokletega življenja, čigar nesrečno bližino je čutila od trenotka do trenotka razločneje. (Dalje prihodnjič.) kri bi se mešala v tistem času, ko bi njiju duši stopili v večni vrt lepega raja, kjer ostaneta večno in bi se nikdar ne ločila. Ali morda je vendar kristjanka,. Reklo se mu je, da je jetrn - ca Benečana. Gotovo so jo ukradli beneški Židje s kršanskega obre¬ žja. Morda je celo z njegove drage hrvatske domovine? To bi bila sreča. To sicer ni verjetno, saj se največ sužnjev iz Evrope pripelje iz njegovih krajev. Kdo ve, če mu Fatima zato tako ugaja, ‘ker je slovenske krvi, ker ima nekaj, kar Slovana privlači k sebi. .. In vendar je — nalito z grozo izgubljena, iz - T ° St.Paul Minneapolis Chicago MlLWAUK£E SPLENDID TKA 1A s Electric Liglitcil. Vaoiium Clcanc«!. TICIvET OFFK ES: DlILUTH-J. V. Gearey, D. A. City Office, Spalilln;? Hotel block. Depot, corner . Superior St. and Sixth A ve. J \Vest. UPERIOR—J. D, Morris.sey, G. A. City Office, 823 Tow- er Ave. Depot, corner Win- ter St. and Ogden Ave. a ADRESAR SLOVENSKIH TRGOVIN. MINNESOTA FRANK VERANTH, se rojakom za naročila trdega in meh¬ kega premoga. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. HELO PRIJATELJ! tare maček, oglasi se v gostilni “Pri mačku” (Anchor Bar) na 311—3. Ave. Hibbing, Minn. John Povsha, lastnik. JOSIP INTIHAR, slovenski zidar, se priporoča c. rojakom v Eveleth in okolici za razna stavbna dela, bodisi pri novih gradbat ali popravah. Dela izvršujem solidno ter po nizkih cenah. JOSIP INTIHAR, 206 Monroe St., Eveleth, Minn, MATH. VIDAS FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. Glavnica ----- $500.000. Preostanek In nerazdeljen dobiček - - - - $1,550.000. V to banko vlaga država svofe vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. POZOR: slovenska trgovi¬ na. Cenjenim ro jakom in slovenskim gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice priporočam svojo lepo urejeno in bogato založeno GROCRRIJSKO TRGOVINO. V zalogi imam občeznana “Gremo” moko; dalje prodajem krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo. Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostav¬ ljajo tudi na dom. Za mnogobrojen obisk in naklonjenost se vljudno pri¬ poroča Matli. Vidas, slovenski trgo¬ vec, Biwabik, Minn. JOHN TERAN KROJAČ EIy Mmn. se priporočam vsem Sloven - cem in Slovanom za izdelovanje mož- kih oblek in površnikov. Čistim in popravljam tudi možke in ženske ob¬ leke. Vse po zelo nizkih cenah. Za delo jamčim vsakemu, da bode za¬ dovoljen. Rojakom po Minnesoti in po ‘drugih okrajih se naznanja, da se loti, ki so na prodaj v Gary, Minn., pri eni največji jeklar¬ ni v Ameriki še lahko dobijo po primerni ceni, to je, za kratek čas. Ker je naseljevanje vedno številnejše, prišla je družba do zaključka, da 'bode morala cene lotam povzdigniti. Zato rojaki, kateri hočete naložiti svoj denar sigurno in da vam ‘bode nosil višje obresti, imate sedaj priliko, da ga vložite v zemljišče na Gary, Minn. Za natančna navodila se je obrniti na: MAKS VOLČANŠDE, zastopnik GAEY IAND CO., Eveleth, Minn. FRANK TORKAR, zastopnik, Gary, New Duluth, Minn. —: ali pa na ;— GARY LAND CO. GEN’!. OFFICE, 202 FALUADIO BUH, DIN G, DUDUM, SMNN. Townsite Office, Cor. Commonwealtk Ave and Gary St., GARY, Minn. JOHN BARTOL, Chisholm, Minn., GROCERIJSKA PRODAJALNA. Naj starejši slovenski trgovec v Minnesoti. Prihranim vam denar na vseh potrebščinah. Prepri - čaj te se! JOSIP SELIŠKAR] ELY, MINN., iBox 62, se pri¬ poroča rojakom za obilen obisk GO - STIIiNE, kjer ima vedno na razpolago dobro pijačo, istotako tudi lepa preno¬ čišča. — Priporoča se tudi rojakom za vsakovrstna stavbinska dela, katera izvršuje ceno ln dobro. -- MIKE DANCUL0VICH gostil¬ ničar, 529 W. Michigan St., Duluth, Minn., priporoča Slovencem in Hrvatom svo¬ jo dobroznano in z najboljšimi pija¬ čami in smodkami založeno gostilno, katero vodi pod imenom SLAVENSKl SALOON A. M. MURNIK Grant Avenue Eveleth, Minn. Največja zaloga MANUFAKTURNLGA BLAGA, TKANINE, ŽENSKIH IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DRU¬ GIH DOMAŽIH POTREBsaoIN. Posebno pozornost posvečamo Slovenkam! I-RIDITE IN SI OGLEJTE NAČO ZALOGO TER FRE- PRIŽAJTE O NAŠIH NIZKIH CENAH. taam rti pi# K (Dalje.) Pri tej zadnji misli se mu je zmračilo čelo. Nekaka zla misel J e prešinila možgane. Ali ni mogoče, da je ona, kakor druge morala biti ljubimka svojega gospodarja ? To je bila grozna nisel. Nekaj časa ga je morila ta misel, da je stopal, kakor izgubljen, M in z drhtečimi ustni. A polagoma se umiri. Ne, to ni mogoče. Nje- e nedolžne oči so gledale tako nedolžno, kakor oči gazele. Ne, ono i e najčistejše bitje v tej pokvarjeni Kordovi. Strezinja je jel sam sebe karati, da je mogel sploh o njej misli- ’. a l takega, 'ki je lepa, kakor madona, njen glas svež, kakor Se- n»v m t a ko sramežljiva, da je pobegnila pred njim za zaveso iJkor pl a h a srna. " Ali ljubi morda drugega? Ali to ni mogoče. Njena zadnja “ 8ea jn bila brezdvojbe pevana njemu. Njemu jo je pela. “Dra- je kakor cedra libanonska, ki je ne streta burja ne vihar. . ” pesnici hočem biti, moja Fatima, kakor libanonska cedra in nič j . ae m °re ločiti od tvoje ljubezni. Resnico si pela, da šepetajo % USta besede ljubezni, šepetajo jih, ali kaj naj šepetajo drugo svef • lme d ' VH0 i n 'krasno: Fatima:! Da, moja Fatima, odslej po- vse svoje misli in svoje delo tebi, in če so v resnici odprta U a tva F nade za me, tedaj vedi, da si izbrala pravega. Nikdar ; ' . kesala in ne bom miroval poprej, dokler te ne povedem 'Jitarju. •eln • n i. a si - Na tvojih rokah so okovi suženjstva in na tvojem tujega gospodarja in tvoje besede ne smejo ipevati pesmi —■ to ne bo trajalo dolgo, zakaj jaz te hočem odkupiti, aioja, in naj ipe stane, karkoli. Svoje življenje bi dal za ue bo ločila od tebe, zakaj ljubezen je močnejša od ® og > — pomisli naenkrat. —- Kako naglo se je v meni vse hljubJ 11 ” 0 ' § e včeraj, še danes v jutru, ako bi mi kdo rekel, da bom zens ko bitje, bi se mu nasmejal in rekel bi; Motiš se, človek; rk> \ StVar i en za ženske. Moja roka je zato, da suče meč, a ne k.o’ a b .‘ objemala dekleta. Moja usta pojo junaške pesmi, a Ijubavnih besed. A glej! Mars je našel Venero. Ta po- ^ lz rek mu za trenutek ugaja ali nato reče nevoljen: P ros ti, lepa Fatima, da te prispodobi jam oni paganki. —- L®‘ se je v zgodbe kršanskih svetnikov in čim dalje je mi- °|j se je jel prepričevati, da je njegova ljubezen nekaj jt> 0 ’ tle ^ a j vzvišenega,, nekaj takega, česar ne zabranjuje niti , a vera. k , na vero ga spomni, ali ni morda Fatima islamske vere. ® ls lamsko. Ako je tako, kako naj postane njegova žena? Ali ^ remos bljivi jez? Ali ne ve, da ga čaka smrt, ako se drzne do- ' ^ko r °k°’ lu v Kordovi, on, kristjan, vernico Mohamedove ve Sea l )a sploh misliti na to, da bi jo povedel pred oltar svoje - Viil 3 a 0Ila ’ a k° S a ljubi, sprejela kršansko vero, o temeni ^ ' ede l je zajedno, da bi to njo in njega spravilo v muče- ^ ta J*' k’ umrla oba mučeniške smrti! Daši je bil ves navdušen, Sl ui bila posebno strašna. Oba bi umrla, in njuna topla v obilni poset. Rojaki dobe lahko tudi rn• i-v . .. - _ gorka jedila, kar je velike vrednosti po- iaKe m slične misli so rojile otrezmji druga za drugo po glavi Isebno za potnike, «ki potujejo skozi du- in pri vsem tem mu je bilo jasno, da je v Fatimo zaljubljen v | lnUl - Urpmo se gesla: Svojl * BVOjtml resnici. — Ponesem te, golobica moja, na rodne obeli svoje Adrije m spletem ti gnezdece, da nima lepšega niti kalif Kordove. Ne bo sicer v njem toliko zlata in dragega kamenja, ali vse bo pozlačevalo veliko in sijajno solnce neizmerne 'ljubezni moje, Fatima krasna ! In ko bodeva objeta korakala po rumenem pesku naših dolin, tedaj se 'bo od gore do gore vzpenjal čisti pas najine ljubezni, vzpenjal gori do samega Boga,,. OSMO POGLAVJE. Ko se je drugo jutro Stresinja prebudil, je bilo solnce že visoko na nebu. Cele noči ni spal, a danes, ko je vstajal, je čutil, da, ga boli glava. Včerajšnji dogodek ga je prevzel in prva misel mu je bila, Fatima. Nepopisno hrepenenje se ga poloti, da 'bi jo obiskal, vendar mu to sedaj ni bilo mogoče. Današnji dan je bil določen po nagovoru Wadhe el Amerija, da poseti velikega učenjaka Gaibira, in da ga sprejme kot učenca. Urno se je opravil in odšel h Gabiru. Pred vrati njegovega do¬ ma je našel malega, skrivljenega starčka. Na vprašanje, če stanuje tukaj 'glasoviti učenjak, mu ta odvrne.: — Gamo blagovoli vstopiti. Mar ne, ti si Hrvat, katerega je pri¬ poročil mogočni hadžib, slava in dika njegovemu imenu. Moj go - spodar, vzor modrosti, Ga/bir, te že pričakuje. Strezinja se je v duhu zahvalil svojemu mogočnemu zaščitni - ku, 'ki ga je že prijavil in mu tako prihranil dokaj neprilik. 'Prišedši v sobo Gabirovo, ga je našel zaposlenega pri nekih retor- tab. Na posebnem podnožju je stala ogromna knjižnica, v kateri je Gabir uprav malo poprej nekaj iskal. Ko se mu je Strezinja približal in ko je odprl usta, da ga po ¬ zdravi, je Gabir samo pokimal z glavo in dejal z ostrim glasom: •—• Čakaj ! Minilo je dobre četrt ure, ne da bi kateri izmed njiju sprego¬ voril le besedico. Gabir se je sklanjal nad svojimi retortami, pod katerimi je gorel moder plamenček. Po sobi se je razvijal neprijeten vonj plina. Sedaj pa sedaj je pogledal v knjigo, ki je ležala pred nim in Stresinja je opazil, da je latinska. Ko je Gabir dovršil svoj posel, se je obrnil 'k Strezinji. — Ti si sin daljnih dežel. Bodi pozdravljen. Pravil mi je o tebi mogočni hadžib. Njegova želja je, da se poučiš o moji znanosti, da koristiš domovini, ko se povrneš v njo. Nimam nič zaper to. Vendar, predno te uvedem v skrivnosti moje znanosti, mi moraš obljubiti, da 'boš s postom poslušal moje nauke, da boš s postom pripravil svoj duh v vreden vstop v to hišo, ki se odpre pred teboj. Pomni, da ne sme nobena strast zavladati nad teboj, zakaj le tedaj boš sposoben, da najdeš kamen modrosti. Nečistnikom, pijancem, in pozrešnežem je zaprta pot do svetih poljan modrosti. Ako pa te veže le ena iz - med teh strasti na zemeljsko površino, tedaj beži iz te hiše, zakaj vstop v kolo velikih duhov, vidnih in nevidnih, ki nas obkrožajo, je nemogoč. (Dalje prihodnjič.) KADAR RABIŠ “ oWeko ’ ” e pozabi se zglasiti v trgovini Jos. Sekula na Aurora, Min¬ nesota, kjer dobiš veliko zalogo vsa - kovrstnih oblek po najnižji ceni. — Vsakdo naj se prepriča, predno kupi kje drugje. Cene nizke. _ HARMONIKE ljam vsakojake har¬ monike in se priporočam rojakom za naročila. — Andrej Gale, Box 19, New Duluth, Minn. LJUBO BOGICEVICH, l5 w ™; Building, Duluth, Minn., priporoča se Slovencem in Hrvatom za izvrševanje pooblastil, kupnih pogodb, vojaških profienj itd. Posreduje pri družbah v sluaju poškodb. IGNAC HOČEVAR 312 Jackson St., Aurora, Minn., se priporoča Slovencem in Hr¬ vatom v mnogobrojen poset gostilne, kjer toči vedno sveže pivo, ter prodaja dobra vine in likerje. Posebno se pa priporoča potujočim skozi Auroro, da ga posetijo, ter bodo dobro postreženi. MARKO MAROLT, Minn., se priporoča rojakom Sloven - cem in bratom Hrvatom v mnogobro¬ jen obisk gostilne, v kateri je vedno dobiti sveže pivo, dobro vino in razne likerje. Vsak Slovan dobrodošel. Slovenci pozor Stem naznanjam Slovenskemu ljudstvu, da imam v zalogi vsa vovrstne obleke za moške. Sloven ci ko rabile obleko, obiščite nas. Pri nas se govori slovensko. Mas Wine & Co prva vrata od First Natinonal Banke. Chisholm Minn. KDOR ČITA P0LUTEDNIK ‘ NARODNI VESTNIK” IZVE NAJNOVEJŠE NOVICE IN PODKUJE SE V VEDAH, KI SO ZA PRAKTIČNO ŽIVLJENJE POTREBNE. MICHIGAN PETER MADRONICH SSSS: VATSKI POGREBNIK, 416—6th St., Calumet, Mich. Se priporoča cen j. ro¬ jakom. Tel.: Res. 313: Livery 185. MAT. D. LIK0VICH Range, Mich., se priporoča Slovencem in Hrvatom za izvrševanje raznih za¬ dev, spadajočih v notarsko stroko. JOHN BARICH, trgovlna v Gornjem Michiganu z DO¬ MAČIM VIKOM in TBOFIKOVCEM. Prodaja vozne listke za vse prekomor¬ ske črte ter pošilja denar v staro do¬ movino po dnevnem kurzu. WISCONSIN. PICTURE FRAME CO Gleaser fotogra- grafičnl atilje. Fine slike. Poročne sli¬ ke naša posebnost. 323 N. 8th SL, na¬ sproti pošte, dva bloka on slovanske cerkve. Sheboygan, tVis. BrfwingCompany | Fitger Brevving Co. Duluth - Hnm. Vičlna slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkih In stekleni¬ cah varjeno iz pristnih snovij. Josip Geržin zastopnik za ELY, Minnesota. SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIŠČA V AMERIKI. M. F. SKALA, agent za * Sh £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ * Sfi vrste, smodke in vse kar spada / gostilniško ovrt. “Pabst“ Milvvaukee in “Peoples" Duluth pivo. Fina zaloga domačih in importiranih pijač vsake £ £ £ £ £ ££££££££££££££££££££££££££ Se uljudno priporoča vsem cenjenim rojakom v ELY, MINN. Telephone No 52. Dalje iz 6 strani. Ive, v starem kraju pa stariše. Bo¬ di ti, prijatelj,-lahka zemljica, in ■ti. o Bog, bodi mu milostljiv. Ranjki je bil član društva Slovenec, katero ga je spremilo k zadnjemu počitku. Z delom gre tukaj bolj po časi. Kdor ima delo mora delati trdo, tako, da se krvavo zaslužijo ti centi, da imamo za vsakdanji kruh. Vreme imamo jako lepo. Sneg se nas letos boji, smo skoraj vedno brez njega, četudi smo že dobili vzore. Koncem mojega dopisa srčni po¬ zdrav vsetn čitateljem in čitatelji- cam, tebi podučljivi unijski list pa želim mnogo naročnikov, in da foi vsi stari naročniki ob novem le¬ tu naročnino ponovili, da bi tako začeli izhajati prej ko mogoče vsaj vsaki drugi'dan. Anzetov Šimen. Newburg, 0,|, Cenjeno uredništvo: Uvrstite sledeče vrstice iz naše slovenske naselbine. Delavske razmere so kaj slabe. Dela se v največ tovarnah malo. Veliko delavcev je brezposelnih, in še novi trumoma prihajajo in od - ha ja jo. Posebnega napredka pri nas ni. Imam pa za poročati žalostno no¬ vico, katera je zadela našo nselbr no, in katera bo ostala v spominu slovenskemu ljudstvu v Nevvbur - gu. Zginila je z zemlje Slovenska Zadružna Zveza, propala je dalav iko podjetje, od katerega smo pri¬ čakovali, da bo v splošno 'korist za to naselbino. Zadružna prodajalna otvorjena je bila dne 7. julija 1913, zaprli so jo pa dne 29. novembra 1913. Da smo tako v kratkem času “obo gateli,” zahvaliti se imamo mo - žem, katere smo postavili na kr¬ milo. O stanju zadružnega premo¬ ženja ni nobenega natančnega ra¬ ni smo pa, če bo prišlo le $15. -— na vsacega delničarja; drugo naj si le razdelijo možje med seboj. Pozdravljam zavedne Slovence in Slovenke širom Amerike, listu N. V. pa mnogo uspeha, da bi širil in bodril delavstvo še vnaprej, in da bi sedaj ob novem letu vsak za¬ veden Slovenec in Slovenka poslal listu naročnino. A. K. Ely, Minn. Cenjeni urednik: Upam, da mi ne boste odrekli nekoliko prosto - ra v Vašemu cenjenemu in meni najbolj priljubljenemu listu Na - rodni Vestnik. Ne moram si )kaj, da nebi malo odgovoiri dopisniku ki je baje iz Chisholma. Čital sem v skebskem listu Glasnik št. 50 skebski dopis ki je bil skovan na Calumet, Midi, ker tam jim manjka dopisov, kar svedoči, koliko zanimanje je med delavstvom za- list Glasnik. Ta či- tatelj raznih listov, tako se je namreč ta fabrikant dopisov pod¬ pisal, se zaganja kot žaba po mla¬ ki v napredno misleče liste Narod¬ ni Vestnik in Proletarca. On piše, da ne čita, odkar je stavka na Michigan v teh listih druzega kot hujskanje. Blamiraš se, fabrikant dopisov. Jaz in mnogo druzih či¬ ta te liste, pa jaz še nisem opazil nikaeega hujskanja, ampak na - sprotno, blaženje in poduk kako naj se delavci obnašajo in druži¬ jo in vstvarjajo, da dosežejo kon - čno zmago. Ta fabrikant dopisov piše nadalje, da duhovni in štrajk se nikakor ne strinjajo skup. Vpra šam te, zakaj se pa ravno kalu - metski župnik Klopčič in še nekaj drugih njegovih kolegov najbolj zaletava v ubogega trpina, če je njegov namen organizirati se v svrho dosego večjih pravic. Imam že skušnje v tem. Navzoč sem bil, ko je nas revne delavce prav po barbarsko ošiipfal eden izmed slo¬ venskih duhovnov na Range pred šestimi leti, ko je bil štrajk na že¬ leznem okrožju. Ne mislite, da po¬ zabimo tako hitro. Rekel nam je oholo pri službi božji, kaj si do-, mišljujete, da greste stavkati; de¬ lati pojte delati, da boste zamogli vzdrževati cerkev. Če 'bi ne bil ta duhovnik zoper ubogega delavca, bi ne rekel tega. Če bi bil delav - cem naklonjen bi jih gotovo navdu seval k slogi in 'k vstvarjanju. Božji namestniki naj bi oznanjali božjo besedo, ne pa da se bojujejo za kapitaliste in zoper delavce, da si nadenejo na prša skebsko zve - zdo mesto križa in gredo v boj za 'krivico zoper pravico. Zakaj se ravno duhovnom politika tako po glavi meša, in sicer ravno na¬ sprotna politika kot jo je Učenik proklamiraL Vaše roke stran od stavk; če ne morete delati za slo¬ go delavstva in njega dobrobit, potem ne vtikajte vaših nosov v stavke, ker se znate opeči, četudi vam šenkujejo kapitalisti dolar - je, da delate za nje. Kjer vas ne peče ne gasite, drugače bomo ga¬ sili mi, delavci. Pravi tudi ta dopisnik, da ni res da 'bi bili duhovni nasprotni iz - boljšanju delavskega položaja. Zo¬ pet laž. Ali ni katoliški župnik Klopčič potegnil z luteranskimi kapitalisti in nosi podkev na iz - dajalsikih prsih? To je dejstvo, ki kaže, da je ta katoliški duhovnik zoper izboljšanje delavskega polo¬ žaja, in tacih ptičev poznam jaz več, ki so taki kot nož, ki reže na dva kraja. Jaz nisem hodil dva najst let v šolo, da bi bil posebno izobražen; toliko pa vendar vi - dim, da so naši duhovni nasprot¬ ni našim koristim. Na Range‘je nek mladi župnik, ki se je izrazil nekoč v družbi v salunu, da ima vsak Kranjec $2. — na dan pre - več, ker čim več zasluži tem več zapije. Ali so to besede duhovna, ki živi od delavcev? Sramota! Priznam, da je cerkev zrastla s civilizacijo, priznam pa tudi, da se je ta cerkev odtujila svojem pokli cu, to je istim ukom, katere je Kristus učil in za katere je bil pribit na križ kot prefcucuh teda¬ njega družabnega reda. Ti dopisnik iz Chisholma (?) s takimi dopisi kot je tvoj ne boš zlezel iz blata. Delavstvo spregle¬ duje in ni več tako bedasto kot si misliš ti. K sklepu pa voščim vsem čita - tel jem in čitateljicam našega pod- učljivega in zabavnega polutedni- ka, Narodni Vestnik, vesele bo - žične praznike in srečno novo leto. Pridružimo se vsi tem neustraš - nem .listu in podpirajmo ga z na¬ ročnino in z dopisi, da bo imel ložjo pot. Matevž Zgonc. Chisholm, Minn. Huda ni zima, velik ni mraz, me¬ ne ne -zebe, pa tudi ne vas. Sedel sem v gugalnem stolu in gledal na sliko Wodrow Wilsona, sliko ki sem jo prej ta dan pri vas na - ročil in mi povsem ugaja kolikor se tiče slikarske umetnosti. San - jaril sem o Wilsonovih načrtih, videl sem .Wilspna kot človeka z dolgim razumom pa kratkimi ro - kami. V tem trenutku stopi v mo¬ jo sabo rojak veseljak. Pomoli mi pod nos cvetko, katero je pobral na stranskem cestnem hodniku, katero je. neki ozkosrčni rojak vr¬ gel preč. Nataknem očala in si ogledam to cvetko. Cvetka je vz- rasla v New Yorku na vrtu Kazi- mir-ja in se imenuje Ave Marija Diši po prismojenem fratru, biv¬ šem župniku kare žalostne Mate¬ re Božje v Cleveland, O., in ravna¬ telju ščurkov in stenic v avstrij - »kem naselniškem domu v New York. List ima lepo ime, ki se ni - ■kalkor ne strinja s klobaso vsebi - ne. Pazljivo sem čital spis pod na¬ slovom “Naši ta rudeči.” Pod tem naslovom opisuje Kazi mir razne prilike tedaj se je rudeča zastava rabila, ono pa, ki je jedro rodeče zastave, je zamolčal in zato hočem jaz pojasniti nje pomen. Kaj je zastava, to ve vsak naš rojak. Združene Države imajo eno skupno zastavo; v Avstro - ogrski iina pa vsaka dežela svojo, potem ima Avstrija svojo. Ogrska svojo, in Avstroogrska zopet svo¬ jo, in kar ima v Avstriji tudi pa¬ peževa veliko besedo, bi pač mo - rala biti Avstrija vsa v “fanah.” Delavci tu v Ameriki imamo raz - na društva, in razna društva ima¬ jo razne zastave. Take 'zastave se navadno svobodno nosijo poleg državnih. Sedaj pa pride vprašanje v razredu delavstva in zastave raz¬ redno zavednega delavskega sloja. Da nas je delavcev kot listja in trave, to lahko trdim, to je jasno treznemu človeku, kje pa imamo delavci svojo delavsko -zastavo in kakošna je ta zastava? Na žalost moram izreči, da je polovico de¬ lavcev, ki se ne zmenijo za svojo zastavo. Eni jo ne poznajo, dru¬ gi so premalo poučeni, da bi jo po¬ znali, tretji so pa propalice, kateri se celo ogibljejo delavske zasta¬ vo. Toraj kakošna je delavska za¬ stava? Dragi moj sotrpin, tvoja in moja zastava je rudeča. Zakaj pa je rudeča? Zato ker je okr¬ vavljena je rudeča in nikdar dru¬ gačna biti ne more. Poskusite prati kri s krvjo, in alko postane belo, potem bo tudi delavska za¬ stava bela, prej pa nikdar. Ako govorim o krvi, ni to telečja kri kot jo je “švicala” Vodiška Jo- hanca, ampak razumeti se mora, da govorim o oni krvi, ki je iztek¬ la iz ran in iz življenj naših na - silne ali prezgodnje smrti pod - leglih sobratov delavcev. Cela je¬ zera tvori ona kri, ki so jo prelili delavci na polju industrije in pro¬ meta za koristi 'kapitalizma. Iz teli mlak krvi se je razvila krva¬ va rudeča zastava, ki je danes v strah in grozo kapitalizmu in nje¬ govim trabantom. Krist je učil in priporočal ljubezen; on sam je bil zgolj ljubezen. Ko se je Krist poslavljal iz tega spačenega sve - ta je vprašal Ffetra trikrat, 'če ga ljubi, in Peter je vedno trdil, da ga ljubi. Še le potem mu je dal Krist ključe nebeških vrat, ko se je prepričal, da ga ljubi Peter in to samoumevno pod pogojem, da bo razširjal ljubezen,. Ne vemo pa če je Peter obljubo držal, in vse kaže, da je bilo Petru več za klju¬ če kot za ljubezen. Da ni širila Petrova skala ljubezni, nam priča zgodovina, ker kmalu potem, ko je Peter odnesel pete, je začela njegova c e tke'v širiti posvetno kraljestvo zmečem in ognjem, in ona še danes odobrava morijo ka" pitalizma, zato ji je pa rudeča za¬ stavo bruno v očesu. Na rudeči za¬ stavi drži se tudi kri Frančiška Fererja, katerega je ustrelila španska inkvizicija pred štirimi leti. Ta kri upije v nebo za mašče¬ vanje, ker Ferer je bil umorjen po nedolžnem, in sedaj išče A. S. po stari fanatični šari kje bi kaj dobil, da bi vrgel na umorjenega Fererja. Če je bil Ferer hudode - lec je plačal svoj čin z življenjem in čudna ljubezen do bližnjega in spoštovanje do mrtvih je, če se tepta po grobu istega, ki je bil najprej ustreljen, sodba pa še da¬ nes ni izrečena. Šel bi še dalje, a bojim se, da bi ne bilo prostora v N. V., zato bom skušal napra¬ viti konec. Kedo sem jaz veste vi urednik iz podpisa ; drugi me boste pa osebno videli ko pride delavski praznik 1. maj. Za takrat že danes poživljam vse tiste tovariše, ki so se tako možko odlikovali v pri- spevanju za stavkarski sklad, da se vdeležite parade dne 1. maja 1914 na Chisholm, Minn. Natauč- neji program bomo že sporazum¬ no izdelali o pravem času, povem vam pa že danes sotrpini, da bom nosil jaz rudečo delavsko zasta - vo četudi šem majhen in četudi gredo gnojne vile iz oblakov. Tu¬ di tebe Janez Vesel in tebe Gršič poživljam, da se vdeležita parade pod svojo delavsko zastavo, saj sta tudi ^vidva delavca, toraj se ne bosta sramovala zastave vaji¬ ne stranke, vajinega razreda. Časi so se mnogo spremenili tu na Chisiiolmu. Mrtvi so začeli vstajati iz grobov, in ker je naš Janez preveč po grobah skakal, sem se zbudil tudi jaz, in zato po - zivljam vsle mrtve;, vstanite vsi in pridite -k vašimi tovariši pod rudečo zastavo. Od mrtvih vstali. Delmont, Pa. Cenjeni rojak in urednik Na - rodnega Vestnika. Odločite tudi meni nekoliko prostora v listu za slovenske delavce križem Združe¬ nih Držav. Tukaj je začelo iti z delom bolj slabo, vendar kakor se sliši iz dru¬ zih krajev, še tukaj ni najslabeje. Delo se tudi še dobi tukaj. Slo¬ vencev nas je tukaj okoli sto. Imamo le eno podporno društvo sv. Barbare št. 86, in zato se to društvo lepo razvija. Tukaj nas je tudi precej starih članov J, S, K, J. in mogoče bi zamogli vstanovi- ti tudi podružnico te jednote. Opominjam vse Slovence in Slo¬ venke križem Združenih Držav, da se naj čuvajo mrež new yorških sleparjev iz 74 Cortland Street, ki vam ponujajo gramovone in zahtevajo $2. — mesečno in dva¬ najst plat zastonj. Ne verujte te J mu. Vi morate gramofon plačati pri sprejemu in sicer $10. — več kot je stroj vreden. Plat ne do - biste nobenih zastonj. Pozdrav¬ ljam vse naročnike in naročnice 'tega najboljšega lista in želim vsem srečno novo leto, listu pa ves uspeh. Naročnik. SLUŽBO DOBISTE! DVE SLOVENKI. Ena za kuhanje, druga za nositi na mizo jedila, Plača dobra. Felix Culakov restavrant P. O. box 3, Messaba, Minn. (Dalje iz 6 strani.) učinka, je predvsem ustavil kon¬ ja; potem pa se je vsedel kolikor mogoče ugodno in pričel premis - ljevati. “Zbežal je.. . Tudi on se je pre¬ strašil, neumnež... Na, kaj naj stiorim? Dalje peljati se ne mo¬ rem, ker ne vem poti: tudi bi su¬ mili,' da sem ukradel konja.. Kaj naj storim? — Klim! Klim!” “Klim!” je odmevalo po gozdu. Pri misli, da bode moral vso noč sedeti v mrazu v temnem gozdu in poslušati volkove, odmev in rez¬ getanje suhega konja, je začutil zemljemerec kako ga spreletuje mraz. “Ljubi Klini!” je zaklical. “Dragi prijatelj! Kje pa si, lju¬ bi Klim?” Skoro dve uri dolgo je kričal zemljemerec, in šele, ko je ohripel in se sprijaznil z mislijo na preno¬ čišče v gozdu, je prinesel do njega lahen dih vetra človeško stokanje. “Klim! Ali si ti, dragi prija¬ telj? Peljiva se dalje!” “Vi me hočete urno—moriti!” ‘ ‘ Saj sem se 'le šalil, moj dragi! Bog me kaznuj, le šalil sem se! Saj nimam samokresov! Bahal sem se le vsled strahu! 'Stori mi povelji, peljiva se dalje! Mene zebe.” Klim, ki je gotovo 'že premislil, da bi bil izginil resničen ropar že davno s 'konjem in vozom, je sto¬ pil iz 'gozda in se neodločno bližal sopotniku. “No, zakaj si se pa bal, neum¬ než? Jaz. . jaz sem se vendar le šalil, ti se pa takoj 'bojiš. Vsedi se ! “Bog vam odpusti, milostni go¬ spod,” je mrmral Klim, ko je sto¬ pal na voz. “('v bi 'bil vedel, za sto rubljev bi vas ne bil vzel na voz. Toliko da nisem umrl vsled strahu...” Klim je udaril z bičem po kon¬ ju; voz se je stresel. Klim je udaril še enkrat, voz se je pričel majati. Po četrtem udarcu se je premaknil voz z mesta; zemlje¬ merec si je zavil s plaščem ušesa in se udal sanjarjenju. Pot in Klim mu nista bila več nevarna. PODPISANI voščim vsem svojim gostom, pri - jateljem in znancem vesele božične praznike in srečno novo leto. Zah¬ valjujem se za dosedanji obisk in se priporočam za naklonjenost na¬ prej. Živeli! Anton Fritz, gostilničar Eveleth, Minn. NAŠI ZASTOPNIKI. MINNESOTA: Jakob Delak, Biwabik, Minn. Math. Kapsh, L. Perushek, Ely, Minn. John Pogačnik, Eve leth, Minn. Jakob Muhvich, Gilbert, Minn. John Jerina, New Duluth, Minn. Ant. Mahne, Prank Kochevar, Chis - holm, Minn. Joseph Smuk, Greaney, Minn. Frank Horvatich, Virginia, Minn. Louis Petelin, Aurora, Minn. Geo. Brozich, Rauch, Minn. Anton Prosen, Crosby, Minn. Frank Hochevar, McKinley, Minn. Vouk & Oman, Rice, Minn. John Dragovan, Soudan Minn. MICHIGAN: Frank Plautz, Calumet, Mieh. Ivan Cotič, South Range, Mich. WISCONSIN: Frank Zajc, Oliver, Wis. Frank Brence, Waukegan, 111. Frank lOanchar, Willard, Wis. John Wodovnik, MilTvaukee, Wis. John Pucelj, Racine, Wis. Frank Skok, West Allis, Wis. ILLINOIS: Simon Jesenšek, La Salle, 111. Joseph Blish, Chicago, 111. I Anthony Motz, So. Chicago, 111. Joseph Omerza, De Pue, 111. John Kulavie, Springfield, 111. INDIANA: N. M. Vuksinich, Gary, Ind. Mih. Pavel, ml., Indianapolis, Ind. Anton Tratnik, Clinton, Ind. PENNSYLV ANIA: Ign. Magister, Pittshurg, Pa. Alojz Tollar, Imperial, Pa. John Kern, Cannonsburg, Pa. John A. Germ, Braddock, Pa. Mike Štrukelj, Johnstown, Pa. John Brezovec, Conemaugh, Pa. Anton Klančar j Arona, Pa. Joseph Yamc, Garret, Pa. Joseph Hauptman, Darragh, Pa. Math. Petrich, Cliff Mine, Pa. Henry Lamuth, Marianna, Pa. John Mlakar, Claridge, Pa. OHIO: Karol Bauzon, Frank Lunka, Cleve¬ land, Ohio. Ignac Prel-gar, Ccllimvood, O. Alois Ballant, Fr. Poje, Barberton, O. Frank Guna Badley, O. 'COLORADO: F. W. žužek, Leadville, Colo. John Janežič, Leadville, Colo. Frank Skrabec, Denver, Colo. Mihael Krivec, Primero, Colo. Kajetan Erznožnik, Somerset, Colo. KANSAS: John Homec, Yale, Kans. Anton Zajc, Girard, Kans. Jakob Cukljati, Pittsburg, Pa. Mihael Breznik, Frontenac, Kans. Anton žagar, Kansas City, Kans. WYOMING: F. S. Tauchar Rock Spring, Wyo. Mike Krivec, Sublet, Wyo. John Globochnik, Diamondville, Wyo. John Rozich, Wardner, Ida. Frank Malavashich, Little Falls, N. Y. Dobite zvezek Severovega al¬ manaha in zdravoslovja za 1914 od vašega lekarnarja ali od nas, zastonj. Prehladi In kašlji, Prehlad je 'začetek kašlja ali vnetja sapnika, zato je zelo važno, da se hitro odpravi. V ta namen je rabiti Severov Balsam za CENTRALNA LEGA ČISTO NA NOVO OPREMLJENO. EBNe “ Park Hotel 1 LIJA RATKOV.CH, lastnik ” ŠTEV. 531 , VOGAL ZAPADNE ŠESTE AVpmt, IN SUPERIOR STREET AVENUe bi’ Pljmica V (Severa’s Balsam for Lungs) TELEFON: MELROSE 1673. duluth, M | Nn kateri 'se priporoča zoper kašelj, prehlad, vnetje sap¬ nika, bolno grlo, hripavost in druge neprilike dihalnega u- stroja. Je popolnoma neškod¬ ljiv a zelo uspešen. Cena 25 in 50 centov Zapek žolčnica, jeterne neprilike, slaba prebava in druge pre - bavne neprilike kmalu izgi - nejo, ako rabite Severov Življenski Balsam SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN Pn CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA ^ (Severa’s Balsam of Life) kot navedeno v navodilu na steklenici. Okrepi celi us-troj in kmalu ozdravi bolnika. Cena 75 centov Zdravila so na prodaj v le¬ karnah ali jih pa lahko naro¬ čite od nas. W. F. Severa Co. C E DAR, RA Pl DS; IOWA V založbi Narodnega Vestnika je dobiti DELAVSKI ODŠKODNINSKI ZAKON ZA DRŽAVO MINNESOTA (Minnesota Workmen’s Compensation Act) Cena 30 Centov Navodila Kako Postati Državljan NAROČAJTE SE NA NAJVEČJI SLOVENSKI DVOTEDNIK V ZEDINJENIH DRSA VAH Cena 15 Centov NARODNI VETSNIK ZA VAS, VI ZA NJEGA. tu a h a a SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBA 405 W. Michigan St, DULUTH, MINN. Izdaja največji slovenski dvotednik »NARODNI VESTNIK” Naročnina za Ameriko: Za celo leto.2.00 za pol leta ■■■■■■■ 1.0 j Za Evropo in Canado: Za celo leto - - za pol leta - - - 3.» 1 50 V. O H □ H a k I . ZA SVOBODO IN LJUBEZEN ROMAN Z BALKANA. Spisal Marko Stojan. (Dalje.) (iTrebii j e < ^ e ’ j® ot A‘g < - > voril z drhtečim glasom, držeč starega 'dl® 11 * »Stopiva v hišo, da naju kdo ne sliši; in bodite prip- ? m _-hudo je, kar vam imam povedati." ' <;aL'o : l aVno ’ domače pohištvo je ležalo zavrženo pod streho; kmet • ba je bila poslikana s šablonami in napolnjena z mestno robo, ki iavlja svet ' l ' 7 ‘ velikih tovoren. In še bridke je kakor nekdaj je jj Ivan zdaj to izpremembo ; odkimal je očetu, ko mu je pokazal na zofo, ter sedel na star kmet iški stol, ki je stal po naključju kotu izbe^. . v . . OČe'" i e ^P re ^ ovori počasi m s povdarkom, ohranjaje si trudoma jjvi. ,,'Prav sem imel, ko sem vas prosil: ne dajte Jerice temu — ee ga tudi sama rada vzame. Kdo ga je po poznal’? Jaz k tudi vi ga niste. Prišel je, rekoč, da je graščak na Solnograš- __ to lahko reče vsak. Bil je tu na letovišču kakor sto in sto ljudi U ki jih ni moči pretehtati, ali prihajajo z odkritim srcem, vli sam Bog, ali se res piše tako, kakor pravi, in ali ima res kje k 0 graščino! Kramljal je z vami, hvalil vas, da ste pameten mož govorite dobro po nemški, pripovedoval, kako silno ljubi ce' jn kako se zanimajo na Dunaju za Gorenjce, tA- vam obetal, da Izposloval po svojih znancih visoke podpore za tujski promet..., to samo zato ste go imeli za finega gospoda! In vi, ki pravite Wdo. da je denar sveta vladar, se niti niste prepričali, ali ima kaj narja- Še računa mu niste predložili—kako bi, ko je postal vaš zet. {0 bi vam rekel, a kaj, ko je-“ “Ko je zaman!” je zaklical stari Javornik trdo. “Ali meniš, se m otrok? Moj zet in tvoj svak, ki se lahko ponašaš z njim, n j j e pokazal vsa pisma — vse listine, in tudi pisma svojih znapcev— ■vojega str ' ca ’ ki .l e general! Možu, ki se lahko sklicuje na takšne P e”ne boš očital, da je goljuf.!” b besno je udaril po mizi. *' “Potrpite, oče. Dobro — da je goljuf ne bom trdil tja v en laaModa to vam ponavljam, kar sem rekel že prvikrat : Jerica ne ao re biti srečna s tem človekom. Če je bila tudi tri leta v zavodu in naučila nemško in vrag vedi, kaj še — ona je vendar naturna jca; ne more razumeti njega, in on je ne more ljubiti res glo- iko in trajno. Res ga je marala sama — toda vi bi lahko vedeli, joe reve so naše ženske! Večno so nezadovoljne, pa se zagleda- takegale_ omamijo jih gladke manire, fino se jim zdi vse j, kaj pa da.... in zdajci misli neumnica, da bo ob njegovi sam paradiž, ter je pripravljena roditi otroke sovražniku :a naroda! ’ ’ Končaj!.” je kriknil oče in planil kvišku. Žile na čelu so se mu :le v skrajni razjar jenosti. “Schratten je mož, da je malo takih! ek, ki govori o cesarju tako spoštljivo in poroči dekle — on, kot tniitaš — čeprav mu njen oče ne more našteti več k a kr bore (set tisoč kron,...” PToraj ste mu jih na šteli — kar na mizo?” je vzkliknil sin stal takisto, kakor da mu je šinila.v glavo huda slutnja. “Naštel. y kar na rni-ol” je ponovil oče s kmetskim pono - “In kam sta odšla na žiinitovonjsko potovanje?” . “V Pariz!‘”se je odrezal stari. “Schratten pravi, da je na Laš- V SLUŽBI KALIFA. Zgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji. Spisal Starogorski. — Prevel Dr. Velimir Deželic. (Dalje.) ~ Ali je to sramota? - Tega nisem rekel. A čudno je, da nisi delal, kakor delajo dru- P mladci tvoje starosti. Ali so pri vas na Hrvatskem drugačni lju - kot pa pri nas? Ali ne sede pri vas možje v svetlo-rdečih in H 01 * 1 haljah na divanih, poslušaje ljubavne pesmi deklet in gleda- • 'Pe odbranih veselih suženj? Ali je mogoče, da ste tako ledene bda vam pogled deklet ne vzvalovi krvi po žilah? , ~~Ne čudi se. Pisano je: “Videl sem na gori Sionski jagnje ^™rog njega stoštiriinštirideset tisoeev: in pevali so novo pesem E*Wo ni mogel pev-ati te pesmi, nego samo onih stoštiriinštirideset so bili odkupljeni. To so oni, ki se niso onečastili z ženami, oni so nedolžni. Oni spremljajo jagnje, kamor de.” L trezinja je citiral te besede, kakor jih je slišal od svečenika v*? 0 Jaša Dragiše. Prišle- so mu na pamet, ali hi jih izrekel nav - 0ln z zanosom, kakor navadno, ko se ga je polaščala skušnja- ’ z nekakim malodušjem. 0 3« Arabec opazil in djal: ji. Misliš, da naš koran nima takih besed, 'ki se lepo čitajo in ^J°. Najdejo se tudi ljudje, ki se tega .strogo drže, ali to so 0 ljudje, ki pravzaprav ne spadajo med »as. Lepe so odred- za 'kona. o zvestobi -napram ženam pri vas in pri nas. ^ oprosti mi, ako dvomim o čistotsti Hrvatov? Pri nas v Kordovi zvezd v čarobnem plašču noči, preveč je bisernega cvet¬ ka' dhhte z vonjem opojnosti, preveč je oči, ki te gledajo hre- , i e koralnih usten, ki so željne poljubov. .. . Mladec j, ’ ha se ravnaš po svojih na-zorih, bi ne smel prestopiti jfj ® sta - lo kako hočeš, da spremljaš, kakor si rekel, jagnje ijL J Q ^ e i llna ®ke, beži pred mestna vrata, stresi prah s san - ^ eži teT se niti ne ozri na to mesto. okinaš svetnik je djal: “Pogled na ženo je strupena pušica. hfaaj 81,06 ’ 011 je 'kakor iskra, ki pade v slamo, in če se takoj ne z apali strašen ogenj....” Kl Ua esnico si povedal — se nasmehne trpko Arabec, a tega jo , °Pazil. — Zato te opozarjam, čuvaj se žensk. Ogibaj se L. !s JU'govcev s -sužnji. Ogibaj se zbirališč odličnega islamske¬ ga Sta. k-' ■ Tam —..jojo . se mladi, bogati ljudje zalbavajo z deklicama m ts i e ?'°>l e tJneve v šali in igri, petjem in plesom. Sužnje so tam, n če prideš tja, si izgubljen. Ako te zagleda Sih* p da te ljubljeno, mahne ti z ročico in tvoje srce posko- Jikfti eva la ti bo in ponudila vrč opojne pijače, pila s te- Sami- 0 '’ 1 a S°le, pollne roke okrog vratu. In tvoje oči b-odo gleda- n 0 mrežo 16 na ,:rame na ih ulovi te, kakor "bedasto ribico, v hdai — . vzklikne Strezinja. — Čuval se bom. Nu, tega le a lo, da me omami taka ženska. To stane mnogo de - kem -zdaj že premalo nobel.” “To ni res!” je vzkliknil Ivan. “V Pariz nista šla, ker ju je srečal moj prijatelj v Zemunu — na poti proti Carigradu. ...” ... Nato je povedal očetu v kratkih besedah vse, kar je že znano našim bralcem, ter položil predenj tajinstveno Jeričino pismo na listu iz Prešernovih poezij. “In še nekaj oče,” je dodal nazadnje. “Jerici je ugajala nje-go - va črna brada — v Zemunu pa je bil obrit, gol kakor lonec!” Oče ga je gledal i-zpvra posmehljivo, nato neverno, nazadnje pa se je izpremenil ves njegov obraz; spodnja u-stniea se je začela tresti, in oči so zastrmele v široki, otroški plahosti. “Grom in strela!” je zamrmral, povešaje glavo. “To so čudna znamenja: v Carigrad, ko mislimo vsi, da se vozita proti Parizu.... obrit, ko je nosil prej -brado.... in tole Jeričino sporočilo.... Ne, ne, to ni mogče!” je vzkliknil nenadma, izkušaje se tresti strašne misli. “Kaj se ti blede, fant! Če bi res ne bilo vse s poštenjem in pravico — Bog nebeški, čemu pa bi bilo vse to? Kakšen pomen bi imelo .... Jezus Marija? Ne, ne.... vse skupaj ni nič, in to pisanje.. ta list.... saj še vrag ne pretuhta babnic, kaj ji pri-de na um,! Po- kregala sta se, pa -že misli, da je vse pri kraju — ne, ne!”5 In boječe se je ozrl v sina, kakor da bi ga prosil, naj potrdi njegove besede — naj reče, da je gotovo vee le videz — da ni rnogo - če, da ni res, z eno besedo! Takrat pa se je zdajci zaslišal izpred hiše trd korak. Prišlec je stopil po st-opnjicah do hišnih vrat in popra-.šal dekl-o, ki je stala n-a pragu. Ivan je spoznal njegov glas! Zgenil se je v prvem trenutku, da bi planil ven in skril nezvan-e- ga gosta, skril ga -kamor koli, -samo da ga oče ne vidi. .. . Zakaj, ni malo ni dvomil, čemu je prišel! Tod-a že je prisluhnil tudi oče. Njegov zdravi, rdeči -obraz je prebledel, kakor da je padla sla¬ na nanj. Spogledala sta se: nekaj groznega je šinilo med njima sem in tja, in kakor bi udaril, je stala v dušah -obeh enaka strašna gotovost. • Potrkalo je -na vrata in v sobo je stopil -žandarski stražmojster Videe — tisti, ki je včasih obračal oči za Javornikovo Jerico! “Kaj — kaj pa je?” se je izvilo očetu. “Službeno, -gospod Javornik, službem-o. ... Vašega zeta iščemo — vašega gospoda zeta,!” pa dodal stražm-ojster s porogljivim pov¬ darkom. “Mojega zeta!” je zakričal Javornik z nečloveškim glasom: “Kriste nebeški — kaj pa hočete mojemu -zetu?” “Le mirno,, gospod Javornik, lepo mirno! Veste, uradna ose¬ ba je uradna oseba.... Torej, kje se zdaj nahaja vaš gospod zet? Prišlo je pismo — takšno, veste, ki mu pravijo tiralnica. Podpis in slika soglašata do pičice — tu poglejte. Posebno znamenje: brazgo - tina nad -desnim očesom.... Izdaja se za von Sehraittehna; 'sicer ima pa svojih petnajst imen.” “Tak kaj pa je naredil, za Kriščevo voljo.?” “Z dekleti kupčuje!.... ” “Jezus Marija!.... Moja hči!.... Moje dobro ime.... Moj Kaikar težka gruda se je sesedel bogataš na kmetski stol, ki je otrok!....” stal zaničevan in pozabljen med novodobnim pohištvom.... ' “Oče! Pomirite se.... za božjo voljo!” je zaječal Ivan v smt- nem strahu in podprl očeta, da se ni zvalil na tla. “Saj še ni pre¬ pozno.... uče, lepo vas prosim.... saj sem prišel, da jo grem is¬ kat!. ...” “Iskat.... Jerico!.... Ta lopov.... mojega otroka!.... Po- -žtinc Idše pošihči — in vsak pes.... ki pride s ceste ... vsem na .” *&&&*» (Dalje prihodnjič.) plaščem iz Naisa-bura. O, prijatelj, čuvaj se. in ne hodi k trgovcem s -sužnji. To so ti vrlo nevarni kraji. Sploh -pa, kakor sem ti rekel, se ne boš ravnal po svojih nazorih o ženskah. Sedaj še sicer bežiš a bojim se, da padeš vseeno v mreže žensk. Strezinji se je nekako čudno dozdevalo, kako njegov gostitelj nekaj časa hvali lepoto žensk in ga nekako hoče premamiti, a nato ga zopet svari. Ni vedel, kako maj to raztolmači. In v glavo mu je . šinila mi¬ sel, ee ne govori Arabec tega zato, ker je ljubosumen na svojo lepo sužnjo Fatimo. — Ej, ničesar -se ne bojim — odvrne Strezinja. — Kdor se ničesar ne boji, ta ni dovolj oprezen — odvrne Ara¬ bec — in kdor ni dovilj oprezen, navadno vedno pade. Ne boj se zame — reče Strezinja. — Vem, kaj mi je storiti. Oborožim se z orožjem, ki mi -ga nikdo ne stre. Ko mi ibo katera onih krasotic, o katerih mi govoriš, vrgla trnek, bom mislil na- oazo, »a kateri cvete palma prave ljubezni; ko me obsije kateri žarki pogled, spomnim se soln-ca, ki sije močnejše; ko zapazim koralne ustne, ki so žejne poljubov, zatisnem oči in zrl -bom v duhu rožo, iz katere bom, kakor čebela strd, pil moči svojim mislim. Ko -začujem pesmi dekli¬ ških grl, zaprem telesno uho in v duhu bom poslušal rajsko, do - slej še neslišno pesem, in močan bom. Strezinja je govoril vedno glasneje. Domišljal si je, da ga ču- je lepa Fatima v drugi sobi in v resnici, ni se motil. Trenutek zatem se je začula zopet njena pesem: Dragi moj je kakor cedra libanon¬ ska, ki je ne streta burja ne vihar. Viharji buče, gromi grme, strele švigajo, a on stoji neustrašljiv. Na njegovem čelu je pisano moje ime in njegova usta šepetajo tajinstvene besede -ljubezni. Kakor gazela, -drhti moje telo, -gla-s lube-zni -z lahkoto prodre -do srca mla¬ de deklice. Vrata mojih nad so odprta in čakajo, da pride skozi nje luč njegovega duha. .. . Arabec je dobro razumel Strezinjo in Fatimo in se neprestano smehljal.... ■ — Ribica se je ujela — je zašepetal sam pri sebi, ko je napo - sled Strezinja, nekoliko vinjen stopil iz njegove hiše, ter obljubil, da se hoče skoraj, če mogoče že jutri, zopet vrniti pod njegov gostoljubni krov. SEDMO POGLAVJE. Quadalquivir je blestel v odsevu luninem, ko je stopal ob njem Strezinja. Mesečina je trepetala v vodi in se poigravala v valovju. Vsa Kordova je izgledala v nočni razsvitljavi svojih tisočerih hiš, stoječih med cipresami in palmami nekako tajinstveno. Strezinja poln občutkov, je hitel da pride čim prej do alkazar - ja, svojega stanovanja. Ni še bilo pozno in zato so še bile ulice polno ljudi, ki so se vračali s svojih dnevnih poslov domov. Oster in sveži zrak je hladil plamteče lice hrvatskega mladca. — Kaj poreče Wadha el Ameri, da me tako dolgo ni? Djal ■da me bo čakal z večerjo, a jaz sem se tako zakasnil. Niti sam St.Paul Minneapolis Chicago Milwaukee Si'LE\DlD TKA I NS Electric Llghted. Vaomim Cleaned. TICKET OFFICESj DULUTH—J. P. Gearey, D. P. A. Clty offic«* Spnldlnjjr Hotel block. Depot* corner . Superlor St. and Sixth A ve-/ West. r SI r PERIOfl—J. D. Morrl«»ey. G. A. Ctty Office, 823 Toir- er Are. Depot, corner Wln- ter St. and O&den A ve. aktom ADRESAR SLOVENSKIH TRGOVIN. MINNESOTA FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. Glavnica. $500.000. Preostanek in nerazdeljen dobiček - - - - $1,550.000. V to banko viap država svofe vrednosti. Obresti hranilnih vlog se pIaču|e|o od dneva vloge. FRANK VERANTH, E1 p y ’ Minn., priporoča se rojakom za naročila trdega in meh¬ kega premoga. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. HELO PRIJATELJ! Kadar si že¬ jen, ali če te tare maček, oglasi se v gostilni “Pri mačku” (Anchor Bar) na 311—3. A ve. Hibbing, Minn. John Povsha, lastnik. JOSIP INTIHAR, MATH. VIDAS slovenski zidar, se priporoča rojakom v Eveleth in okolici za razna stavbna dela, bodisi pri novih gradban ali popravah. Dela izvršujem solidno ter po nizkih cenah. JOSIP INTIHAR, 206 Monroe St., Eveleth, Minn. slovenska trgovi¬ na. Cenjenim ro¬ jakom in slovenskim gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice priporočam svojo lepo urejeno in bogato založeno GROCERIJSKO TRGOVINO. V zalogi imam občeznana “Cremo” moko; dalje prodajem krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo. Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostav¬ ljajo tudi na dom. Za mnogobrojen obisk in naklonjenost se vljudno pri¬ poroča Matli. Vidas, slovenski trgo¬ vec, Bivnabik, Minn. POZOR: Rojakom po Minnesoti in po drugih okrajih se naznanja, da se loti, ki so na prodaj v Gary, Minn., pri eni največji jeklar¬ ni v Ameriki še lahko dobijo po primerni ceni, to je, za kratek čas. Ker je naseljevanje vedno številnejše, prišla je družba do zaključka, da bode morala cene lotam povzdigniti. Zato rojaki, kateri hočete naložiti svoj denar sigurno in da vam bode nosil višje obresti, imate sedaj priliko, da ga vložite v zemljišče na Gary, Minn. Za natančna navodila se je obrniti na: MAKS VOI.ČANŠEK, zastopnik GAEY 1AHD CO., Eveleth, Minn. FBAKK TORKAR, zastopnik, Gary, Kew Euluth, Minn. -—: ali pa na :— GARY LAND CO. GEN’L OFFICE, 202 FAEZ.ADIO BUILDING, DULUTH, MINN. Townsite Office, Cor. Commonwealth Ave and Gary St., GARY f Minn. JOHN TERAN KROJAČ Ely Mam. se priporočam vsem Sioven - cem in Slovanom za izdelovanje mož- kih oblek in površnikov, čistim in popravljam tudi možke in ženske ob¬ leke. Vse po zelo nizkih cenah. Za delo jamčim vsakemu, da bode za - dovoljen. JOHN BARTOL, ‘SSSSM& PRODAJALNA. Naj starejši slovenski trgovec v Minnesoti. Prihranim vam denar na vseh potrebščinah. Prepri - čaj te se! JOSIP SELIŠKAR] Mnogi bogata- ® prišli ° S1 — se nasmehne Arabec. 9'ačin na beraško palico. Za las njene -glave ji ?a e, f a k sandale iz Kamboje, prstne in na-kite z dra- Baa U odrezek njenih nohtov ji plača s svileno obleko in ELY, MINN. k.Box 62, se pri poroča .rojakem za obilen obisk GO- STIIsNR, kjer ima vedno na razpolago dobro pijačo, Istotako tudi lepa preno¬ čišča. —- Priporoča se tudi rojakom za vsakovrstna stavbinska dela, katera izvršuje ceno in dobro. MIKE DANCULOVICH S; 529 W. Michigan St., Duluth, Minn., priporoča Slovencem in Hrvatom svo¬ jo dobroznano in z najboljšimi pija¬ čami in smodkami založeno gostilno, katero vodi pod imenom SLAVENSKI SALOON v obilni poset. Rojaki dobe lahko tudi gorka jedila, kar je velike vrednosti po sebno za potnike, ki potujejo skozi Du¬ luth. Držimo se gesla: Svoji k svojim! KADAR RABIŠ zimsko obleko, ne v trgovini Jos. Sekula na Aurora, Min nesota, kjer dobiš veliko zalogo vsa - kovrstnih oblek po najnižji ceni. — Vsakdo naj se prepriča, predno kupi kje drugje. Cene nizke. HARMONIKE ljam vsako jake har¬ monike in se priporočam rojakom za naročila. — Andrej Gale, Box 19, New Duluth, Minn. LJUBO B0GICEVICH, 15 Seli- w o o d Building, Duluth, Minn., priporoča Slovencem in Hrvatom za izvrševanje pooblastil, kupnih pogodb, vojaških profienj itd. Fosreduje pri družbah v sluaju poškodb. IGNACHOČEVAR ^ Minn., se priporoča Slovencem in Hr¬ vatom. v mnogobrojen poset gostilne, kjer toči vedno sveže pivo, ter prodaja dobra vine in likerje. Posebno se pa priporoča potujočim skozi Auroro, da ga posetijo, ter bodo dobro postreženi. A. M. MURNIK Crant Avenue Eveleth, Minn. Največja zaloga LV1ANUFAKTURNLGA BLAGA, TKANINE, ŽENSKIH IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DRU¬ GIH DOMAŽIH POTREBEN. Posebno pozornost posvečamo Slovenkam! I-RIDITE IN SI OGLEJTE NAČO ZALOGO TER PRE- PRIŽAJTE O NAČIH NIZKIH CENaH. KDOR ČITA P0LUTEDNIK ‘ NARODNI VESTNIK” IZVE NAJNOVEJŠE NOVICE IN PODKUJE SE V VEDAH, KI SO ZA PRAKTIČNO ŽIVLJENJE POTREBNE. MARKO MAROLT, *S č 5 e r ; Minn., se priporoča rojakom Sioven - cem in bratom Hrvatom v mnogobro¬ jen obisk gostilne, v kateri je vedno dobiti sveže pivo, dobro vino in razne likerje. Vsak Slovan dobrodošel. _ Slovenci pozor JStem naznanjam Slovenskemu ljudstvu, da imam v zalogi vsa kovrsrne obleke za moške. Sioven ci ko rabite obleko, obiščite nas. Pri nas se govori slovensko. Max Wine & Co prva vrata od First Natinonal Banke. Chisholm Minn MICHIGAN ,ie, ne vem, -kalko je potekel čas, — se je spraševal Strezinja po potu. Ali takoj je imel odgovor. Lepa Fatima je zakrivila to. In spo-znal je, da s-e je v njem in Fatimi vzbudilo m&kaj, nekaj neraz¬ umljivega, to, kar ljudje imenuje-o lubezen. Da, Tubim te, ljubim te, -krasna Fatima —• je govoril sam s seboj. Ti boš moj ščit, da -se me izgubim v tej Kordovi, o kateri mi je strašne stvari pripovedoval tvoj gospodar. Ne, ne grem k tr - goveu sužnjev, zakaj tvojo ljubezen hočem čuvati čisto, kakor ro - žo nedotaknjeno. (Dalje prihodnjič.) PETER MADRONICH VATSKI FOGREBNIK, 416—6th St., Calumet, Mich. Se priporoča cenj. ro¬ jakom. Tel.: Res. 313: Livery 185. MAT. D. LIKOVICH j t a /r n L^; Range, Mich., se priporoča Slovencem in Hrvatom za izvrševanje raznih za¬ dev, spadajočih v notarsko stroko. tS-fttetESsJdri Brf\vingCompany Fitger Brevving Co. Duluth - Minn. Večina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkih in stekleni¬ cah varjeno iz pristnih snovij. Josip Geržin zastopnik za ELY, Minnesota. SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIŠČA V AMERIKI. cc JOHN BARICH, SOUTH B ANČKE, Mich. Največja trgovina v Gornjem Michiganu z DO¬ MAČIM VINOM in TROPINOVCEM. Prodaja vozne listke za vse prekomor¬ ske črte ter pošilja denar v staro do- movilio po dnevnem kurzu. WISCONSIN. PICTURE FRAME CO Gleaser ... . fotogra- grafičnl atilje. Fine slike. Poročne sli¬ ke na.ša posebnost. 323 N. 8th SL, na¬ sproti pošte, dva bloka on slovanske cerkve. Sheboygan, Wis. Sfi S S Sfi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi M. F. SKALA, agent za Pabst“ Milvvaukee in “Peoples" Duluth pivo. Pina zaloga domačih in importiranih pijač vsake Hi vrste, smodke in vse kar spada / gostilniško ovrt. Se uljudno priporoča vsem cenjenim rojakom v Hi Hi Hi Hi Hi HiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHi ELY, MINN. Telephone No 52. A <(i « Dopisi. In J:XTvl -_ M. .v lahko pre.žiivi s tem kar skupi za les in da dobi v zimskih mesecih oii zemlje vedno delo v tovarnah v mestu, katerih je lfi, ali pa v eri milje< Ijeni parni žagi. " - - ....... takoj tukaj ..Jtakoi; lahko prodajo, ako ne na žago,'pa v pa-pirnice; nadalje je tudi v veliko pon prizna v sirarna, katero ‘so si farmerji ustanovili in kamor se lahko mleko prod«, '■"■i- j stroški, »ko p.* sagon kemu, kdor ne najde vse tako, kakor tu popisano, se povrnejo stroški, ako p* pog( de semkaj in si ogleda. Za pričetek tukaj se potrebuje polovico manj imvi kot drugod in lastnik zemlje, kakor tudi družba sama, ki je podpisana, pora ga naseljencem, da jim olajša delo in stanje spočetka. Cena akru je od SI6 k $18. Kdor se misli izseliti na farme, naj se takoj oglasi, ker ta priložnost Mr le še malo časa. Pišite po pojasnila takoj na: ILIRIA COLONIZATIOS CO. FRANK NOVAK, upravitelj, SHEBOYGAN, VTIS. r, NAZNANILO * vsem Slovencem po Minnesoti, da sem glavni prodajalec zem¬ ljišč, lotov, pri Steel Plant, Gary in New Duluth, ter glavni M- stopnik štirih največjih Insurance Company. Zavarujem^« in pohištvo za slučaj ognja. Preskrbujem prepise zemljišč, iz¬ vršujem dolžna pisma in pooblastila za Ameriko in Evropo! sploh vsa notarska opravila. Max Volčanšek Teleptione 104 509 Grant Ave. Eveleth, Minn- jf bila tatvine Ijani n; 1909 je pet 6 n »jena *a 14 , a nu iradi arveč vršen D > pa ^euhol "ti olži KUPUJTE PRI TRGOVCIH, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU. a BOŽIC IN NOVO LETO se kaj radi spominjajo Slovenci svojcev v stari domovini in jim pošiljajo darove; seveda iz te dežele večinoma le GOTOVE DENARJE; v tem oziru je najboljše, da se obrnejo v materinem jeziku na podpisanega, kateri : : : : : vse hitro in točno odredi. : : : ‘ 597 • Frank Saks® 82 Cortlandt Street, 6104 ST. CLAIR AVENUE, New York, N. N. E., CLEVELAND, I, , _ . -~ ... v V H Iz stare domovine. 'ts povspel do .častnega svojega se - danjiega mesta. Tudi pri njemu se je uresničilo: “Po 'delu pride pla - čilo!” Na mnoga leta;! Umrli so: Milan Pogačnik, reje- kranjsko. O vost. Franc Bergant, lilapec Cvetju i e bil že mno p ol krat ka- 5> a ter je na glasu, da je velik z “°'.ež'in pretepač. Na večer 21. sk°' - - * 1. je prišel z večjo .embra, 't. % "nt, '"esto. ‘Pot. Lis n ‘l( t ki je podpias*. >aa akni je od $.1 i ker ta priložnostil 'cOLONiZ® 5 ! inšeK 104 # Uvele** 1 ’ p jt4 N' // e i . lovsko družbo v Novakovo gcr t’ a “ v Vižmarjih. Ti so se mir- Stl 'ibnašali ter čez kake pol ure . t odšli- Bergant pa je vzel pri *°P - .^liau vrat stoječi vinski ko- °' !liarl in ga z vso sil 0 vrgel v na- ' ZSlf tni konec sohe med tam sedeče Jpr te Kozarec je priletel med gla- “° ? ' dveli gostov v zid, zadel ni '■tolar. Obdolženec se zagovarja storil to v pijanosti. Sodišče * ! e obsodilo na 7 mesecev težke g:U e u J Mačeho in očeta pretepel. Ja - Kuhar, 17 letni delavec v frivčevein'se jezi na svojega oče- > * ,v er S e je 'bil drugič oženil in r -pigal mačehi precejšen -del pre¬ moženja. Dne 7. julija t- L je pri¬ jel mačeho s steklenico v roki L it za 2 kroni, katere ji je po’ rjil Ker jih ni takoj dobil, je Lee! razgrajati, in iko je _ prišel t ,- esvo ji ženi na pomoč, ga je uda- jl i bičevnikom preko ušes in po trbtu. Prizanesel pa ni tudi mače¬ hi ; n j 0 tudi -pretepel. Zagovarja se’s pijanostjo. Obsojen j-e bil na C tednov ječe. Žepna tatica. Že la 'ki at zaradi tatvine kaznovana Marija Neu - b 0 id, 56 let stra iz Mureka. pri Radgoni, vdova, dekla, je jako spretna žepna tatica. Krade naj - raje v gnječi, 'bodisi v cerkveh, na trgu, ali pa po trgovinah. Dne 5. m. m-je prišla v trgovino k “Soln {U ” v Ljubljani, kjer je kupovala posestnica Neža Pa-der razno bla¬ go. Po stari navadi ji je izmaknila iz žepa denarnico z vsebino 18 K. £o v. Imela je pa smolo. Tatvino so zapazili pravočasno in tatico aretirali. V policijskem zaporu se !»> je skušala iznebiti denarnice, ter W jo je vrgla za neki zaboj. Pri tem pa so jo opazovali. Nftrvholuj sama priznava, da ima nekaki pfiseben nagoti k tatvini, kar spričajo nje¬ ne pogoste iu visoke kazni. Tj. 1892 je bila obsojena v Gradcu zaradi tatvine na C let. 1. 1901 pa v Ljub¬ ljani na o let težke ječe. Toda že 1909 je zopet kradla in dobila zo¬ pet 6 mesecev. L. 1912 je bila oh’ .sojena na 5 mesecev ječe in zopet m 14 dni zapora. -Obdolženka ni bila morebiti obsojena vsakokrat zaradi ene posamezne tatvine, marveč -vselej zaradi cele vrste - izvršenih tatvin, veliko število tat- ha, pa je -ostalo prikritih, ker je Neuhold v tej stroki zelo spretna Obdolženka v polnem obsegu vse ■priznava. i Porotniki -so vprašanje glede iz- : 'rsenih tatvin, kakor tudi da je ^ Postala obdolženka tatica iz unva- |; e 1 e »oglasno potrdili. Sodišče jo P obsodilo na 7 let težke ječe. ^O let dela in truda. Dne 9. t. m. j, uši magistratni pristav in na - BMb mestnega popisovalnega gospod Anton Gutnik 40 °jega službovanja. Služil je vojake, osem let de-želne - fišeu, sedem let deželni vla- sedaj služi d-vain-dvajset let občini ljubljanski. V letih do 1887. je 'bil iz domoljub - 1 etan t slovenskega -gledali - JL kakor -znano, zadnje ane ga leta pogorelo. G-o ■ utnik se je posebno živahno za -društveno življenje : . do pr av tedaj v najlepšem lV 3U - °'d leta 1876. pa do dru - ■'l e ^. a raE Pada je bil član ter ni ^ as tavonoša pevskega zbo ^-čitalnice. Leta 1889, ttr- l”- 1111 * zavednimi pomožni- ahrnki ustanovil Bolniško Porno društvo pomožnih in e(J uradnikov -za Kransko, f ? ne v s P ra v vspešno deluje Jvu je 14 let načeloval. „ a ’ -K hil soustanovitelj » a društva “Ljubljane;” .„ ^ dl o let načelnik. Leta 'Vrl, >, °° vil tarnbnraški -klub 4; p 6 ; 1 mu *> ’ •’ - j ‘‘ a - Poleg tega - di-n?K^° lkola? Slovenske Ma - r.^7* Cirila in Metoda, »ih-d r ;, društva ia drugih na’ toada. Deta ®estni % Ja i ki Le nova ! , Hu !v sk. mu je predsednik je mnogo 2^t7 sled te 7 0je na uosti je moral prehiti ' pl‘i I# Zav edn ia tero 'Urjeni; ne zapeljivim ^blju- iosti 0 le ; dko 1Ilar 'l j ivost j o, na- m vstrajnostjo se je grenko, zlasti pod toda vklonil se ni nee, 1 mesec. — Ana Lazar, me-st. uboga, 81 let. — Ivan Smole, za¬ sebnik. 81 let. — Rudolf Merčun čevljar, 53 let. — Elizabeta Poš - vor, zasebnica, 67 let. -— Vincen" cij Babnik, sin mizarskega pomoč¬ nika, 2 leti. — Marija Skoik, že - na posestnika, 39 let, — Helena Avguštin, dninarica, 42 let. — Marija Golob, kuharica, 72 let. — Marija Vidmar, žena strugarja, 62 let. -— Terezija Urbančič, hran jevka, 74 let. Drzen ropar. V Cirkniei je ne - znanec napadel -gostilničarja Alek sandra Koreaka na stranišču, mu oropal vse iz žepov, mu vzel ključ od blagajne, potem gostilničarja v stranišče zaprl in popolnoma o- ropal vso blagajno ter vzel tudi različne dragocenosti -s seboj. Ško¬ da znaša 3110 kron. Doz-daj drzne¬ ga roparja še niso izsledili. Umrla je mati g. profesorja dr. Frana Ilešiča, predsednika “Slo¬ venske Matice.” Pokopali so jo pri Sv. Juriju na Ščavnici. Pridelovanje sladkorne pese. Dne 19. novembra se je vršil v Dragatušu za nas veleva-žen shod v svrho pridelovanja sladkorne pese. Predavanje je bilo vse sko¬ zi poučno, jasno in zanimivo, da bi moralo pridobiti še tako -zakrk¬ njenega poljedelca -za to pomem¬ bno idejo. Kakor povzamemo iz govbra dvornega -svetnika g. Fr. pl. Šu - kije ta, zahteva taka pesa pred - vsem debelo zemeljsko pla-st, do - volj vlage in solnea. Za vse to je 'belokranjsko podnebje, kakor na - lašč in tudi lega sveta za rego - lanje in o-bdelovahje, osobito v na¬ ši dolini, vseka-ko primerna in pri pravna, Osohite važnosti je pa za nas dejs-tvo, da -pesi ne škoduje toča. Ako je toraj kmet udarjen v vinogradih od te strani, pesa mu ostahčč gotovo. Belokranjska posestva gredo strahovito rakovo pot. Leta 1880. je bilo v črnomaljskem okraju 30.000 prebivalcev in danes, na - mesto, da bi jih šteli še enkrat to¬ liko, jih ni niti 24.000. Žalostna, a resnična statistična slika. Vse liiti čez morje in ni je hiše, ki ne¬ bi imela naseljencev v novi domo¬ vini. Le kmet, ki ni zadolžen in ima na razpolago svoje delavske moči, -zamore shajati pri teh žalo¬ stnih ' razmerah, a taki so bele vrane dandanes. Tako nam je do - šla ta akcija za ustanovitev slad¬ kornih tovarn, kakor rešilna mi - sel v-zadnjem trenutku našega obu pnega položaja. — Za uresničenje tega podjetja potrebuje izvrše- valni odsek 6000 oziroma vs-tevši štiriletno kolobarjenje, 24,000 ora¬ lov sveta. Kmetje se morajo za - vezati po predpogodbah, da bodo pridelovali peso 3—7 let, akcijska -družba pa postane stalen vsakole¬ ten odjemalec. Ko so ti pogoji u- gotovljeni, -ustanovi se v Ljubljani glavna -sladkorna tovarna, ki bi -baje stala deset miljo-nov in produ cirala clo 150.000 metrskih centov rafiniranega sladkorja. Tej bi sle¬ dile po deželi tovarne za izdelo - vanje surovega cukra. Cena za me terski cent pese, postavljen na bližnji -kolodvor, je določena na 1 K. 80 vin., poleg tega ja vrne tovarna tudi 30 odstotkov izrez - kov, ki služijo izkisani v cement¬ nih jamah, kot izborno .živin-sko krmilo. Go-spod nadzornik J. S-kalieky iz Rudolfovega se je pouspel v svo - jem predavanju osobi-to na gos¬ podarski položaj češkega kmeta, čegar blagostanje je odvisno le o-d -gojenja sladkorne pese, saj mu taista donaša na enem oralu sve " ta do 260 K. čistega dobička. Istih uspehov je pričakovati pri na-s, kaj ti po zaslugi gospoda Turka, rav¬ natelja kemičnega poskušališea v Ljubljani, se : je dognalo, da vse¬ buje 'kranjska pe-sa v-eč sladkorja kakor češka. Gospod nadzornik nam je pojasnil tudi način obde - lovanja, regolanje, gnojenje, oko¬ pavanje itd. in kako bi se dalo po¬ tom strojev s skupno vporabo več ■vasi vzlic občutnemu -pomanjkanju ■delavcev, odstraniti tudi te ovi re. Končno se je zahvalil -gospodo ma predavateljema kot kulturni ma faktorjema okrajni glavar v Črnomlju gospod Silvo Domicelj z željo, da se jima uresniči ta veli - ka ideja, 'ki naj reši belokranjske¬ ga -položaja in mu vrne 'blagosta¬ nje. Kjer je sladkorna pesa, tam je bogat kmet. ŠTAJERSKO. Nesreča. Sv. Jurij o-b Ščavnici. V naši župniji je v nedeljo dne 30. novembra na en dan bilo 6 mrličev. Eden teh mrličev je bil 15 letni fant. Delavci so drevesa podirali, ena hojka ni na tla pad¬ la, ampak je obvisela na sosednji; fant zleze na hojko, da v 'zgornjem delu veje priveže; medtem pa pa¬ de so-s-edna podsekana bukev s svojimi vejami na fanta; veje so morali odsekati, da so fanta na prosto spravili: fant je -drugi dan umrl. Pred sodiščem radi razburjenja umrla. Dne 2. t. -m. je zaslišal pre¬ iskovalni sodnik v -Gradcir v neki zadevi gostilničarko Leopoldino Tichowar, -katero je zaslišanje ta-' ko razburilo, da je pred preisko ’ valnim sodnikom omedlela in ne -da bi se 'zopet zavedla, ko so jo do¬ mov prepeljali, umrla. Zaslišanka je -bila v 34 letu. Iz Maribora. 30. novembra po¬ poldne je hotel delavec Franc Turnšek iz Trzina skočiti z no - vega mostu v Dravo. Ko je splezal na ograjo, so ga prijeli in -zadrža¬ li pasanti. Tu-ršdk je zgubil večjo svoto -denarja in se je hotel zaradi tega vtopiti. — Iz Ptuja poročajo, da je ujel lovski paznik in mizar Jožef Van¬ da z železno pastjo tekom zadnjih 3 let že 17. vidro. KOROŠKO. Mesto samoumorilcev ! Iz Celov¬ ca. Celovec je mesto samoumoril¬ cev. Danes imamo zopet poroča¬ ti, da je bilo od 22. do 30. novem¬ bra v Celovcu in okolici 12 sam-o- umorov in trije poizkusi samo mo¬ ra. Nesreča v rudniku. Iz Plieber - -ka poročajo, da je udarila velika skala, ki se je sprožila v rovu, de¬ lavca Kozamurnilka in ga smrtno nevarno ranila. PRIMORSKO. Požar. 27. novembra je začelo v Trstu goreti v prodajalni Ivana Gianoni -za svetilne aparate v uli¬ ci Largo Santorio. Požarna hram¬ ba je ogenj omejila, toda zaloga v vrednosti 6000 kron je vsa zgo - rela. Alkohol. Voznik Franc Suša v Trstu se je tako napil, da je umrl. Igra s smrtnim izidom. Mario Štefe, sin -kmeta Ivana Štsefeta v Kopru, se je v hlevu z neko na zid pritisnjeno vrvjo tako nesreč¬ no igral — fant je bil tudi slabo¬ umen — -cla se -mu je vrv ovila okoli vratu in ga zadavila. Stavka pekov na Reki. Na Re¬ ki je izbruhnila stavka -pekov, ki se je razširila po vsem mestu. Pomanjkanje kruha se čuti ze - lo na Reki, ker pekovski pomočni¬ ki štrajkajo. V nekaterih pekar¬ nah pomaga vojaštvo. Mir se do- zdaj ni motil. ..Nesreča na Reki. Z Reke po¬ ročajo : V ladjedelnici družbe “Danubius” na Reki se je, ko so sestavljali dvigalnik pri zgradbi vojnih la,dij, zgodila v-elika nesre¬ ča. Ogrodje se je namreč poruši - lo in šest delavcev podsulo. En delavec je bil takoj mrtev, pet jih je nevarno ranjenih in so jih pre¬ peljali v bolnišnico, kjer je takoj eden izdihnil. Tudi ostali se -bore s smrtjo. V znak žalo-sti so dali dne 26. novembra vsem delavcem prosto. Povečini so vsi Ogri. Kriv¬ da leži na slabi -konstrukciji ogro¬ dja. Zastrupiti se je hotela v Trstu 20 letna Julija Petranovič in je kot vzrok navedla to, da je hotela svoje stariše prestrašiti; Dekle so rešili. Vlom. Neznanci so vlomili v Tr¬ stu -v stanovanje neke J-ožefine Bas-si in pokradli perila, obleke ter kuhinjskih stvari v skupni vred¬ nosti 1792 kron. Samomorilni poiskus. V ječi v Gorici se je skušal obesiti nek Ev¬ gen Anine, ki je bil te dni zaprt, ker se je izdajal za Barona Le - vetzova (moža grofice Lantieri) in na pošti s tem imenom d-vignil pisma -ki so na barona dohajala. Jetničar je moža še pravočasno odpel in so ga prepeljali v bolni - eo. Preiskava bo dognala, kakšen namen je zasledoval s svojo golju¬ fijo. Ženi odsekal glavo. Morilec tu - di sebe usmrtil. V SmičeViču pri Reki je pred -dnevi odsekal s se - kiro glavo svoji ženi Barbari -dela¬ vec Ivan Flah, ker se je sprl ž njo. Morilec je pobegnil. Zdaj so pa na šli Flahovo truplo blizu Cirkveni- ce. Mrlič ni imel ene roke. Poiz - ved-be so dognale, da je skočil s skale v globino in da mu j'e 'bila ro ka med padcem odtrgana. Dne 28. m. m. so potegnili ribiči odseka¬ no žensko glavo iz morja in ni iz¬ ključeno, da so našli glavo Barba¬ re Plah. Štrajk pekovskih pomočnikov ■na re-ki traja dalje. Imeniten gospod. Pre dtržaš- kim sodniki je stal te dni Emil Tomsig, Tržačan, ki je pod ime - nom “Dr. Wil-liam grof Barbo Thomsing” goljufal lahkoverne ljudi-, katere je očaral s svojo ele¬ ganco in znanjem jezikov. Izda - jal ,se je za angležkega inženir - ja in izvabil iz bratov Rene in Je- rome Fontaine v Trstu več denar¬ ja 'za neko “iznajdbo;” nadalje je lagal, da je v Bistrici odkril rud¬ nik in v Opatiji napravil veliko dolgov po hotelih in pri krojačih. Obsodili so ga na 2% leta ječe. Hudomušni tatovi. V noči od 1. na 2. decembra je slišal v gostilni Kranjčevi na Re-ki igrati velik or- kestrion. Gostilna ni bila razsvi- tljena. Stražnik je šel v gostilno in poklical domače ljudi. Dognali so, -da so vlomili v gostilno tato - vi, -ki so ukradli 60 kron drobiža, dve uri in več -družili stvari. Pre- dno so odšli tatovi iz -gostilne so iz same hudomušnosti navili av - tomat in ga -pustili igrati. O tato - vili nimajo še nobenega sledu. Stavka kočij ažev v Trstu. Tu so pričeli stavkati koči-jaži in voz¬ niki splošne transportne družbe in sicer zato, ker se družba po no¬ vem letu noče držati stare pogod¬ be in hoče napraviti novo pogod¬ bo,, s katero bi bili vozniki -zopet prikrajšani. Do -sedaj stavka 280 voznikov. Tat si najame poštno predalo. Na -goriški pošti se je -zgalsil pred kratkem baron Levecov in si je najel poštno -predalo. Hodil je re¬ dno vsak dan na pošto in pobiral iz predala pisma in časnike. ■— Plemeniti Levecov, ki živi s svo¬ jo -soprogo rojeno grofico Lanthi- eri se je začudil, ko ni dobil no¬ benega -pisma in nobenega lista. Končno je šel na pošto in razkrila se je tatvina. Počakali so drugi dan najemnika poštnega predala in ga aretirali ravno ko je po-bi - ral pi-s-ma. Tat se imenuje Armich Ko so ga prepeljali v ječo, je ne¬ kaj ča-sa razbijal, nato -pa se je obesil na rjuho. Paznik ga je si¬ cer pravočasno odrezal, toda mož j-e bil že tako slab, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. ce, dokler Granada ne pade. Kon - eno so bili kroverci premagani in -kraljica je slekla svojo srajco. Ta trenotek je Kolumb srečno porabil da je kraljici izrekel svojo pro - šnjo... * * # Ljudje -so slabi, slabi in hudob¬ ni, se je pritoževal fajmošter Ja¬ ka, -ko je bil izpraznil tretji liter. Poslušajte. Lani -smo bili trije du¬ hovniki sobratje v toplicah in ker nam je bilo hudo dolgčas, smo šli seveda z -dovoljenjem ribe lovit. Najprej smo -se pa zmenili: kdor potegne prvo ribo i-z vode, plača ■za vse tri -večerjo. No in poglejte kakšna -sta 'bila moja duhov-ska sobrata — nobeden ni hotel ri-be ki se je vjela na njegov trnik iz vode potegniti! Torej ste vi gospod župnik stavo izgubili in morali večerjo plačat. Tisto pa ne — jaz na-mre-e sploh nisem del vabe na trnik. TRGOVCI IN GOSTILNIČARJI! Leto 1913 se nagiblje h koncu. Še dva tedna in obhaja - li bomo rojstvo leta 1914. Dolžnost vas veže zahvaliti se odjemalcem in gostom za naklonjenost’ priporočiti se za nadalje, in izreči jim voščila običajna ob premembi leta. “Narodni Vestnik” je najboljše sredstvo za vse to. Tr - govci in gostilničarji, poslužite se tega sredstva in izrazite svoje občutke napram vašim odjemalcem in gostom v “Na - rodnem Vestniku.” Cene nizke, delo lično. Slovenec k Slovencu! Naročajte se na največji slov. polutednik “Narodni Vestnik”. Smešnfce. Sodnik: Kako ste se mogli ta¬ ko pozabiti, da ste svojo ženo ta" ko grdo pretepli? Obtoženec -. Gospod -sodnik — ali poznate mojo ženo? So-dmi-k: Ne! Obtoženec: Potem je naj bolje da o tej stvari nič ne govorite! * # * Spovednik: No — zdaj pa še po¬ vej .... mja. . kako -se pravi. .. . mja_ ponoči.... kaj grdega storil ? Pepček: Ja! Spovednik: Ježeš, Ježeš, ti ne¬ srečni otrok. .. . mja. .. . kaj pa si storil, kaj. .. . ? Pepček: Keglje -sem postavljal. # * # Kaj sem slišal — da se tvoja 'hčerka poroči z nekim pesnikom? I, moj Bog, zakaj pa rie! Veš moja hčerka je -tako mala, da 'bo še s pesnikom izhajala. * * * Sodnik: Vi ste obdolženi, da ste urarju iz odprtega okna ukra¬ dli uro. Obtoženec: Prosim, to je bilo drugače. Jaz sem šel po ulici, pa sem videl tisto uro, ki je tudi šl-a pa sem -si rekel, kaj bi sam hodil, ko 'bi lahko z uro skupaj šla, no pa sva šla. # * * Na škofovi gimnaziji je profe - sor razlagal -zgodovino razkritja Amerike,. Kakor znano, je dala kraljica Izabela Kolumbu potreb - ne ladje in sicer iz veselja, da je njena armada zavzela Granado. Škofov profesor je ta dogodek xr čencem tako-le popisal: “Kralji¬ ca Izabela je storila sveto prisego, da ne bo prej menjala svoje sraj - Elco Theatre ELY, MIN N. VAM VEDNO NUDI NAJ¬ BOLJŠE PREMIKAJOČE SLIKE, PETJE IN DRAMA¬ TIČNE PREDSTAVE. ZA¬ TO STE VLJUDNO VAB¬ LJENI, DA NAS OBIŠČETE. Naše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. VSTOPNINA VEDNO SAMO 10c. Predstave se začno vsak večer ob 8. in 9. uri. — Za sobote in nedelje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za¬ muditi, da neboste obžalovali. J. A. GRAVES, lastnik Miners National Bank, EVELETH, MINN. « « Kapital, preostanek in delniška odgovornost 874.000.00 ® » Pošiljamo denar in prodajamo parobrodne liste na vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah.§ Poselite nas. r Ugodna prilika! i Old Phone: Douglas 63-M. Chas. Str and 1206 COMMONVVEALTH AVE., GARY, (New Duluth), MINN. SLOVENCEM IN HRVATOM PRIPOROČAM SVOJO NOVO- UREJENO GOSTILNO, ZALO¬ ŽENO Z RAZNOVRSTNIMI PI¬ JAČAMI IN SMODKAMI. za one, ki so se odločili iti na farme ter postati neodvisni. V severnem delu Wisconsina, v okrajih ali county: Clark, Rusk, Chippeva in Priče, je naprodaj mnogo tisoč akrov dobre farmerske zemlje. Blizu mest, trgov, železnic, šol in tovarn za papir. Lepe ceste, čista, hladna voda, zdravo podnebje. Rastejo vsi oni pridelki, kot v stari domovini. Cene nizke ($15.00—$20.00 aker) in lahki plačilni pogoji; vsakdo ima čas plačevati pet let po dogovoru. Kupujte naravnost od lastnikov. — Oglejte si svet in pre¬ pričajte se na lastne oči o kakovosti zemlje. — Kupcem se vož¬ nja povrne. Za nadaljna pojasnila se je obrniti osebno ali pismeno na upravnika: LOUIS BEWITZ, 198 First Ave., Milwaukee, Wis. j ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ f ♦ S ♦ 1 ♦ ♦ ♦ Motenje prebavljenja. Če hočemo biti pri dobrem zdravju ne smemo dovoliti nikakih motenj v na¬ šem prebavljenju, zato ker je to vsikdar znak kake bolezni celega života ali pa tega ali onega sestoja života. Brez pravilne jedi in pravilne prebave ni življenja. Vsled tega je jako važno, da se ima pri rokah kako sredstvo, katero bo hitro poma¬ galo v slučaju slabega prebavljenja. V takih slučajih bi mi priporočali vsakomur dobroznano, zanesljivo in hitro delujoče TRINERJEVO t Amerikansko zdravilno grenko vino. ♦ ♦ # ♦ ♦ f ♦ ♦ f ♦ f ♦ ♦ ❖ f ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ To izvrstno sredstvo bo izčistilo prebavni sestoj popolnoma, ne da bi povzro¬ čalo kake bolečine; ono bo povečalo tek, dalo bo moč črevesju, in odpravilo bo zaprtje in vse neprilike združene s tem. Rabiti bi se moralo v vsakem slučaju bolehnosti. Imejte to sredstvo v vaši hiši in rabite je v zaprtju, živčnosti, glavobolu, neprebavljivosti, bolečinah v črevesju, Izgubi teka, slabosti, zlatici, težkoči po jedi, Ne odlagajte v nadi, da bodo te sitnosti same izginile. Če jih ne zdravite pra¬ vilno, bodo one oslabele organe. Najboljše sredstvo v vseh takih slučajih je Triner=jevo Amerikansko zdravilno grenko vino. V LEKARNAH. NE SPREJMITE PONAREDB. JOS. TRINER UVAŽALEC IN IZVAŽALEC, 1333-1339 So. Ashland Aven e, Chicago, III. “Narodni Vestnik” National Herald. Slovenic Sami-VVeekijr. Bwned and publlshed by the Slovenian Prlntlng & PublisMng Company a Corporation. Plače of Business: Dututh, Minnesota, 405 W. Michigan Street. National Herald lasued every Monday and Thursday; subscriptlon y early $2.00 me bost Advertlstng medlur among Slovenians in the Northvnest Rates on appllcatlon tntered as second-class matter May it. 1911 at the post Office Dututh, Minn., un der the let March 3,1879." " „NARODNI VESTNIK" Izdata Slovenska tiskovna družba, Duluth, Mlnn. rfral« vsak ponedeljek In četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stane: Za Ameriko In Canado za celo leto . $2.00 za pol leta . . $1.00 Za Evropo za celo leto . . _. . $3.00 _ Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo. Denarno pošiljat*« In dopisi se naj pošiljajo na naslov: “Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street, Duluth. Mlnn. OF WHAT BENEFIT IS THE AUSTRO- HUNGARIAN CONSUL OF ST. PAUL TO SLOVENIAN PEOPLE? About 20 years ago Slovenians started to settle in this part of the eountry, first as miners and hrmbermen and later on as farm- ers, taking up homesteads in St. Louis and Itasca counties. Rapidly the number of such settlers inereased until today we ean boast of about 18,000 of our countrymen being seat- tered mostly around ithe northera part of Minnesota. The Minister of Foreign Affairs at Vienna after learning that such a number of Slovenians settled in Minnesota, concluded that Consul ought to be sent to St. 'Paul to protect their interests, and the Counsul vvas sent. One day, about two years ago, Mr. Proehnik appeared in St. Paul, rented a suite of offices, plaeed in them a number of clerks and re- tained attorney Moritz Heim to act as at- torney for the Consulate. Mr, Moritz Heim imemdiately proceded in a very zealous man- ner to represent Slovenians in the teritory over which the Consul of St. Paul has juris- diction, the same being Minnesota, South Da¬ kota, North Dakota, AVisconsin and Upper Peninsula of Michigan. It seems that he and the Consul paid special aJttention right from the start to so-called Death Cases. As is shown to the readers, the hazards of the min- ing industry are great and every once in avvhile a miner gets killed. Slovenians being employed as miners quite often met with ac- eidents -vvhich result in their death. Before the times of the Austrian Consulate and hi« attorney Moritz Heim, the heirs at law of the deceased miners would forvvard the povver of attorney to someone in this eountry in whom they had confidence and this someone usually retained an attomey in Du¬ luth to close up the estate for them. Consul Proehnik investigated cases and came to the conclusion that those attorneys are charging exorbitant fees, that the administrators are acting for the benefit of themsekves and not for the benefit of heirs at law who in., most of the cases, reside in the Old Country. He concluded that he vvould send his attorney, Moritz Heim to Duluth and have him appoint- ed administrator in every čase which is re- ported to his Office. We admit that some administrators aeted in bad faith. ¥e admit that some atorneys charged a large fee. ¥e admit that some ad¬ ministrators even embezzled the money, but we also claim that the majority of cases were handled right and if the čase was handled by a respectable attorney or a friend adminis¬ trator, the money was al\vays forwarded to heirs at lavv in the Old Country. How did Consul and his attorney Moritz Heim proceed to represent those poor vvidavvs and orphans and old parents left far away in the Old Country who were dependent on the husband or son vvhom they sent to Minne¬ sota to work in a mine and sent them money for their support? It seems to us that they proceeded in a very business like way. The Statute is in their favor. If the nest of kin don’t apply vvithin thirty days for letters of adminisitration, Counsul of the Foreign gov- ernment is entitled to the same. It is prac- tically impossible to notify such heirs at law residing in the Old Country of the death of their husband or son and receive a povver of attorney inside of 30 days. It usually takes trom 50 to 60 days to receive such povver of attorney. What did the Consul do? He caused the Government in the Old Country to post notiees on every church, on every public building and everyvvhere vvhere a poor peasant could read it, that no povver of at- torney shall be sent to individuals but al\vays to Consulate. The Judges of District Courts vvere instrueted not to issue a povver of at- tor,ney to anyone residing in the United States nnless he is a Consul. Judges complied vvith the request. Having the question of povver of attorney settled, Consul and his attorney, concluded that somehovv they have to be notified of the fatal aecidents that occur. Fiually an ar- rangement vvas made vvith the Claim Depart" ment of some of the independent eompanies, Mr. Hollister vvas also approached by Mr. Heim, and informed, “that if he vvill notify h Im (Heim) of every death čase, he vvill settle vvith him vvith little resistance;” Claim departments are to notify the Consul of every such aeeident and in tura no suit vvill be brought by the Consul against friendly com- panies. As Mr. Proehnik expressed himself to a Countryman of ours, “why this is the only way to handle these cases, in many of them vve could not prove that the Company is liable and why not settle them ali on/an equal basis.” Tliis reminds us of a horse dealer buying a car load of horses, some of them vvorth $75 and some of them vvorth $200 apiece, vvell vvhy not buy them ali at $125 apiece. Just think of the injustice, the cases instead of be¬ ing handled individually are handled collect- ively, isettlements vvere made on the so-calLd Relief Plan. ¥e have been vvatching the doings of Mr. Moritz Heim for some time and vve could not find that he investigated a single čase in St. Louis county, that he took statements of any vvitnesses or inquired of people vvho vvere present vvhen the aeeident happened, hovv the aeeident occurred. ¥e found that in many instances, Consul petitions the Court asking for apointment of Moritz Heim as adminis¬ trator and saying that at the present time, the names and residences of heirs at lavv are un- fcnovvn to the petitioner. ¥e notieed that as soon as Moritz Heim is appointed as adminis¬ trator he settled every čase vvith the Claim Agent for the Company and distributed the momey vvithout vvaiting for the Order of the District Court. ¥e found in the files of Pro' bate Court of our eounty, that he vvas ap¬ pointed administrator of the estate of Nick Martinovieh. ¥e discovered that he settled the čase of Nick Martinovieh for $300.00 for vvrongful death and that he also eolleoted so- called Club Money, vvhich is nothing else than insurance money for vvhich the man pays vvhile in the employ of the mining eompany. What did Mr. Heim do ? Did he petition the Court for distributing of that money? No. He, knovving that the Probate Court having no jurisdietion over vvrongful death money, sncceeded in omitting an accounting in said Court for vvrongful death money. He dis¬ tributed the m'oney himself. Hovv did he dis- tribute that money? He dedueted $228.00— or caused the Russian Consul to deduct—for his Services as the itemized statemerut shovvs: Chicago, 111., Nov. 23, 1911. Mr. Wm. Marx, 400 Columbia Bldg, Duluth, Minn Dear Sir: In Re Niko L. Martinovieh In reply to yourqof the 5th inst., I beg to say that the total amount of money received in above mentioned čase vvas $708.35, state- ment of eharges as follovvs: Cash— Administratork fees.$ 15.00 Paid for Certified Copies.. 1.35 Advertising, legal notiees. 12.00 Expenses of tvvo trips to Duluth, railroad fare, Services. 25.00 41 letters ;petition of appearanee,ob' jeetions to the appointment of an- othre person as administrator; at- tending bearing thereon; personal conferences vvith attorney for the Mining Company; making settle- ment; dravving final account, peti¬ tion for allovvance of the same and for a decree of distribution, attend- ing hearing on final account dravv¬ ing order and decree. 175.00 $228.35 plus $0.70 for Bank Exehanges, leaving a balanee of $479.30 vvhich vvas forvvarded by this Consulate to the proper quarters and by this time it has most likely been turned over to the heirs in Montenegro Yours truly, Baron E. Schilling, Imperial Russian Consul. The balanee $72.00 and insurance money vvas forvvarded to the Old Country. He also enclosed a receipt vvritten in English for the mother of the deceased son. In the mean time, the brother of the deceased came from British Columbia to Duluth vvith a Povver of Attorney, but unfortunately the čase vvas settled. He vvrote a letter to mother and she left the Old Country and came to Duluth. An atorney vvas retained and he petitioned the District Court in behalf of the mother for distribution of that money, but Mr. Heim re- plied to that petition that the money vvas dis¬ tributed before the nevv rules of our District Court vvere adopted and he vvas sustained by one of the judges of onr District Court. Con- sequently, the money vvas not distributed by any Judge and by no Order of a Judge. The attorney for the Consulate settles the čase for •,'300.00 deducts $228.00 for his Services and exipenses. If an ordinary man acting as ad¬ ministrator dedueted $228.00 from $300 00 vvithout any Order of Court, he vvould prob- ably have to ansvver to Court for his vvrong aoings, but it seems that Mr. Heim not only did not have to account for it, but he is stili being appointed administrator in other cases. We also tried to find out vvhat effort did Mr. Heim make to colleet damages for de¬ ceased and vve vvere informed that Mr. Hollis¬ ter, acting as attoraey for the Company, did not have any difficulties in settling the ease. ITis offer vvas $300.00 and Mr. Heim simply aeeepted it. It happened that tvvo partners, Martinovieh and Prpieh vvorked together. Martinovieh vvas killed and Prpieh being at a sightly safer distance, lost an eye. Mar¬ tino vich’s mother being represeuted by at- torhevv for Consulate, received $72.00. Pr- pich retained attorney Victor Povver of Hib- bing, and collected $800.00 for the loss of an eye. Mr. Heim can not claim that there vvas no liability in the čase op, the part of the eompamy, because he knovvis that Prpieh’s ease vvas tried at Hibbing and the jury avvard- ed him a verdict of $800.00. The čase vvas taken to Supreme Court and the verdict sus¬ tained. ¥e could recite a number of cases in vvhich Mr. Heim apeared either for Austrian or for Russian Consulate and in vvhich any good attorney vvould have collectled double the amount that Mr. Heim did. If any ordinary man settled tvvo or three cases vvith Claim Agents vvithout having them f%st investi¬ gated, the Probate Court vvould refuse to ap- point him in future cases to act as adminis¬ trator, on the ground of incompetency, and the Judge of Probate vvould be doing the right thing. It seems to us that everyone is acquainted vvith the fact that Mr. Heim handles cases collectively, that he settles them for the amount offered by Claim Agent, that he never investigated a ease and that the only knovvledge that he has of,the,ease is.vvhat he obtains from the . Cia,im Agent* vvjiy other- vvise, he vvould not knovv if the man fell in the chute or if a Stone hit him on the head. And stili most every Monday this man is ap¬ pointed administrator of some estate and is at- torney for the Consulate. The Consul in¬ stead of being of benefit for our Slovenian people is doing us harm. A« a matter of faet, vve do not need him, vve do not need his Services and it seems to us that the only reason he opened an Otlice in St. Paul is to remind Austrian subjects of their military dut.y. It seems to us that in¬ stead of helping poor vvidovvs and orphans in the Old Country, he is helping his attomey Heim to get good fees for Services of vvhich a respectable atorney vvould be ashamed. ¥e vvonder hovv long our Courts vvill tolerate such a praetice. ¥e Solvenians vvill not and cannot tolerate it mueh longer. Of course, vve can not expect to get justice from “Aus¬ trian” Government. We have had long ex- perience vvith that same government in the Old Country and the less vve have to do vvith that government, the better off vve are. The only justice vve can get and expect to get is from Judges either of Probate or District Courts in this country, and to them vve ap- peal for help. (Bo obljavljeno v slovenščini ob prilik:). ALI JE NAPREDEK POTREBEN? ( Konec.) Če je torej napredek potreben na vseh po¬ ljih človeškega stvarstva, je potreben toraj za vesoljno človeštvo in v tem smo všteti tu¬ di mi Slovenci. O socijalnem stanju mi ni tre¬ ba na tem mestu govoriti, to razpravljal bom pri priložnosti, ker je že z besedo samo zdru - žen pojm napredka. Ime “socijalno” že tako- rekoč samo, tolmači napredek. Treba pa je napredka tudi na duševnem in znanstvenem polju. Ko je človeštvo prvotno vstvarilo prve stroje, je človeštvo najbrže mislilo, da ž nji - mi ne bo mnogo doseči, afco jih tekom časa ne bo izboljšalo. Ko se je lonec prevrnil pod si¬ lo pare, katera je puhtela vroča voda, še nik- do ni mislil, da bo ta lonec vlekel vlak, tem¬ več so vsi uvideli potrebo izpolnitve in napre¬ dovanja. Zato je tudi znanstvo mogoče le po napredku kaj ustvarjati. A tudi samo na se - bi mora to napredovati. To se tudi zgodi, ker se z računstvom že naprej dokaže, da je mo - goč stroj, katerega doslej človeštvo v praksi še ne more izvršiti ali ustvariti. Talko n. pr. ve človeštvo, da je najnižji znani hlad pod 273 stopinj Celzija pod ničlo to je tem - peratura vesoljnega prostora, čeravno elo - veštvu doslej še ni bilo mogoče doseči večje¬ ga hlada kot nekaj čez 250 stopinj Celzija pod ničlo. Znanstvo hodi praktičnem izvaja - nju naprej, in ker je le z znanstveno pomoč¬ jo mogoče doseči kaj, zato je znanstvo za vsa- cega človeka pottrebnoi, neizogibno potreb¬ no. Tudi v drugem duševnem delovanju, ka¬ kor v slovstvu, je napredek potreben. Sicer pa je ta že danes zakon v slovstvu in se, ki se ne drži napredka, sploh ne priznava. Da je potreben za slovstvo kot tako, razume se že itak na sebi; da pa je potreben tudi za člo¬ veštvo, to je treba premisliti malo bolj. Du - ševno delovanje je mera, kako daleč se je pov- spel človeški dub, kaj je rešil, razmotal, kaj odkril, kaj iznajdel, kaj izmislil, kaj vstvaril To stanje človeške duše pa se potom slovstva javlja dalje, se naznanja vsem človeštvu. Ta¬ ko se vzdigne duševno površje vseh 1 j udi j. Namen pa mu je tudi ljudstvo izobraževati ga likati, ga vzgajati, in tudi kratkočasiti. Da pa se vzgaja vsaka generacija, to je vsak rod bolj, vemo, zato mora tudi duševni nauk rasti, da preseže splošen napredek ljudij. Napredovati pa mora duševni razvoj že radi samega sebe, ker se drugače neha; a sta¬ ti ne more, kajti v trenutku, ko preneha, člo¬ vek otopi, se poživini. Tudi za duševni razvoj je napredek neobhodno potreben. Nobena zem- ska stvar ni popolna; vse se izpolnuje kar (Dalje v prilogi.) AUSTRO-AMERICANA PAROBRODNA DRUŽBA. Direktna črta med Nevv Yorkom in ^Avstro. Ogrsko. Nizke cene. — Dobra postrežba Električna razsvitljava. — Dobr kuhinja. — Vine brezplačno. Kabine III. razreda na parobrodib KAISER FRANZ JOSEPH I. in MARTHA WASHINGTON. Na ladjah se govore vsi avstrijski .jeziki. Družbini parobrodi na 2 vijaka: KAISER FRANZ JOSEF I., MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALIČE, ARGENTINA, OCEANIA. Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaljna pojasnil st obrni na glavni zastop: PHELPS BROS. & CO., General Agents, 2 Washington St., New York, ali na njih pooblaščene zastopnike v Zedinjenih državah in Canadi GE Sl ŽALOSTEN ALI OTOŽEN poseti naš Ely Opera House kjer bodeš videl krasne, naj¬ novejše premikajoče slike, obsegajoče črtice iz celega sveta. Slike so jako poueljive in tudi zabavne. — Menjava¬ mo jih vsak dan. — Za obi¬ len poset se priporoča VODSTVO. ZNAK DOBRE OBLEKE DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH SUPERIOR Cena za vse enaka. — Obleka za možke in fante; najboljše blago po primernih in poštenih cenah. SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. Frank Veranth ELY, Minn.=Phone 96. PRIPOROČA SE ROJAKOM ZA NAROČILA TRDEGA IN MEHKEGA PREMOGA. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. ROJAKINJE POZOR! LEPA PRILIKA za učenke, ki se žele naučiti šiva¬ ti ženske slamnike. Učenke se sprejemajo po dogovoru vsaki dan od osmih dopoldan do osmih zvečer. Naslov Helena Vičič 458 N. Halsted St., Chicago, 111., 2. nadstropje zadaj. Ljudje, ki poznajo dobri tobak, kadijo Havana cigare. Poskusite cigaro S. N. P. J. ki je najboljša cigara na Range. Varos in Iby so tudi dobre ci - re. Vse te izdeluje LOUIS TILLMAN Aurora , Minn. POGLEJ! POGLEJ! POGLEJ! Cenjenim rojakom Sloveneeem in Hrvatom naznanjam, da imam v zalogi veliko kalifornijskega vina. Staro belo po 75c črno 70c, novo belo po 65c črno 60c galon s posodo in voznino (freight) vred po Rangu. Manj kot 28 galonov se ne more naročiti. Se toplo priporočam za obila naročila - Anton Fox, bx 887 Virginia, Minn. bolečine in trdosti vT?' Izvrstno zdravilo, če in mil ne, za hromost ter 0 h ak " letl ozdravi prehlajeni. gnen k if in nahod. Zatirani’ S°’ bol <*i v' scanje v prsih. Je Pljuč j B Ozdravi glavobol in , , 4—5 kapljic v ko? a ‘° bobo1 - vrstno sredstvo z v^. vnetja grla. s g an L e v s i u - Ce se užije (4 kaplj e v . de) je izvrstno zoper k!- k ° 2arc u * neprebavljisti. c v z dodc u j Pristni expell er pride v kakor ga kaže slika. Zav o.ik na NIčVREDNf PONAREDBE DNE — 50 F. Ad. Richter & r. 74-8« WASHINGT0N STREn newyork. E1 Pozor! Pozor! Z malim denarjem veliko zabave! Pozor! Najboljši in najnovejši FON samo Naročite si najnovejši GRAMOFON, s katerim si lahko napravite prijetno zabavo z najlepšimi pesmi in godbo za mal denar. Naš GRAMOFON je popolnoma nova iznajdba. Nadkriljuje v» druge radi čistega, močnega glasu, vsled tega vam ga najtopleje pri. poročamo. Ako si naročite naš GRAMOFON, smo prepričani, da kr dete z njim jako zadovoljni. Prodajamo tudi igralne plošče najboljših pesnikov in godbenikov po 65c komad. Naše plošče so izdelane popolnoma iz nove snovi ter - pri vporabljenju nikakor ne pokvarijo. Ako padejo, se ne razbije) in to dejstvo jim daje prednost pred vsemi drugimi izdelki. Jamčimo najboljšo in pošteno postrežbo s tem, da v slučaju cen. dovoljnosti naročnikom denar vrnemo. Vsa naročila se morajo pred plačati. Cenik pošljemo vsakomur brezplačno. Pišite ponj. B ENKO RUS & 11250 INDIANA AVE., CHICAGO, ILL. e n JE 3G nt »M Slika kaže trgovsko poslopje iz opeke in cementa v Barrows, Minn. Delajo tukaj tudi novi šaft 12x18 čevljev. ^^ 01 p roda jaiao kraj mnogo dvignil. Sedaj je čas, da kupite lote. t na lahka odplačila. Iron Range Townsite Co. TORREY BUILDING DULUTH. MINN Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevaj t # Baltimore and Ohio železnic« CHICAGO do NEVntORKA Pičitp • R. C. HAASE, i,, !S'^ *. ■ SAJ \ Sm lri S* f £l*& X v L. * c Iz stare domovine. 'r> J kranjsko. Sb^He !?ton s Cl - ek obstrelil dečka. I.Vlet ^Franceta Kneza, posestmko- »e? rt sinil z Dolskega, je nek 16 let Vl>ga 'fant pri ig ran 3 u v prepiru st» r ' j t | v desno ramo. Ranjenega l ’ bstiT so prepeljali v deželno bol - ) j et j e vestno in marljivo FL vijal davčno «K, v pokoj, Bil je mož globoke »«“ ]. e< ,a prepričanja in zvest • 2 *' S L. S. Podpiral je gmotno 4 gg izobraževalne in verske vse |“,. lC ija in je povsod, kjer je ‘"“/pl potrebo, prihitel na pomoč kP j j e pa tudi domačim re- P 0 ‘:, pi so izgubili v njem res 'Tkeva dobrotnika. Bil je pre¬ it' ,j u ša, kremenit značaj. Ka- ^*vsestransko .je bil priljubljen, F* . n ičal njegov pogreb, h kate- 3 e 1 g0 p 0 ieg domačinov od blizo r, ]d prihiteli v tako velikem ■ n Vil njegovi sorodniki, prijate- piln znanci. Bodi mu blag spmin. \ v m. P- ' p c ročil se je pivovar v Lescah - Andrej Franc z gdšno. Ano Do- p|jo iz Lesc. ' obesil se je v Idriji 25 let stari j ar Ivan Krapš. Zmešal ga je alkohol. Um se je omračil pekovskemu mojstru Vincencu Pirnatu ml. na Poljanski cesti v Lljubljani. Pre- irliali so ga v umobolnico na Stu¬ denec. Umrli so v Ljubljani: Jakob fohlj. kajžar, 68 let. — Neža Željko, žena užitkarja, 60 let. — Josip Planinšek, dninar, 42 let. Anton Sernjak, sobni slikar, 32 let. — Alojzij Zadnikar, mizarski vajenec. 15 let. — Ivan Korošec, rejenec. 5 let. — Elizabeta Košir, ; mestna uboga, 85 let. — Josip Si¬ mončič j sin izvoščka, 32 ur. •— Ja¬ sa Kuhar, rejenec |0 mesecev. Pes popadel je dne 28. maja na . Petra cesti krojaškega vajen- .Jožefa TavČerja ter ga na levi »gi tako poškodoval, da so ga tirali na zahtrVo mojstra takoj očipeljati z rešilnim vozom v dežel » bolnico. Aretacije. Včeraj je policija aretirala znano malopridnieo Štur novo, ker je'na sumu, da je neke¬ mu moškemu izmaknila 10 kron denarja. — Na južnem kolodvoru »bili aretirani štirje Hrvatje, ker *o brez mestnega dovoljenja hote- use izseliti v Ameriko. Vse so od¬ dali sodišču. Smrtnonevaren padec. V VocL ® atu je padla dve leti stara delav; wva hči Marija Žagar po stopni- klet ter pri tem dobila smrt' Mnevarne poškodbe. Letošnja košnja obeta vsled godnih vremenskih razmer te- C® 11 pomladi obilo in lepe krme L o celo v krajih, kjer jo sicer " " ra * Poplave pokončajo, ozire ■A spridijo. Nekateri posestniki 26 začeli kositi zadnje dni mi , ?il tedna. Vreme je naravnost M8no. jj*j 0V skl ' ^ lle L junija je pri 1, d letni Rudolf Legat, stamr . Pb svojih stariših v Rožni do- R domov ter se začel zaradi ve S. P r .epirati, naposled pa tako 'b ; i. da sta morala priti dva sta ga le s težavo v zapor v viški stražnici ■•n :, e l ) il tud * v zaporu rabija- jjj'' Pobil pri oknu šipe, za V(J da tudi dobi plačilo. jBcji _ * v minulem maju smo L. \,°J 0 Hci Leskovca pet po- ^ in u . n ’ afdl s Li pogorela Ro- jU ,fvar, v 'Ld.šab Mergole Ar na ^ 0ld na( d Krškim ^ rop p VSar iu Strajnar,na Tr n f untar - 31. maja pa je bil *dod°f ar Z0 P e b v Jelšah. Pogo- j. I Ce , Set gos Podarjem vse hi- |%g a ,° ars ka poslopja razun !li Sv i n ° Z ?.’ en ajstemu so zgo- tiSo Va ,,' ,a Načelo je goreti pod |L L n0Vlra kozole KT ’ da 80 > Weč°el 0Sp0 i arja - Pn Zid. mostu. službo in nato i lahko denar. • Nadkriljuje vs* f a najtopleje pri. prepričam, jj V iKov m iz nove saovit« :jo, se ne nzbijejc ni izdelki, , da v stojna lila se morajo jrel' išite ponj. - cem. Na sumu zažgali iz mašče- Žel Vsled fC p. °krajnega glavar- rskem smo mora ij gne ti 0i; ' ila c. kr HalL° mka ’ ki se 3 e ze močno 11 s « Je bilo bati kake ne- listino 'lam ■ |ab()lkn s, n° dobili Sia Po T dala > da je bila se- & ]8m ® laka ) streha narejena P* je b?! , anji ^ e ^lni gover enca pl. "\Veingar- ten. kresijski načelnik pl. Reclr >a °b, patron in lastnik graščine dvor Tomaž pl. Pluschek župnik Anton Kastelic. Delo je izvršil Franc Kinzner iz Ljubljane. Leta 1877. se je streha na novo prebar¬ vala. leta 1890. tudi, potem ob zi¬ danju cerkve leta.1910. nekoliko popravila in sedaj se mora nado¬ mestiti z novo. Ženski rokovnjači. V vasi Mii- navas na Dolenjskem je bilo pred¬ lansko in lansko leto pokradene¬ ga veliko sadja, glavnega zelja, slanine , vina in drugih takih dob¬ rih stvari. Pri Alojziji Skušek v hLrnivasi se je lansko leto na bo¬ žične praznike kuhalo, cvrlo, pilo in jedlo, da je bilo veselje. Da pa ni bilo Alojziji Skušekovi preveč: dolgčas, je povabila k sebi še svo¬ ji prijateljici Ano Blažič in Mari¬ jo Koprivšek in Jožeta Blažiča. Ti so še veselili za mizo, “so pili in jedli in veseli bili,” kakor pravi pesem. Pri tej priliki so si odkri¬ vali tudi eden drugemu svoje ta¬ tinske grebe in od tega časa na¬ prej sklenili ožjo tatinsko zvezo in družbo z neomejeno zavezo. Ženske so hodile v moških oble¬ kah in škornjih, obraze namaza¬ ne s sajami na tatvine. Babnice so prišle na to, da nosi Katerea Fale¬ tič iz čučne vasi vedno pri sebi denar in da bi bilo dobro, da se ji denar vzame. Ker je stara že 70 let, je dovolj, če jo primeta dve. Alojzija Skušek in Marija Kopriv šek sta se oblekli v moško obleko namazali obraze in šli v mraku v gozd čakat Katreo, ki se je vra¬ čala v mraku domov. Koprivšek jo je prijela od zadaj in ji z roka¬ ma stisnila oči, Skušek pa ji je odstrigla pri lciklji žep, v katerem je imela 350 K. — Ana Blažič je pa stala med tem na straži. To stvar sta pa zvedeli Marija in Te¬ rezija Gričar. Da bi molčali, ji¬ ma je dala Skušek po 20 K. Se¬ daj so se pa babnice skregale in zločin je prišel na dan. Vse so spravili v zapor v Mokronog, od¬ koder jih popeljejo na okrožno sodnijo in jih stavijo pred poro¬ to. Ko je aretacija Katrca Faletič j izvedela, je rekla: “Jaz sem pa mislila, da me je satan napadel, j ker sem se pregrešila in rekla: “Denar bom vzela iz šparkase, če umrem, da ga ne bodo drugi po¬ žrli.“ Poročil se je g. Jakob Horvat posestnik vllirski Bistrici. Nepoboljšljiva tatica je leta 1872 v Bolhovemgradou rojena Helena Krvina. Bila je že mnogo¬ krat kaznovana; zadnjič je radi tatvine presedela pet let ječe. Ko¬ maj je bila lani meseca avgusta izpuščena na svoboda, je že zače¬ la izvrševati svoj tatinski poklic. Potikala se je po Ljubljani in Do¬ lenjskem in kradla, kjer je kaj našla. Njena posebnost je, da sc vdinja kot kuharica, potem pa ukrade, kar ji pride pod roko. Tako je prišla med drugim v ‘' službo ’ ’ k okrajnemu sodniku Peitlerju v Višnji gori in pokrad¬ la vina, jestvin, stnodk. blaga in nekaj gotovine. Tu je za 20 kron osleparila tudi nekega moža, ki se je tedaj nahajal v sodnijskih zaporih in ji nekoč skozi okno na dvorišču izročil 20 kron s prošnjo da mu prinese žganja in tobaka. Krvina je denar vzela, mož pa žganja in tobaka nikoli ni videl. Krvina je v kratkih mesecih iz¬ vršila nešteto tatvin, ki so se ji po pričah dokazale. Obsojena je bila na šest let ječe. Dne 23.' m. m. je ,na zatožni klo¬ pi 48 leti hlapec Rok Vutola iz Leskovica, obtdžen, da je 23. ok¬ tobra 1911. ko je prišel Franc Plut vinjen k njemu v hlev k Hočevarju v Krškem prosit prenočišča, ga zapodil iz hleva in ga zunaj te¬ pel in suval, da je padel in na tleh ležečega opetovano brcnil z obuto nogo v život. Plut je takrat obležal in so ga morali spraviti v krško bolnišnico. Zvedenca sta ta¬ krat konstatirala lahke telesne po¬ škodbe in je bil Vutalo obsojen le radi prestopka po §411. kaz. zak. na osem dni zapora. Septembra me seča 1912 pa se je Plut pri sodišču oglasil in zahteval obnovo, ker da je vsled takratnih poškodb vedno bolan in hira. Ugotovilo se je, da je iz takratne poškodbe nastalo vnetje kolkovega sklepa leve no ge in otrpnjenje levega živca na bedru ter oslabelost mišičja. I ti Plutu je nastalo trajno hiranje in nezmožnost opravljati svoj po¬ klic. Obdolženec se je zagovarjal, da Plutu ni nič žalega storil, da je ta sam padel.Zaslišane priče so potrdile, da je Vutalo Pluta zunaj hleva pretepal in suval. Videle so, da seje Plut po vseh štirih plazil do vhodnih vrat in da ga je Vuta¬ lo tudi takrat z obuto nogo suval. Vkljub vsemu temu pa porotniki niso bili prepričani o krivdi Vuto¬ la in so stavljeno jim vprašanje soglasno zanikali. Sodni dvor je Vutola oprostil. Vlomi v Ljubljanski okolici. V noči od 24. na 25. m. m. so nezna¬ ni uzmoviei vlomili v prodajalno Martina Podlipnik v Ihanu. Od¬ nesli so malo, ker jih je gospodar prepodil. Poizkušali so svojo sre¬ čo zopet v noči od 26. na 27. v žu¬ pnišču; organist jih je zmotil. Naj bi se ponočne patrulje pomnožile j kajti ljudje so vsi v strahu in brez skrbi ne m rejo zaspati. Naj se ro¬ kovnjačem napravi enkrat konec. PRIMORSKO. Odlikovanje. G. monsignora Antona Rogača, dekana v Hrušici pri Podgradu v Istih, je imeno¬ val cesar vitezomFranc Jožefove¬ ga reda v znak priznanj za nje¬ govo požrtvovalno delo za blagor ljudstva v gornji Istri. “Svobodna slovanska paroplov- ba.” I/. zanesljivega vira bnježi- mo razveseljivo vest, da se snuje svobodna slovanska paroplovna družba s sedežem v Trstu. Akcija, ki v celem obsegu še ni za javnost, je v rokah vešeakov in strokov¬ njakov in razun tega je osnovana v malem, tako da se ni bati uevs- pelui vsled prenagljenosti. Za en¬ krat misli snujoča se družba na nabavo samo enega parnika 900 ton vsebine, ki bi stal približno 300.000 kron. Zanimiv je način la¬ stništva parnika Ta se namreč deli na 24 enakih delov, tako da posta¬ ne interesent z vplačanim zneskom 12.000 kron lastnik ene štiriin¬ dvajsetine parnika, dočim prevza¬ mejo druge dele drugi. Lahko pa se. dogovori tudi več interesentov, ki zložijo potrebno vsoto za eden del. Ker to podjetje edino slovan¬ sko na Avstrijskem, ki bo iskalo svojega delokroga po Sredozem¬ skem morju — druge družbice vo¬ zijo le za obrežjem — in ker se ravno paroplovba rentira, kakor menda nobena druga panoga gos podarstva, je pričakovati, da se po med SloVenei marsikdo odzval va¬ bilu. Snovatelji bodo iskali pod¬ jetja stikov a’ Ljubljani, Zagrebu na Dunaju iu drugod. Lep zadružen napredek. Čev¬ ljarska zadruga v Mirnu je otvo- rila novo prodajalno v Tržiču na Primorskem. Sedaj ima zadruga sledeče prodajalne: v Mirnu, v Gorici, dve v Trstu, v Spij it u in v Tržiču. Skrb za izseljence. Nekak nov dom za izseljence nameravajo ustanoviti na Greti nad Trstom. Tam je tako zvana Krešičeva last, ki je za take svrhe zelo primerna. Zlasti ne manjka pitne vode. Se¬ daj se merodajni krogi bavijo tu¬ di z mislijo, dahi se vstavljali vla¬ ki južne železnice v Barkovljah. kar bi bilo za vse veliko bolj ugod no. Izseljenci bi imeli do svojega zavetišča le kakih pet minut hoda \ dočim je iz Trsta 20 minut in po-; staja v Trstu bi se tudi lahko ne- j koliko oddahnila. Porota za žalenje časti. Pri po¬ rotnem zasedanju, ki se dne 2. ju¬ nija je pričela v Trstu,, pride na vrsto sedem slučajev. Obravnave so se vršile tokrat v znamenju ža- lenja časti potom tiska, izvzemši slučaj Antonije Pirjevčeve, ki se je zagovarjala dne 3. in 4. junija radi zločina sleparstva. Dne 2. ju¬ nija je na vrsti zadeva bila Štefa¬ na Godine, odgovornega urednika “Edinosti” radi žaljenja časti in radi istega prestopka. Naslednje dni do 13. junija — do konca za¬ sedaj zagovarjali se bodo žurnali- sti in uredniki Ciau in Lanza, Ko¬ pač Brandolin in Sponza, Cuttin in slednjič še Pressel. Drage in redke črešnje. Leto¬ šnja letina erešenj je na splošno precej slaba. Že več let jih ni bilo tako malo kakor ravno letos. Pov¬ prečne cena je kilogram po 5 v. Tujci v Gradežu. Kopaliških gostov je v Gradežu še zelo malo če tudi je bilo kopališče že L maja odprto. Lansko leto je bilo ob tem času veliko bolj živahno. Kakor kaže, bodo letos kopališča zelo tr¬ pela, ker bodo ljudje zaradi sploš nega slabega gospodarskega sta¬ nja rajši doma ostali. Nesreča z avtomobilom. Dne 26. m. ni. je proti Sočkemu mostu v Gorici z vso silo drvil v jaški av¬ tomobil oddelka zrakoplovcev. Nasproti mu pride voz s parom volov. Avtomobil hitro zasukne v stran pri tem pa pade iz avtomo¬ bila vojak, ki se je v njem vozil. Na cesti se je večkrat prevrnil, na kar je obležal nezavesten. Prihi¬ teli so ljudje, med prvimi čevljar¬ ski mojster J. Medešč.ek. ki so vo¬ jaka izpirali z jesihom in vodo. Kmalo si je opomogel. Zelo je opraskan po životu in rokah. Sre¬ ča je, da se ni zgodilo še kaj huj¬ šega. Nesreče. Andr. Brajnik iz štair dreža, star 18 let, je padel s ko¬ lesa in si zlomil desno nogo. Zdra¬ vi se v Goriški bolnišnici. — Pri Moši v Furlaniji sta zadela skupaj dva voza. V enem je sedel neki Lab iz Vidma. Voz seje prevrnil in Vidmec si je zlomil obe nogi. Prepeljali so ga z avtomobilom v Videm. — V Podgori je v tovar¬ ni padel v kotel Josip Pavlentič iz Solkana in se poškodoval na rami. Zdravi se v Goriški bolniš¬ nici. jal je celo vrsto let podpre svo -1 jih porokov. Strah pred sinovo “smrtjo.” David Leitner je korpdjral i>n 47. pešpolku v .Mariboru. Tejini 'so vojaki slavili poččtek z&kjjih sto dni, kar imajo služiti ak^rtio. Na¬ vada je, da dajof.-^fe .t-ejNI VESTNIM** izdata Slovenska tiskovna družba, Duluflt, Mirin, zhafa vsak poned ljek in četrtek zvečer na S. straneh Naročnina stane: 7a Ameriko in Ganado za celo leto . . $2.00 za pol leta . . $1.00 , Za Evropo za celo leto . . $3.03 Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo. Denarne posiljatve in dopisi se naj pošiljalo na naslov: “Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street Duluth, Minn. Spominfajte se olj raznih prilikah SLOVENSKEGA ZAVETIŠČA V AMERIK!. SPLOŠNI NAPREDEK SVETA. (Dalje.) Oni prvotni priprosti rokodelci so se tudi izpopolnili. Zaceli so delati po gotovih zako - nih, Kafcošna razlika v stavbeništvu qd koc iz ilovice in hlodov in vej do današnjih veli¬ častnih palač iz železa in stekla ! Kakošna raz¬ lika s kmetom iz dobe lesenega drevesa in srpa in cepca do današnje dobe modernega ekonoma in kmetovanja s stroji! To je napre¬ dek! — Primerjajmo pa nekdanjo visoko Kitajsko kulturo in bogastvo s sedanjim beraštvom in nevednostjo. Primerjajmo Egipčane iz leta 2000 pred Kristom. z današnjimi Egipčani — in videli bomo nazadovanje, nazadovanje, teh narodov v vseh ozirih gospodarstva in prosve¬ te. Kaj se doseže s stremljenjem po napredku, in kaj z lenobo in brezbrižnostjo in nezaved¬ nostjo ! Egipčani lizali so stare bogove in pili sok tisoč let stare modrosti •— propadli so, Rimljan, kmet, jini je vpognil tilnik. In padla je viška prosveta ijn moj Pržanov, in p$dli so Semiramidi, z njf| kra'snimi visečimi vrtovi vred, vsled trdovratnega verovanja v stare, gnjile zakone. Tisoč nazadnjakov je padlo pod enim naprednejšim Starogrkom; pest Sta* rogrkov je stisnila vrat milijonom nazadnja - škili Perzov. Tak je napredek sveta — in tudi nazadek. K ek a j pa, kar tu v onih časih ni napre¬ dovalo tako hitro in popolno, to je bil soci- jalni položaj ljudstev. Najbrže bili so začetko¬ ma ljudje vsi enaki, ali približno enaki v pre¬ moženju. Divjaki so baje še dandanes prilr čno enako premožni — živijo od danes do ju¬ tri, takorekoč. Fizična in duševna moč raz - vijala se je pa pri raznih ljudeh različno, in na podlagi teh dveh stvari se je jela tudi po¬ sest oprijemati istih, ki so bili močnejši na te¬ lesu in duhu. Bogatejši osvojili so si več pra¬ vic, slabotneje so pa porabili za delo. Heleni niso imeli sužnjev v tem pomenu besede, tem¬ več nekake služabnike, ki so pač delali za¬ stonj, vendar imeli so vsaj nekaj človeških pravic. Rimljani, ki se duševno niso tako raz¬ vili kot Heleni, ki so vsled večnih bojev več ali manj osuroveli, imeli so sužnje v pravem pomenu besede, ker odrekali so ljudem, ka¬ tere so lastili, vsako človeško pravico. Bili so živina, brezpravna stvar. Vendar so enkrat posegli v politično delo s tem, ker so se zbrali pod rimskim vojskovodjem, da zavzamejo Večno mesto. Pri izhodnih narodih je to v tem oziru še slabejše. Pri Perzih je bil suženj manj kot pes. V socijalnem oziru torej ni bilo pravega razvoja, in posledica je bila razpad. Sužnji bili so tlačeni ljudje. Zaničevan je bil pozneje'kmet, in rokodelec, in s tem nastali so notranji spori,notranji nemiri po raznih drža¬ vah, ki so povzročili padec vlad, padec kra - ljestev, padec narodov. Vzrok vsemu temu je iskati v ^slepljenju ljudstva, v tem, da se ni dovolil žarek omike med “maso” — in zato so bile vraže, hudodelstva in gnjilost družab¬ nega stanja v najlepšem cvetju, dokler ni pri¬ šel polom in je vse vsahnilo, zginilo s sveta, vstaja bila je malenkost, kot je malenkost danes v neomikani Mehiki, kjer je doma ne¬ vednost m vražarstvo. Tudi žena, ki tvori ve¬ likansko vprašanje med vsemi civilizovanimi narodi sveta, ni razvijala svojega stanja, svo¬ jega položaja, svojih pravic normalno. Zakaj? Gotovo zato, ker je bila tudi fizično slabejša kot njen možki tovariš, in vse fizično in dušno slabotno se je moralo pokoriti močni palici, in se pokori še dandanes. Pri Grkih in Rimljanih so imele ženske pač mogoče prevelik vpliv; kult njih je poskočil prilično na isto stopinjo kot je bedasto “vitežtvo” tam v AvstroOgr ski in drugje. Nasprotno pa Orijent ni pripo- znaval žene, in je še danes ne. Se ve, Rim in Atene tudi nista dajali ženi posebnih politič¬ nih pravic. Žena bila jim je ie nekaka bogi¬ nja, nekako potrebno zlo. Gotovo ima pa žena veliko veljavo v političnem ir.gospodarskem oziru že. kot vzgojiteljica pt;ok, naraščaja. Izobražena mati ima izobraženi otroke, in zato je popolnoma pravilno, da se lovoli ženi go¬ tovih pravic in se jo nima/kot Jl^glej- mo perelo državo Turkov, kjer zehaj v j nič kot igrača, kot suženj! Nobenega mod»j^aa.;|ia - predka, slabo, gospodarstvo, nazadovanje. - v Starem veku. Slovani so napredoval; ip se razvijali v tem temnem času tako, da o njih v tej dobi sploh ni govora. (Dalje prihodnjič.) NAŠE GOSFODARSKO VPRAŠANJE. (Dalje.) S tem pa ne mislim nikogar strašiti, dafbi ne kupil lote ali zemljišča. Pokličem to v spo- j min ljudem le zato, da se pripravijo na vs«:j eventuelnosti, kadar kupijo loto ali zemljišče®} Moj' odkritosrčni in prijateljski nasvet je: “Ljudje štedite ejenar za nakup zemljišč.” V industriji in na delavskem polju je vse pre¬ gnano, in pregnano bo najbrže vse bolj in bolj. Tekma med delavstvom je silovita; boj za življenje pri industriji je dan za dnem hujši. Štedite torej in podvizajte se, da se bo¬ ste čimpreje osamosvojili, da boste gospodarji lastne grude, kjer boste lahko služili brez strahu za vas in vaše vsakdanji kruh. Kdor je mož zato naj misli na eventuelni nakup farme, naj stremi, da postane končno neodvisen gospodar. Pripravlja naj se za ta poklic že kot delavec v industriji; pripravlja s financijelno in cliševno močjo. Med nami Slovenci preveč vlada brezskrbnost, preveč veselice in pijača. Denar, cele, kopice težko prisluženih dolarjev mečemo stran za vsta- novo, vzdrževanje in oprembo naših obilih društev s “fanami” in traki in knofi. Vse to spada k našem življenju, to je res; a res je pa tudi, da je vse to mnogo, mnogo pretirano. Naša edina misel je salun, veselica., farm in Iruštvo; nestabilno zavarovalno društvo. Na političnem, izobraževalnem in gospodarskem polju smo tako majhni, da se nas komaj pazi s povečevalnim steklom. Dekoracije naših dru¬ štev, ki obstojijo povečini iz najnavadnejših delavcev z najnižjo plačo in najnegotovejšo eksistenco, daleč nadkrii.jujejo, razmeroma društva, katera tvorijo mogotci — petični in I Črnogorcem v izobraženi ljudje ' j Znano je, da se I tali K- Moje mnenje je, tla bi bilo boljše za posa- bi se pridružila Avstr\j,i mezne Slovence, in tudi za celokupnost, če bi' se naš človek —- ženske in možki - — res zavzeli za združenje Jednot in Zvez v eno, dve ali tri celote. In potem pustimo Jednote in Zveze to kar so, pustimo jim delokrog zavarovalnih zadrug, pustimo, tla jih razvijajo isti, ki so poklicani za to, in to so uslužbenci, ali kakor jim nii pravimo, gospodje uradniki. Jednote in zvčze bi morale biti zato. da nas zavarujejo in zavaroval naj bi se vsakdo za vsak slučaj, a ne, da nas vedno skubijo z nakupom fan in knofov in z raznimi prireditvami veselic in konvencij in popivanj, katerega je med nami več kot preveč. Nikdo nima nič proti zletu ali proti veselici, saj nismo resni filozofi, in svetniki in svetnice tudi ne mislimo postati, a razveseljevanja v našem tužnem položaju je preveč, za vso drugo stvar .se pa ne da nič ali pa jako malo. V politiki smo Slovenci ničla, ker nimamo I olitičnih klubov, da bi nam razlagali pomen državljanstva, in namen te ali one stranke. Na polju delavskih organizacij, unijonizma, smo tu državi Minnesoti popolnoma za plan kani. Na gospodarskem polju jeli smo se 6- življati. In na izobraževalnem polju imamo tudi nekaj malega začasnega, mimoidočega uspeha po nekaterih večjih naselbinah, v po¬ dobi šol, dramatičnih, pevskih in telovadnih društev. In na vse zadnje jeli smo tudi počasi laziti do Zavetišča za naše nesrečnike in ne¬ srečnice, za katero stvar bi se bilo treba vse¬ kakor zavzeti z resnejšo vnemo, posebno od strani naših mogotcev in naših Jednot in Zvez. Kdor čuta naše časopisje, pričeti se mu mora studiti in gabiti z vednimi razpravami o Jed no tali in Zvezah in veselicah. Vse to je tako pretirano med nami kot menda med nobenim drugim narodom. Vse to je največji zavor, da ne polagamo več važnosti na druga važna vprašanja. Jednota in Zveza nam je edina skrb; vse drugo se zgubi v ozadje. A ko posta¬ nemo stari, kadar nas vrže kapital na cesto, nam Jednota ali Zveza ne more pomagati, podpirati jo moramo še mi, vzlic temu, da smo brez dela. Mi smo delavci, služabniki, ki se moramo pokoriti poveljem delodajalcev, premožnejšim slojem. — To naj bi nam vendar že 'enkrat odprlo oči, da bi polagali več važnosti na po- litičpo, delavsko in gospodarsko organizacijo. Dokler smo mi odvisni od delodajalcev, do - kler je delavec odvisen od kapitala, če sme delati in kruh služiti ali ne, je absolutno po¬ trebno, da se organizira v soc-ijalizmu in, uni¬ jam zrnu, je absolutno potrebno, da se orga - nmra v gospodarstvu, je absolutno potrebno, 1 da vsak sam skrbi za svojo bodočnost, in to ne le za zavarovanje za slučaj nezgode in smr ti pri zavarovalni zadrugi, in za morebitno' potrebo podstrešja in oskrbe v zavetišč več tudi v gospodarskem oziru v pravom memi besede, namreč, da štedi z namenbi;, j M končno kupiti zemljišče, kjer bo imgL djoma- čijo, podstrešje, in kjer bo služil življmije za sebe in družino do smrti, ne da bi sefiOp, ^ilo treba bati zdajinzdaj bo vržen najoe^t) inf bo ob kruh. (Dalje prih.) BALKANSKA KRIZA V LUCI ANGLEŽEV. (Konec.) To se je le deloma moglo doseči. Ruska opozicija je preprečila vst.anovitev velike Al¬ banije iti treba je bilo žrtvovati severo-alban- ske okraje okrog Prizrena in Peči toliko rajše ker bivajo tam moslemski Albanci. Radi Dja- kovega je bil boj, ker biva tam več rimskoka¬ toliških Albancev. Ker pa je avstroogrska diplomacija končno odnehala od Djakovice, je vztrajala na tem, da mora Skader postati albanski. Padec Bkadra je bil zato hud uda- jrec iZH Avstro Ogrsko in ko se je poročalo, da j st; je Esad paša s svojo vojsko proglasil alban* . kim kraljem, se je avstro ogrska vlada pri - pj P"avila na najenergičneje korake. Ostale velesile niso ničesar vedele o Alba¬ niji, izvzemši Italijo, ki ima svoje interese, na jugu in ki bi se utegnila dati podkupiti, da se ne Tu vmešavala v avstrijsko intervencijo na severu m na severovzhodu. Od petero poslani¬ kov, ki so se s Sir Grevom zbrali v Londonu h konferenci, bržkone nikdo ni kdaj proučeval albanski zemljevid, predno se je konferenca začela. Avstroogrski poslanik grof Menns- dorf menda tudi ni bil na boljem nego njegovi kolegi) pa dunajsko zunanje ministrstvo mu je dalo na pomoč svojega najboljšega stro - kovnjaka*' g. Ippena, in v poeetku mirovne konference drugega balkanskega izvedenca generala barona Giessla, prejšnjega vojaške¬ ga atašeja'v Carigradu in sedanjega avstro* ogrskega poslanika '.v Cetinju. G. Ippen ni samo postavil.grofa Mennsdorfa v “sedlo”, marveč tje tudi vladal zborovanje veleposlani¬ kov glede detijioV pri določevanju albanske meje. Daši m h ni bilo mogoče premagati rvr sko-srbski odpor proti v stvaritvi velike Al¬ banije, je vseeno znal doseči mejo na Avstriji koristen ngcin. To se je storilo v nadi, da se avtonomna Albanija organizira tako, da ne bi bila avstrijskim interesom v škodo. Misel, da bi se mohamedanski Albanec, kakor Esad pa¬ ša, utegnil naredili gospodarja dežele, je radi tega v Avstriji zelo slabo vplivala. Pa neka stara pogodba, ki .tvori del trozveze, obligira Avstrijo, da se pr^j sporazumi z Italijo, pre - j den intervenira v kateremkoli delu Albanije, j Z Dunaja so pošiljali brzojavke v Rim, poziv- i jajoč vlado, da se pridruži ekspediciji proti j Skadtvi jn Esad paši v r Tirani. " strinjala s tem, daj na severh, marveč je Valono in del južno- ČE NE MORE¬ TE DOBITI PRAVEGA RICHTERJE VEGA PAIN EXPELLERJA PIŠITE NA F. A. RICHTER & CO., 74-80 WASH- INGTON ST., NEW YORK, N. Y. NE ZAMENJAJTE! DA JE KE pozabite i Mestna hranilnica ljubliansb V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3 ( j r ^ največja in najvarnejša slovenska hranil® Prometa koncem leta 1911 fi M R milii/,.. Stanje hranilnih vlog 42 milijonov i^° V ^ Rezervni zaklad hranilnice I.Oftn nn«?' . ■ ... om,, UUQ kron ebrestuie po 4 1 j 2 0l o brez odbitka, Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice stna občina ljubljanska z vsem svoji® Br ln ae ' njem in z vso davčno močjo v vrednosti 'm m ° Že jonov kron. Poslovanje nadzoruje c: kr vlada, kram sir a ’ ' njem in z vso davčno močjo v vrednosti r* ■'- 1 - ^"islovanje nadzoruje c kr h vlada kranjska. dezel *a Denar pošiljajte po pošti, ali kaki zanesli!, • n Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam posl' i na “Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubii^- ■ 1r *- kako drmgo ma.njvarno “šparkaso”. Nam p a ta” •" Ee v po kateri banki dobimo za Vas denar.Svoi način pisit e, site razločno in natančno. 13 ov na m pi- Izključena je vsaka špekulacija in ize-uba - denarja. vl02ene Sa PRODA SE LOTA Jf poleg poulične železnice, na lepem ; krauj in s krasnim razgledom. — Cena $200. — Za podrobnosti se je j ^ obrniti na lastnika j AVGUST GREGORIČ, jJJ 38 Adams Ave., Eveleth, Minn. j »t* , «*» «* o* **• **' '**»«*» **» ' nasvetovala okupirati 1 albanske obali, medtei/n ko bi Avstrija šla po svojih poslih. Okupaefija Valone po Italiji bi pomenila, da bi It ali j »a niogla zapreti Otrant- sko ožino, kadar bi .sti , ji zljubilo, ter bi mogla odrezati avstrijsko bi ’ iibvje od Sredozemske¬ ga morja lažje, nego ^Aitt.ngleško brpdpvje za- moglo zapreti Roka\( t preliv s tem, da bi razpostavila svojo mn-ia. črti od Newhavena do Dieppe. Razdalj ki Punte del Sapone ob južno-italijanski (RK 1 ! Valonskega zali' SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBA 11101 405 W. Michigan St., DULUTH, MINN. Izdaja največji slovenski dvotednik NARODNI VESTNIK” 99 va ne znaša vec nego ec. milj. Pa v svojem pri¬ zadevanju zagotoviti ('Ha ne bi Esad paša v Albaniji zmešal načr v avstro-ogrske diplo¬ macije, je bila avstrijska diplomacija v pr¬ vem trenutku pripravljena zapreti svoje oči ]»roti bodočim nevarnostim ter dati Italiji pro¬ sto rko. Nato se je Čifnagora odločila izpraz¬ niti Bkader ; n se je položaj s tem zopet popol¬ noma izpremenil. Izkazalo se je tudi, da je Esad paša neofenzivem in povod za avstrijsko vojaško .ntervenci;^ je izginil. — Okupacija Bkadra po Mednarodnih četah bo za trenutek preprc.". a sč.paraino avstrijsko akci o in vele* || sile bodo imele časa, da si dobr i ogledajo po¬ ložaj. Stroški mobilizacije v Avstriji proti Ru siji, Srbiji in f'rili gori, ki je trajala tekpm zime, se računajo na približno 960 milijonov kron. Ta izdatek ni malenkosten za državo ki ima državno f inančno vprašanje neurejeno in ko j e kredit na/ tujih trgih ni trden/ Izgube, ki jih je vtrpels kupčija in industrija zbog mobilizacije in ponovnih vojnih panik, se ne dajo preračunitji, trdi pa se, da so dvakrat tako velike kot/ vsota, izdana za mobilizacijo. To je debitna tstran zimske krize. Kreditni strani še ni mogoče dognati, ker bo trajalo ne¬ kaj časa, da st/ učinki krize iy-i Avstro‘Ogrsko samo pokažejip in razvijejo,^ajvečji dobiček bi pač bil, če/ bi tekom krize zadobljene iz - luišnje nagnil/e avstro-ogrske državnike do te¬ ga, da bi spoznali, da je potrebno predraga - čiti doma politični sistem.” “Slov.” Naročnina za Ameriko: Za celo leto. za pol leta. h K i - - I iti* r ■ ! ki in rn njjt jfts s ČUDNO ODKRITJE. Zanimiva točka v avstrijskem proračun¬ skem odse kn' državnega zbora je odkritje po¬ ročevalca. dfi. • izdaja avstrijska vlada vsako leto za Albance 1 'velike vsote. Vseh skupaj je na Dim. a ju '40 Albancev. Zal vsakega plača Avstrijiahia mesec po 200 K; torej na leto za te albanske (fante približno 100,000 kron. i l” govsko ministrstvo plačuje te stroške za pri¬ bližnih Albancev, za ostale pa zunanje mi¬ nistrstvo. Najlepše pa je, da trgovsko mim stust^p -plačuje te vsote pod imenpm in točko “ Kkportforderung”. Za naše Ninove Avstri¬ ja’ hima denarja, pač pa za nekulturne Alban¬ ke. Poročilo o tej šoli, kateri so prišli poslan* orebitiK )'/ <-,tna sled — do sedaj je bilo vse tajno .je sču, tei ib I naravnost uničujoče za vlado. Zavod najslabše prospeva; o pouku teh albanskih ljubljencev ni niti govora. Dečki živijo v zavodu, kakor divjaki; navajeni so na življenje doma v div¬ ji Albaniji. Bolj ko se trudijo strokovnjaki, da bi te divjake izobrazili, tem manj uspehov imajo. Celo policija mora večkrat poseči vmes. da jih ukroti. Za. takšni' ljudi ima avstrijska vlada dovolj denarja, za avstrijske davke - plačevalee pa nima nikdar pravega srca. u v Prsnic s a kser Glavni urad : 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y. Pošilja DENARJE v staro domovino potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno. f il i f i + i i i Tisoče Slovencev se vedno obrača tvrdko 5 a nihče ne more tožiti o Podružnica: 6104 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. Prodaja parobrodne listke za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirni cenah. Za nase gospodinje. kuhinja. ki zV ezde po krožniku, polij j.; j e bil v zaklopnici ter ob kraju s kupčki su- ,,jfl Marinirane ribe. |Le. Vzemi ribice- previdno 6 -„ote zaklopniee, razloi jih . pioen* 1 ® . , v...;,... v odlik' .olj*'"' . •ih okr aS ' . , • , • ■ , F mas la m s kislimi kumari ‘trdele. Očedi sardele, t. j. po- 7 . n jih kosti; deni jih na krož O bloži s surovim maslom, -m-tinke zrezanimi jajci in s na . kapra'" 1 - . ... . v Rusi. Potegni z njih kozo, . " e ži jih po dolgem črez pol, od- P rel !;i i; 0 sti ter jih obloži z limo- ^ovird krhlji in kislimi kumari- ,-aini- Slaniki- deni slanike za dva dni .,do d« odstraniš preslani okus jim odreži glave, poberi iz ^ih kosti ter deni okrog -njih su- rovega lje v - luna ali zreži da se dobro se na mizo. greje, potem ga daj masla in limonovih krit¬ iko drugo veliko ribo 2Q4. Zarebrnice iz žab. Odstrani dvema žabjima ltrako- na kosti, meso deni k drugima dvema krakoma, potolci jih, da dobiš obliko zarebrnice; osoli vsa¬ ko, povaljaj v jajcu in drobtinah | ‘opeci v maslu Ob kraju krožni ka deni krhlje limon 205. Raki. L mij žive rake ter jih vrzi v lo¬ nec kropa, kateremu prideni soli, malo kisa in kiinlja. Ivo se začne krop peniti in so raki lepo rdeči, — t. j. v 10 — 15 minutah — te- laj so kuhani. Naloži jih v skle- lo za juho, prilij tudi nekoliko juhe, v. kateri so se kuhali, potresi jih sesekljanim zelenim peteršil¬ jem in eesnjem, ter zabeli z oljem. Potem pokrij skledo in jo potresi, la se vse premeša ter daj rake gor ke ali mrzle na mizo. 206. Morski raki. VZGOJA OTROK. j Kolikor bolj odrašča otrok, tem HRANA Idaiši naj bodo presledki, po kate¬ rih dobiva hrano, že od tretjega Hrana ki jo .dobivajo otroci, naj leta naprej naj dobiva hrano le bo predvsem močna in zadostna; • petkrat na dan, da se tako že v paziti je tudi, da jo dobivajo re j mladosti navadi na red, katerega dno in o pravem času. Prva naj : se drže v tem oziru odrasli, Izven primernejša in najpopolnejša lira" določenega časa naj bi zdrav otrok na za otroke je mleko. ine dobil hrane: dovoli naj, se mu Po prvih mesečih, jtoriij še v/edino 1$ voda. Presledki med po- prvem letu, naj bo hrana za otro - 1 kanieznimi obedi naj se ne poda ka tekoča ali vsaj kašnata; pri- j l.jšajo brezmiseljno, kajti pri otro- ADRESAR SLOVENSKIH" TRGOVIN. - na kosce, zloži jih na krož- Tpolij z oljem, ki je bil pri rr t er deni ob kraju kislih kuma- dati se jej mora vedno malo slad¬ korja ali soli, ne samo za zbolj¬ šanje okusa, ampak tudi kot jto- trpbno redilno snov za- tvorbo te¬ lesa. Dobi naj otrok tako brano tvakrat do trikrat na dan. Ker pa to samo ne zadostuje, naj se otroku da na dan precejšno mno¬ žino dobrega kravjega mleka. Kakor hitro dobi otrok kočni¬ ke, kar se zgodi večina proti kon- ku se.s tem, da se ga predolgo pu¬ sti čakati na jed, stopnjuje slast lahko do pravcate požrešnosti, na¬ mesto da bi sc otrok privadil mil¬ no povžit.i predloženo hrano. Ka¬ kor je posledica predolgega ča¬ kanja na jed prav pogosto požreš- J uost, pa- privede zavživanje hrane jv premajnih presledkih otroka k j snedenosti. Otrok ki dobi • skoro j vsake pol ure kaj jesti, postane cu druzega leta, naj se polagoma j sneden in misli, da mora cel dan privadi druge hrane. Po drugem jesti, kar je pa iz. zdravstvenih letu naj foraj otrok prelile k lalc j ozirov popolnoma napačno. Ra¬ ko prebavljivi, enostavni, a ne- zumno in pravočasno vživfinje tira dražljivi hrani odraslih. Razven Ine vzdržuje zdravje in vadi duha,, mleka in vode naj ne dobiva otrok j ostati miren in tudi pri vsem užid nobenih pijač; kava, čaj in čoko- 1 vanju ne zgubiti prave prostosti,« MINNESOTA i/- FRANK VERANTH. .se rojakom za naročila frdegi k e ga premoga. Naročite pri da boste imeli kaaaj labi /Klinn., priporoča HELO PRIJATiiJ! tare maček*, oglas .se v mačku” (ArvcL_ Hibbing, Min n. Eddar si že¬ jen/ ali -ce te gostilni “Pri 3. A ve. r s r i a v) gna o i n /Povsha, lastnik. JOSIP INTIHAR, slovenski zidar, se priporoča c. rojakom /v’ Evdeth in okolici za razna stavbna,?; dela, 'bodisi pri novih graciuai. ali popravah, pela izvršujem solidno ter po mzkih e era h. JOSIP IN M Ali, 2«c Monroe St., j?Ypleth, Minn. MATH. VIDAS, slovenska trgovi- _ _ na. Cenjenim ro- ; jajšom ‘^slovenskim gospodinjam iz mesita; Pkvabik in okolice priporočani .svojo Lipo urejeno in bogato zaiozeno tiROCIISIJSKO TRGOVINO. V zalogi ; irhaitj^občeznana “Gremo” moko; daije prod&aem krmo za živino, kakor; oves, koruzo. mrvo in slamo. Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostav¬ ljajo tudi na clom. Za mnogobiojen bbnfk in naklonjenost se vijuano pri- po&dča Math.. Vidas, slovenski trgfo- ve'.;, Bi-tvabih, Minn. Pozor slovenski fermerji! Vsled občne zahteve, PRAVIH DOMAČIH natočili smo letos večje število kranjskih kos in brusilnih kamnov. Kose imamo vse- velikosti v zalogi ter stanejo $1.25 ko¬ mad. — Kdor hoče dobro kos>, naj se sedaj požuri, dokler jih je še kaj v zalogi. KUKAR & MANTEL, GILBERT, MINN, JOHN BARTOL, Tini j • morske rake z vodo in ščetko, potem jih vrzi v slan krop kjer naj se kuhajo pribljižno pol „ i • , • ure; če so zelo veliki, pa dalje Ča¬ rmanovih krhljev, kisle paprr : ,, , . , unouu . , i sa. Gorkim rakom razkol li no spo- vin-ženih gobic i. clr. : , ■■ . . , ' . vio/.cimi s . ,i n )1 s t ra ni po dolgem škarje, po¬ tem jih naloži na podolgovat krož hik ter jih daj z oljem in kisom na mizo. ; 200. Ribja solato. I. Očedi in skuhaj ščuko ; potem L 2 ,. e |i na kosce ter poberi kosti f; uje. Temu prideni 10 oliv, k;r ttrim- izloži prej kosti, 2 žlici ka- „r. 2 kuhani, na rozine narezani zdeni in 6 očejenili, na tanke re- aatej zrezanih sardel. Potem pa pripravi omako iz ilja, gorčice, šo¬ ta i-ne limone, nekoliko seseklja¬ nih kapar in sardel, 4 na trdo ku¬ hanih rumenjakov, belega popra, vinskega kisa in malo sesekljane klen? solate. S to omako polij fcrej pripravljeno,ribjo solato, pre- aj jo dobro ter jo obloži ob krajtf-s srčki zelene kol at e, . ■ * llfldberi marinirani jegulji. |a 4 slaniku i. t. d kosti, zreži jih na bolj majhne kosce, polij z Sjein in kisom ter potresi z drolr ijakom in s pehtranom. To solato preiaešaj ter jo okrasi z olivami, »dinami, kislimi kumaricami, jnožemmi gobicami i. dr. 11. Očedi 12 sardel dan prej, flrini potrebuješ solato, prereži j! po dolgem črez pol ter jih po¬ teši s sesekljano čebulo, peterši¬ lj™ 1 in poprom in polij z oljem _ . Naslednjega dne pa .po¬ bi' sardele križem po krožniku, t. J-"upravi iz njih nekako omrežje, to omrežje pa deni sesekljana ** kdo kuhana jajca in okrog ki¬ li™ kumaric, zelene solate ali ku- PKkarfijole. e -01. Laška ribja solata. I 7p . v ‘ fii, ', a na *e?ance 2 veliki, olup* r™ ®sli kumari, 3 v kisu vlože- Dprike, košček prekajene . line,- enega slanika, ki je bil c "'vodi namočen in enega kir lepega karpa. Na to vlij J š. I. ali pa mrzle zelen jav S*®ake: vse dobro premešaj in . 1 solato z očejenimi sardela- jj' kislimi kumarica- ’ v °ženemi gobicami i. dr. Solata iz klobas. "" listke prekajene klo- čj’ ""dalje ostanke pečenke n «tls 8 f 0 Ve( ll ue ter malo čebule. JrfC ^ °^ a > k' sa i s °lb popra in Rda" ter Zraeša -i dobro in pir J ,ar 11 r stoji in se dobro na- L - 0 s °lato daš lahko zvečer p- 0 s krompirjem. 1 bujski ragu’. Fini,- svnjskega mesa na » ]( ' e 'k e kocke ter jih de- *(,; ° '' a mast; prideni tudi a _ <,e l fe zrezane, prekaje- JJHli,. y sv ' n dine in 12 majhnih |f*ti D ■ Se v 1 ° opeci lepo rumeno fšin 3? Soli in Popra, prilij rPomK ’ ra " 11 tak « dolgo, da mehak,' nakar ga Br ri a''k^°' Povrhu zloži v PŽe i .t ' 0sce zrezane, pečene . 0 ase ' n olupljena, trdo "■ Pni ' Da eelrtinke zrezana ,f°ten ^Aw' ju in P os ipaj ž njimi v pečico, V E^uih L,''’ ,°, C ‘ Vri še ?est drobno uljev v olju, stolči jih in posip, '"ega postavi 207. Morski raki v solati. Skuhaj morske rake ter izlušči iz gorkih meso, zreži ga na tanke rezine, zabeli z oljem, kisom in be¬ lim poporom ter naloži o!) kraju krožnika zelene solate, karfijole i. dr. Ali: Stepi prav dobro 2 rumen¬ jaka, žlico presejanega sladkorja, žličico gorčične mpke (ali že pri¬ pravljene gorčice) lin malo soli ter popra. Potem prideni še osminko litra finega olja, sok ene limone in črez 5 minut šti 4 žlice kisb ter ku¬ hano in zrezano rakovo 'meso. Ste¬ pi tudi osminko litra dobre kisle smetane, primešaj polovico že pri¬ pravljeni solati, z drugo polovi¬ co smetane pa pokrij solato. Ok¬ rog deni z oljem in kisom zabe¬ ljene solatne srčke in karfijole. 208. Morski pajki. Skuhaj morske pajke v slani vodi kakor rake. Gorke Varno od¬ pri, da ostane zgornja lupina cela, poberi meso iz njih; izstrgaj-ga tudi iz nog; jajca, želodec in čre¬ va pa odstrani. Meso precej drob¬ no zreži, primešaj mu še malo so¬ li, popra, kruhovih drobtin in se¬ sekljanega peteršilja. S tem nade¬ vom napolni cele gornje lupine, lakapaj po vrhu še limonovega so ;a in olja ter postavi lupine za 5 minut v vročo pečico. 209. Ostrige (Austern). Odpri ostrige, z nožem, izpod' reži jih previdno, da ti mokrota iz njih ne izteče, pusti jih v globočj; školjki, potresi s sesekljanim pe¬ teršiljem in drobtinami, pokapaj z limonovem sokom in z oljem ter .jih postavi v pečico ali na ognji¬ šče, da zavro. Potem jih sestavi ra krožnik ter okrasi z limonovim krhlji. 210. Surov ostrige. w •- Obriši in odpri kakor prej suro¬ ve ostrige, izpodreži jih. naloži jih ;ia krožnik, ob kraju pa deni limo¬ novih krhljev. 211. Nadevani polži. Operi še dobro zaprte polže ter jih kuhaj 1 uro v slani vodi. Po- !em jih izpuli s koničastim nožem jz hišic in jim odreži glave in repe. Nato zmešaj 2 žlici sardelnega mas la z dvema žlicama žemeljmh drobtin ter prideni tudi seseklja¬ ne čebule, peteršilja, popra m 2 .žlici kisle smetane. Deni v vsako prazno hišico nekaj tega nadeva, potem porini kuhanega polža no tri in ga pokrij z nadevom. Zopet napolnjene hišice zloži v kozo, ka toro postavi za par minut v peči¬ co. (Dalje sledi. lado škoduje otroku opojne pijače pa so zanj strup. Dokazano je, da otroci revnej¬ ših slojev povžijejo veliko mno¬ žino kave; dobe jo dvakrat do tri¬ krat na dan, kar nikakor ni prav, ker vpliva kava dražljivo na cel organizem, škoduje živcem in nima redilnih snovi. Marsikatera mati se skuša izgovarjati, češ, da, ne skuha močne kave, a ta izgovor ne opraviči, ("emu dajati otroku hrano, ki nima redilnih snovi, ko njegovo telo vendar nujno potre¬ buje zdravo in tečno hrano, da more rasti in se razvijati? Čemu razredčiti dobro kravje mleko /. vodo, i’ kateri se je kuhalo tro¬ hico cikorije in popari ž njo neko- (Dalje prihodnjič.; Chisliolm, Minil., GBOCEiftlJSKA jpROUJAJAIjNA. Najstarejši slovenski )'g - ovec v Minnesoti. Prihranim vam enar na vseh potrebščinah. Prepri - lijte tise! 3E DE SUROVO MASLO V N1GLIOI. L Vzemi sveže mleko od rravefin ga precedi v snažno posulo, .po¬ stavi ga na peč, kjer ga :nisti, 4 ^(l skoro prične vreti. Poštah gaf..pai stran, iri kadar bo mrzijootfvzer mi mu smetano in jo strnvi v lončeno posodo. Če ihias dioVoij smetane v posodi, tepi jo.z lesene žlico nekaj časa in napm/ilo ši¬ bo maslo. Odlij putrovko ali, mleko od masla, prilij čiste mlačije vin!-, in obdeluj ali peri pufer toliko ča s'a, da ne bo voda več ingena.) Če zmenjaš vodo tri alkštiril rrl .JURO BOGICEVICH, Buildmg*, ID ulnt.ii, Minn., pri p 15 Seli¬ va o o ci ! , _ poroča se j SioVencem in Hrvatom Ra izvrševanje [ pooblastil, kupnih pogodb, vojaških i jproiienj itd. Posreduje pri družbah v , Sinaju poškodb. JOSIP SELIŠKAR , ELY, MI1TN., ^ Box 62, se pri- jjp.oroča rojakom za obilen obisk GO - STIIiNE, kjer ima vedno na razpolago .dobro pijačo, istotako tudi lepa preno¬ čišča. — Priporoča se tudi rojakom za vsakovrstna stavbinska dela, katera , izvršuje ceno in dobro. First National Bank, EVELETH, MINN. Najsterefša narodnajbanka na Mesaba Mange. KAPITAL IN PREOSTANEK $ 122 . 000.00 Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjil* cenah. V Parobrodni listi za vse črte. Plačamo ©bresti po 3 od sto. SPOMINJAJTE SE SL0VEN. ZAVETIŠČA V AMERIKI. MICHIGAN ... , , . , , , bo pater prost mleka.: O Iiko zgane kave, ko imamo hib ko , • , , • -f , , , , , .daj vodo popolnoma, m puter soliti, dodaj kaviiio li za vsak funt pufra,? i dobro, polno nerazredčeno mleko, ki je najpopolnejša brana in vse¬ buje vse redilne snovi? Naravnost krivica pa se godi otrokom po deželi, zlasti v nekate¬ rih krajih, ko dajo stariši skoraj vse mleko za slepo ceno v mlekar¬ ne, medtem ko doma otroci stra¬ dajo pri črni kavi. Šibke postave otrok, bleda upadla lica, suhe ro¬ čice so glavni tožitelji onih Stari¬ čev. , ki iz same dobičkažcljnosti dajo’¥ajši vse mleko v ntlekarno, kot pa tla bi ga .privoščili vsaj to¬ liko svojim otrokom, kolikor ga potrebujejo. Gotovo je, kar se pri¬ hrani otrok zanemari in zamudi, se da le redkokdaj popraviti v po¬ znejših letih ; večina ostanejo taki otroci slabotni, boleznim bolj pod¬ vrženi in za delo nikdar tako zmo¬ žni, kakor otroci, ki so dobivali zadostno množino zdrave, tečne hrane, — zadosti mleka. Medtem ko priprosti ljudje sla bijo svoje otroke s kavo, je v gos¬ poskih krogih zelo razširjena sla ba navada, kvariti prehavilne or¬ gane otrok s čokolado. Dobe jo kuhano na mleku in ob. vsaki naj¬ manjši priliki tudi kot slaščico v obliki bombonov ali kakega dru zega podobnega izdelka. Zraven slabih vplivov, ki jih ima pogosto vživanje“čokolade, na nežne preba vilne organe otrok, je upoštevat: tudi dejstvo, da se v otrocih, ki dobe ob vsaki priložnosti košček čokolade, vzgaja v veliki mer 5 sladkosnednost. Opazuje- se tudi da so otroci, ki vživajo veliko čo- sol vanj z t.-penjem urnu z žlico. Rol žličke sljftdko pravi maslo okusnejše in dalje. Napravi maslo/ v j sto štručko, pogrni ga s ; muslin pogrinjalom./ter ga snažnem in hladnem’proste vporabljenjem ali dokler neseš ali pošlješ na trg. f sjt- ) sc ioluj iJcm i na *zi si- Sol ga ua/.nim imži na vir. med g\' ne ■ju i ■ kAKO OHRANITI MASI,O. Vzemi 3 galone vode,‘on 1 i 1’ t m P ostavl ? ara > k -l ei J« največ 1 ' podgan. Deni na vrh otrobov sre¬ di soda koruzne moke in kaj taee- ga kar podgane vohajo, na pri mer obžgan Špeh ali slanino. Pod gami bo stopila na otrobe, se ji bo vdrlo in bo vtonila. Na ta pripro¬ sti način se polovi podgane, k' so jako škodljive živali; in če ravno polnih, zalitih vendar le težko klubujejo bolez¬ nim. • Stariši, ki dajejo svojim otro¬ kom razne opojne pijače, so pa na ravnost rabeljni svojih otrok; ni je hrane, ne pijače, ki bi škodovala otroku tako, kakor ravno alkohol. .Otroci ki dobivajo žganje, so te¬ lesno in duševno zaostali, niso ni¬ za učenje, ne za delo in največkrat se zgodi, da so v poznejših letih pravi križ cele vasi, cele občine. Stariši, ne dajte nikdar in pod nobenim pogojem otrokom opoj nili pijač, da ne zakrivite veliko proti otrokom samim in proti ce¬ li človeški družbi in si ne naloži¬ te brezmejno odgovornost pred neskončno pravičnim Bogom. Razne začimbe (gvirc-i.) ki se pridevajo posameznim jedilom, tu di niso za otroka. Edino, kar setu rabi, naj bo navadna kuhinjska sol, kateri naj se pridem- hrani le toliko, kolikor zahteva okus. Že v nežni dobi prvih let je tre¬ ba otroka navajati k teinu, da se zadovolji s hrano, katero dobiva, naj si lio že z ozirom na kakovost ali kiličino. S tem se otrok ne pri¬ vadi le vse jesti, omeji se mu tir | di sladkosnednost in prepreči svo- jjeglavnost. PETER MADRONIČU SSSI’ VATSKI POCrEEElTIK, 41G—6tli St., Calumet, Micii. Se priporoča c en j., ro¬ jakom. Tel.; Res. 313; Livery 185. MAT. D. LIK0VICH '32Z5& Baug*e, Mick., se priporoča Slovencem in Hrvatom za izvrševanje raznih za¬ dev, spadajočih v notarsko stroko. JOHN BARICH, S T SOUTH SANGE, j Midi. Naj večja j trgovina v Gornjem Michiganu z BO- ! MAČIM VINOM in TROPINOVCEM, j Prodaja vozne listke za vse prekomor- i ske črte ter pošilja denar v staro do- j m o vino po dnevnem kurzu. S M O P K E NAJPINEJŠE KAKOVOSTI S GRBOM SLOVENSKE DELAVSKE P02J- PORNE KV ESE- ItS iS A J FINEJŠEGA TOBAKA, DVOJE VE2T PO 5 CENTOV IN lo CENTOV. Sa ohilna naročila se priporočani vsem slavnim društvom Slov. De¬ lavske Podporne Eve„.e. BI a g* o razpošiljam na vse kraje pontnine pro¬ sto. — Cene zmerne. — SVOJI K SVOJIM! MARIJA MENCINGER, 1454 E. 26 Street, Cleveland, Ohio. . BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VESTNIK”. SPOMINJAJTE SE OB VSAKI PRILIKI SLOVENSKEGA; -v ZAVETIŠČA V AMERIKI. i KAKO ODPRAVITI. LUS¬ KINE Z GLAVE. Vzemi kavino žlico boraksa in ga raztopi v 'šalci vode.’ Počeši glavo skrbno z gostim glavnikom, potem namoči krtačo v boraksovo vodo in si z obdelovanjem s mo¬ kro krtačo dobro glavo izmij. Ponavljaj to vsaki dan skozi te den dni, in potem en čas po dva¬ krat na teden, in glavar prali bi zginil. KAKO SNAŽITI ZLATNINO. Za čistenje zlatnine je najboljša zmes amonijak in voda. Če je zlat na zelo vmazana, namaži mehke krtačo z milom, in drgni. Zlatni¬ no s krtačo v, amonijakovi vodi nekaj časa. Izplahni dobro v čisti j vodi in izbriši s snažno mehke j cunjo. Drgni potem z mehko ko jžuhovino, in zlatnina bo k f nova 1 S NASI ZASTOPNIKI. Za Biivatiik, Minn.: Jaiob Delak. Za Ely, Minn.: Matb. L. Kapsh. Za Eveletli, Minn.: Maks Volčanšek. — G. Kotze. JOHN JESIHA, New Duluth Minn. Za Chisholm, Minn.: Anton Mahne. Za Greaney, Minn.: Joseph Smuk. Za Virginio in okolico: Frank Horva - ti e h. Za Auroro, Minn.: Louis Petelin. Za Rauch, Minn.: Geo. Brozich. Za Cros'by, Minn.: Tony Prosen. Za McKinley, Minn.; Frank Hočevar. Za Kice, Minn.: Vouk & Oman. Za New Duluth in Oliver; Frak Zajc. Za Calumet in Laurium, Micli.: Frank \ Plautz. Za Mohawk, Mich., in okolico: Anton Schweiger. Za So. Uange, Mick.: Mike Muhvich. Za La Salle, 111.: Frank Krule. Za Chicago in Joliet, HI.: Jos. Blisek. . Za So. Chicago, HI.: Anthony Motz. Za Waukegan in North Chicago, 111.: Math. Ogrin. Za De Pue, 111.: Joseph Omerza. Za Gary, Ind.: N. M. Vuksinieh. Za Indianapolis, Ind.: Mih. Pavell, ml. Za Fairchild in Willard, Wis., Frank Klančar. Za Braddock, Pa., in okolico: John A. Germ. Za Johnstown, Pa.: Mike Štrukelj. Za Conemaugh, Pa,, in okolico: Jokn Brezovec. Za Arona, Pa.: Anton Klanchar. Za Garrett, Pa.: Jos. Yame. Za Darragh, Pa.: Jos. Hauptman. Za Cliff Mine, Pa.: Math. Petrich. Za Marianna, Pa.: IIenry Lamuth. Za~Cleveland, O., in državo Ohio: Ka¬ rol Bauzon. Za Barberton, O.: Frank Poje. Za Bridgeport, O.: Frank Guna. Za Leadville, Jacktovni, Stringtovm, Bocktown in So. Chicago, Colo.: F W. žužek. Za Leadville, Colo.: John Janežič. Za Primero, Colo.: Mihael Krivec. Za Somerset, Colo.: Kajet. Erznožnik. Za Yale, Kans.: John Homec. Za East Helena, Mont.: Fr. Suhadolnik Za Oregon City, Oreg.: Josip Kestnar. Za Rock Springs, Wyo.: F. S. Tauckar. Za Milwaukee, Wis.: John (Vodovnik. Za Diamoiidville, Wyo.: John Globoch- mk. Za Black Diamond, Wašh.: G. J. Po¬ renta. Upravništvo “NARODNEGA VESTNIKA” Misiers National ■'Bank, EVELETH, MINN. -» «- o Kapftai, preostanek In delniška odsjovornost $ 74 . 000.00 Pošiljamo denar in prodajamo porobrodne liste 1 r VrTj-cl. tl; Tl na vse strani sveta. Mi »as zavarujemo v zanesljivih družbah. Poselile nas. SPOMINJAJTE SE SLOVENSKEGA ZAVETIŠČA, Kohler & Campbell klavirji so po nizki ceni, dobro konstruirani m najpripr a v - nejši klavirji za dom, ki ljubi lepo godbo in neče mnogo izdati za klavir. $225.00 do $250.00 na lahke mesečne obroke plača klavir, ki krasi dom in na kojega ste lahko ponosni. Cena za vsakega enaka. Vabimo V»s v našo prodajalno, da pregledate naše blago. ru K Steinway Pianos O Pianola _iTaiking Machines e== Pianos 309-11 WEST FIRST ST., DULUTH, MINN. ELKS BUILDING. MELROSE 1714 - GRAND 1004| J i sebne in posvetne stvari. Odpeto' V --------- , \ , • ..... .x:x • . ... , • ,._.:iv 1S1. ] je na počitnice v stari kraj: $i Sev. Zaplotnik je precej prispet \ i /al k Trunkovem delu, in zapisal % \ Ely, Minn. Cenjeno Uredništvo! Kod moj prvi dopis v vaš do ■ mači časopis N. V., blagovolite mi nekoliko prostora, da poročam kaj glede naše slovenske našel bine : Ali je letni čas ali ne, tega mi ni mogoče pogruntat, zato ker tukaj na Ely imamo en dan veter, drugi dan dež, ponoči toča itd., tako da se še blato po naši “promena¬ di” nima časa odstraniti: Na društvenem polju smo pre¬ cej dobro podkovani, in naj lep¬ še se razvija društvo Sv. Cirila in Metoda St. I. J. S. K. J. in dr. So¬ kol st. 20. S. N. P. J. Edina reč kar nam teži srce, je da nesmemp ob nedeljah imeti nobene veselice, ali piknika kjer bi se nekoliko j razvedrili pri kaplici rumenega j ječmenovea, pač pa lahko imamo veselico brez opojne pijače, samo j lee Cream, Cider itd. kar pa na¬ mi ne gre preveč, ker se črez te- j den preveč nasekamo iz naših “pelčkov” čaja: Z delom se nemoremo pritožiti preveč, ker dela je dovolj in vsak je več.resnic, ki imajo precejšnjo vrednost in jedro, in tudi zgodo - vinski pomen za naš narodič v A meriki, posebno kolikor se tiče teh krajev. Posebno 12. zvezek je poln poročil tukajšnjega rojaka - du - hovna. Pri odhodu na daljno pot se je poslovila vsa mladina in tudi mno¬ go faranov. Opazovalec. Eveleth, Minn. Dragi urednik:— Znana vam. je naša naselbina, kako je velika, pa tako malo poro¬ čil od nas. Danes vam hočem jaz nekoliko poročati kako se imamo: nekateri se prepirajo, včasih tudi malo stepejo, “al jaz pa ne ma- ■am nič, pojem ko ptič.” Naznanjam vara, da smo zako¬ pali dne lo. t. m. dobro znanega Hrvata Ivana Martinoviča. Orne njeni je bil priljubljen pri vseh Kranjcih in Štajercih, zato: bodi mu lahka zemljica! Vreme imamo prav gorko, tako. da se hladimo z ječmenovcem; samo evenka nam malo primanj¬ kuje, pa rajše zapojemo: “nam vse eno je, če imamo d marce al pa ne”, itd. Tako se nam godi v naši dobi lahko in teško delo ; v enem I Minnesoti, ali drugem rudniku; Kar me ža |jepo pozdravim vse een.j. čita- iosti je, da se moramo, (in to ne j ( e jj e tega lista in mnogo uspeha, vsi) podvreči našim “Capora -. .Jančar lom” in je nekaj takih “werk- firerjov", da bi naj rajše izpre-j Kansas City, Kans. šali človeka tako hudo, da bi žnje- j ga tekel tisti reni “sok”, kakor Oh nebeška gorkota toplih kra- iz lemona. In ravno to se je pripe-J jev! Vročina kazala je na toplo- tilo meni par tednov nazaj, ker j mera 108 stopinj. Torej vidite, da sem bil pod “komando”, enega j ni kar tako za špase za severnega naših rojakov. Ali upanje imamo j medveda tukaj po teh južnih kra in ga bodemo imeli, da bodemo jih. tudi mi “trpini” enkrat dočakali 1 Slovencev se nahaja precej v nekaj veselih ur |medno nam bo Kansas City. Imajo svojo cerkev, bleda smrt potrkala. lin tudi šolo, ki je v oskrbi šolskih Nadalje dne 6. t' m. zanesla me sester, je “Balearska barja” v našo ve- Rojaki služijo kruh povelikih liko poslopje “High School”, kaj ; trustovih klavnicah, ki so res pra- je boljši zrak. Odpeljal sen se iz I.a Halle, Ul., skozi državo lova, .na Št. Paul in Duhali. ,, V Duhu h bilnsem že • pred 11 'e.ti in zato mi je bilo mesto pre- :ej'\t,uje. Podal sem se tudi na “Sfe^l plaht", kjer je precej Šlo: vgucevs,: Delavske .iazmere tukaj so po voljne, vendar se prostori že pre¬ cej napolnjeni, in druzega dela ni kot sHcraihpoflEjitr lopato. In to delo ni za vsacega četudi se plača .$2.50 za 10 ur. KJbr ni zbireen za delo že delo dob., in tudi lahko prihrani kak ceiiS. Naselbina okoli ,f ‘wteel plant’ ima bodočnost, ker),■jeklarna, ki bo stala okoli 25,00(t0lO! ni maj¬ hna stvar. Večina je že pod stre¬ ho, vendar predno bo ftirohala vzelo bo mogoče še leto dni. ka kor se vidi. Vendar mogočMpride že letos del tvornice v obrab Na društvenem polju so si že tudi Slovenci oskrbeli svoje društvo, Vstanovili so društvo Lev Tolstoj tn ga priklopili Iv S. N. P. J. V..J- Vreme je prijazno tukaj, ko bi le človek bil zdrav, da bi mo nagovori. Bo¬ ga njegova mu svetuje) naj gre | ve m mu svojo želji), in je lepo opi- Zneski, prejeti od tajnika: Dar, poslan od Mr. Frank Gorenca. Fort Smith. Ar k., (nabrano med ta mošnjimi rojaki).... . . Članarina in pristop Mrs. Marije Jurečič, La Sak le, lih; . .. Čhuvvimi št. 4: SZ. Sv. l&i..Uira 96. KSKJ.. Se - minole, Pa. Članarina in pristop št. 1 SZ. SDP&PD. štev. 4. "VVaukegan, 111. Izročeno od začasnega od-, bora SZ.. 10.20 1.00 društva! Zdaj je ležeče na vas, kdaj bomo imeli svojo zgradbo. Ce ne bodete podpirali vi, potem je vsako delo zastonj in Zavetišče pojde t je, ka¬ lim 1, je šlo že polno lepili idej in načrtov. Dar, katerega nabira na¬ rod zase, je tako majhen, da gaj zmore vsak. Celili 25 centov je pristopnina in mesečni prispevek je pet centov. Pišite na tajnika za knjižice in zimmfke, pa jih bodete prejeli ta¬ koj. potem vprašajte, kdo podpira Zavetišče, in dobili jih bodete ve liko. j Dejuar. katerega se nabere, se vsebi.j takoj naloži kot hranilna vlog*, katera se ne sme dvigniti drugače, kakor s podpisi predsed nika. tajnika, blagajnika in ene ga 4ad varščino. Zavetišče je bi !ne zakonsko življenje ve-liko vel’ inikorporirano diie 28. febru I žtnisla in tudi energije kakor pa 5.15 566.39 počivat na posteljo, kar se on tu- ■ sa [ pot, da sem prišel do domačih di ni branil. Hitro skoči “starka” rojakov. . po vse cunje kar jih je bilo po Med domačimi i n 'U’ejet hiši da pokrije moža, ra drugi | sem bil pray uljudmJ JU *2Jbja- dan, ko je bil on še slabeji, je bi : Našel sem svoje sth^čuje bob- tro prinesla en velik koš jajc, k«' 1 j nar j ai pj rae je takoj povabil, da tere je pod odejo okoli in okoli os j anem p r [ njem. Skupno smo se njega obložila rekoč: tako moj ude | e žili tudi dveh veselic. Eno dragi, sedaj le pri miru leži. 1 ™: slovensko društvo, ki pripada k dni po tistem kaj se mu zgodi: ne pj ameriški Jednoti; a drugo, ‘Šocel” postal je oče naša slovenska dekleta in žene, ki pripadajo k Slovenski Jednoti. Na Njen ljubi nič manj kod 45 lepih rumenih piščancov. . . . obeh veselicah se je pilo, jedlo in To je dovolj jasno, da i noski je- p] uga j 0j d a je bilo veselje. Postrež- zmožen se, če ravno je šocka ijivost slovenskega ženskega dru- nika: Društvo Sokol št. 20, Elv, Al inn. Neimenovan v Dulutli, Minil. G. W. Sterle, Chisholm, Al inn. Glas Svobode Go., Chi¬ cago, 111.,. 6.85 1.50 2.00 26.25 •'kupna vsota nabrana do 1. junija in nalože¬ na na obresti.$1841.81: Frank Krže, 1. r., tajnik SZ. Geo. L. Brozich, 1 r., blag. SZ. ee ravno je ‘‘šocka policaj, in nekaj guma bi ga opro¬ stilo — Špeh kamre”. Mislim, da mi je čas nehati, dru¬ gače se mi moja “Zdrava” spravi za komat in potem bi pel žalostno: Tako sva letava Iz ota v kot, In neb’ bTa nehava Ko ne b’ biv ropot v Pozdravljam vse cenj. čitatelje in naročnike našega dragega lista Tebi pa, dragi N.' V., želim mnogo uspeha in armado novih naročni¬ kov. — Fr. M. Delaeli. So. Omaha, Neb. Tukaj ni posebno mnogo našega naroda, in kar ga je, dela večino¬ ma v klavnicah. Je tudi nekaj ma¬ lega našega trgovstva, in v bližini je nekaj slovenskih farmerjev, ki lastijo svoja posestva. Od zadnje nevihte je še mnogo podrtin, in drevje še kaže znake razsajanja viharjev. Zaslužek je sreden, dela je pa prilično dovolj, težkega dela nam¬ reč. Drugih Slovanov, posebno Če • hov, je tukaj veliko število; in mnogo je tudi Poljakov in Hrva¬ tov. Cerkvene stvari oskrbuje za naš narod Rev. Zaplotnik, ki je miren mož, in se ne utika mnogo v za - štva je bila izvrstna. Istotako je bila postrežba pri moškem dru - štvu izborna. Zavednost je splošna v Kansas Citv. Dasiravno so tukajšnji Slo¬ venci'večinoma doma bolj na meji hrvatske kraljevine, se zanimajo vrlo za razvoj slavonskega časo¬ pisja. Pridno segajo po dobrem čitivu in zapuščajo staro kopito. Neki mož me je prašal zakaj se A. S. tako neumno zaganja, v- N. V. Pojasniti mu ni bilo treba, ker mi je on sam vse pojasnil, češ za¬ to, ker ste zavetišče “klamfali” v Dulutli; A. S. že toliko časa vozi med Slovenci pa ni imel te skrbi. Iskrena hvala za vso naklonje¬ nost in postrežbo, cenjeni rojaki in rojakinje. Zdravi in obili sre¬ če ! A. E. Podjed, pot. zast. N. V. IZ TAJNIŠKEGA URADA SLOVENSKEGA ZAVETIŠČA. Duluth, Minn. Cenjeni urednik: Prosim nekoliko prostora v li¬ stu N. V. Nahajam se v St. Mary bolnišnici, in mi je dolgčas, zato sem se namenil napisati pismo rojakom in rojakinjam ki čitajo ta list. Dolgi zimski čas sem delal po premogovnikih v Illinois. Bil sem jako slabega zdravja, zato sem mislil, da se preselim višje, kjer Od poročila prejšnjega meseca smo imeli dve seji stari in novi odbor skupno, kar nas živi v Chi¬ cagu. Ker ni bilo na prvi seji vseli navzočih, smo teden pozneje skli¬ cali še jedno sejo. Pred to sejo je pregledal nadzorni odbor poslova¬ nje sedanjega tajnika, varščine in korporacijo, ter našel vse v redu. Ker je s tem odpadel zadnji za¬ držek, je začasni odbor izročil .vse knjige in denar sedanjemu od¬ boru, kot je izkazano., v prejemkih za pretekli mesce. Prejeli smo skupno od začasnega odbora bančni ček za $566. in 11 centov (glasi se) 566. — in 11 v gotovini. Na tem mestu si vsojam v ime¬ nu odbora izreči zahvalo začasne¬ mu odboru za vse, kar so se tru¬ dili in storili v prid Slovenskega Zavetišča. Upam, da bodo tudi za uaprej delovali vsak po svojih močeh, da se čim prej izpolni naša želja. Iz zapisnika Slovanske Delav - ske Podporne Zveze v Clevelandu sem videl, da je 1 nekdo poročal de¬ legatom, da so si odborniki v la¬ seh in da naj se ne nabira ali pa ee se nabira, naj hrani vsako dru¬ štvo zase. Resnico na ljubo kon statiram, da je dotična oseba ce¬ njenim delegatom vedoma ali ne - lo iiifk..., ___ - _.y. arja in fce kot tako dolžno da.ia -1 protestanti, ti račune/ državi. Kdor torej kaj hoče žrtvovati, tisti bode pristo¬ pil kot član in podpiral plemenito misel. Kdor pa ne misli, bode pa še nadalje iskal vzrokov in izgo¬ vorov, zabavljal bode in iskal dru¬ gih tolaži) za svoje grdo delo. Cenjeni člani, pri vsakem dru¬ štvu vas je nekaj, ki veste, za kaj se gre. Vstanite in pojasnite, de¬ lujte Mi odborniki ne moremo več kot vajiiti vas. Ali delujemo sami po svojih najboljših močeh, za blagor naroda, od vas pa je odvisno, ali pridemo kdaj do na¬ šega cilja ali \le. Tiste pa, kateri so proti Zavetiš¬ ču ,s.i pa. dobro oglejte, pa bodete kmalu prišli na to, zakaj so proti. Težak je začetek povsod in te¬ žak je tudi pri Zavetišču. Ampak :ačetae težave so že premagane, vse j.- /Vredu. Denarno tudi na/ iredii.jmno - društva se oglašajo — imslii.no, da ne bode v nekaj mesecih društva, katero bi ne bilo pri Slovenskem Zavetišču. Pristopajte in delujte za ple¬ menito misel. Delujmo vsi. da bo¬ le Slovensko Zavetišče res /.grad ha Stovpskegn naroda v Ameri ki. GARY DIVISION OKOLICA JEKLARNE (STEEL PLANT) meji naravnost na zapadni del posestva Steel kompanije, kjer se gradi m«. Cerna naselbina. Izboljšane ceste, stranski hodniki, telefon, električna lat, čez 120 hiš je že zgrajenih, in 200 se jih zgradi v kratkem. — 2500 delam! dela sedaj pri zgradbi velike jeklarne. Plača $2.50 na flan. če hočete deli in napraviti denar po strani, investirajte v Gary lote. USAD V 5AST: VOGAL GARY IN C0MMONWEALTH AVENIJE GLAVNI USAD; GARY LAND CO., 202 Palladio' Bldg., Dnhtii, Mk žrebanje ogrske državne loteri¬ je za splošne dobrodelne svrhe se je vršilo minuli četrtek; glavni do¬ bitek 200.000 K. je zadela srečka št. 291.819. Dalje so zadele srečke št. 91.935 K 30.000, št. 5819 K 20.000, št. 60.135 kron 10.000; po | 5000 K, odpade na srečke št. 68 in 955 in p 1000 K. na srečke št. 58.728, 158.157, 269.000, 338.422 in štev. 370.257. Naročajte se na naj večji slov. poiutednik “Narodni Ve JOSIP KORNFIELD trgovec nasproti Frank Veranthove gostilne EIy, Minn. I ŽaVmthor človeškega Zavetišča Frank Krže, tajnik. 2G*.i S, Laivdale Ave. Chicago, Ul. (Nadaljevanje 3. strani.) ..Samomor. V Celovcu se je ustrelil na svojem stanovanju 32 let stari hišni posestnik in jertne- nar Jožef Hintermann seje v zad¬ njem času udal pijači in je bil v denarjr /j stiskah. Seluče. Oh, ti nesprosna smrt! Kako romaš po svetu in pobiraš ljudi in jih spravljaš v večnost! Tudi mladim, nedolžnim ne priza¬ našaš. morajo s teboj! V najlepšili letih, v cvetju mladosti, stara šele 18 let, je umrla Marija Sitar, p. d. Lukejeva Alojci. Velikovec (Lepa vzgoja otrok) Pred par dnevi vpraša učitelj W. 'nekega fanta: “AVirst du wirklich in die vindiselie Schule gelien?” . .Tem potom naznanjam Sloven¬ cem na Ely, Minn., in okolici, da bodem opustil svojo trgovino in se preselil kmalu iz tega mesta. Vsled tega hočem razprodati vso zalogo moje manufakturne trgovine v 30 dneh. Sedaj se Vam nudi lepa prilika za nakup blaga pod dnevnimi cenami. S spoštovanjem JOSIP KORNFIELD. NAROČAJTE SE NA NAJVEČJI SLOVENSKI DVOTEDNIK V ZEDINJENIH DRŽAVAH SLOVENSKO v v ZAVETIŠČI AMERIKI INKORPORIRANA V DRŽAVI ILLINOIS. NAJBOLJ POTREBEN ZAVOD ZA SLOVENSKI NAROD V AMERIKI. URADNIKI Predsednik: Frank Sakser, 82 Cortlandt, St., Xew Ion'- Podpredsed. : Paul Schneller, 208 oth St., Calumet Mi«j ™ ' " ~ .So. Laivndale Ave., Clhoago. D Tajnik: Fr. Krže, 2616 Blagajnik: Geo. L. Brozich, Box 424, Elv, Minn. NADZORNIKI: Joseph Benka, predsednik, 11250 Indiana, Ave., < b‘cag®- Frank Mladich, John Žvanut, A, H. Skubic, Frank Po boj, vsi v Chicago, III. DIREKTORIJ obst itjnt iz vseli-: coraj na ve. kov ter še sledečih rojakov: denik uradnikov in na dzorm- John A. Germ,. Braddock, Pa. Ivan Pajk, Conemaugh, Pa. John Gantar, Frontenac, Kansas. Matija Pogorelc, Chicago, IH- Louas J. Pirc, Cleveland, Ohio. John Verderbar, Chicago, lih E. J. Mencinger, Pueblo, Colorado. Vsaka slovenska organizacija, ki šteje ^?^ e ^ tor jjo- več društev, je opravičena do enega člana v . j 0 ( at- Vsak slovenski list v Ameriki je opraucei ga mesta v direktoriju. ..- eni i° Vsa ostala samostojna društva so °P ra ' enega zastopnika v direktoriju. v b$t- Rojaki! Agitirajte za Slovensko Zave is^ ^ y riki, ki naj bode spomenik skupnega naroc ne , u » e g* lB potrebi smo si vsi enaki, podpirajmo e| b‘ n skrbimo za one, ki si sami pomagati ne m^njo. n» Vsi dopisi in denarne pešiljat ve mh) s< tajnika: Fr. Krže, 2616 So. Lawndale Ave., . ki denarne pošiljatve oddaja blagajniku te >ot ni »»lav hhi k... izir, ‘ Ci N hs<-, v F ti H a 1, 1 4e , k'. v