Članstvo in organizacija. Namen udruženja je ujedinjenjc moči celokupnega jugoslovenskega učiteljstva na podkgi državljanske in z jamstvom poli« tične in verske svobode, za gojitev dušev=> nih sposobnosti, matcrijalnih razmeri, ka* kor tudi napredovanje in obrambo mo;nl= nih in pravnih odnošajev članov ter kultur* nih interesov naroda mv podlagi enakoprav« nosti, socialne pravičnosti in dcmokra* tizma. (Čl. II. pravil UJU). Dolžnost vsakega člana jc da pazi na izvrševanje društvenega' namena. Ne zado« stuje, da izvoli članstvo na občnern zboru svoj odbor, ki mu naloži vso skrb za dru* štveno delovanje, fnarveč vsakega dlanni dolžnost je, ida- pazljivo zasleduji;' delo in se pridno uddežuje društvenega delovanja. Tega mu ne nalagajo samo pravila, marveč je to njcgova moralrčna dolžnost in ga k temu isiii stanovska zavednost. . Vse dru* štveno delovanje pri lokrajnih učiteljskih društvih se obravnava ^na .društvendh |izbo= rcvanjih. Dobro obislkana zborovanjui', stvarna debata v stanovskih zadevah in do= bra predavanjfl' na istih so najlepše zrcalo stanovske zavednosti dn zrelosti ičlanstva za organizacijo. Siab obisk, malo ali pa sploh nikafce debate pa je zelo slaboi spriče/alo za članstvo dotičnega društva, ki jasno pxu ča. da se članstvo nc- zaveda svojdh dolžnosti napram organizaciji in nlapram svo* jcmu lastnemu stanu. Agilen in vestcn odbor ne znači mnogo. Brez podpore in sodelovanja članstva ne b.i nobeden odboi- ničesar dosegel. V skuono=> iii je moč. — In tudi naša organizacija no bo mogla doseči nikakih uspehov z ozirom na naše moralno in materijalno sta!;šč:;, ako bocle članstvo 'prepustilo vsc- deio :n vsu skrb le odborom. — Odbor je bil in ostanic samo društveni izvršiilni orgin, ki izvršuje sklepe in nasvete članstva. Le ini* oiiativnost članstva podžiga odbor k delu, indoienca in br^zbrižnost članstva pa ub'ja ambicijo še tako agilnega odbora. Pravila naše celotne organizacije in tudi pravila posameznih društev ne pred* videvajo podpornih čknov, ki bi plačevali samo članaiino, marveč vsako okrajno uči= teljsko društvo iz ikaterih obstoja pelotna organizacija, potrebuje agilnih in inicijiativ« nih članov, ki bodo vsi sodelovali v borbi organizacije za dobrobit učiteljskega stanu in s tem za dobrobit vsakega posameznika. Ni ga med inami člana, ki bi trdil, da so naše materijalne A-azmera tako sijajm;, d® se nam ni treba več brigati za kako izboljs šanje. In Itudi _.ncgo drugih $ahtev ima učiteljski stan, ki jih bomo dosegli le z močno stanovsko organizacijo. Mioona pa bo naša organizacija la ietdaj. če bo v njej acdelovalo vse članstvo, a ne steimo s plačes vanjem članairine — dasi spada tudi to k članskim^ dolžnfflstim, in smatra vsak viesten član to ikioit siaimjoobsebi umevno — inarveč z aktivnim sofdeliovanijem vsakega posameza nega člans. Le ako izvršuje članstvo vse svoje dolž= nosti napram skupni origanizaciji sme upra^ vičeno zahtevati od iste, da ta izvršuj.e svo^ je dolžnosti napram njemu. Naša organizacija pa doseže svoj smos ter — to je naš skupni smotcr, ki sem ga zgoriaj navedel — le tedaj, a'ko združujc v sebi disciplinirano in inicijativno članstvo, ki je vedno m povsod pripravljeno sodclo« viti za moralne in materijalne koristi celo* kupnega učibdjskega stanu, šole in naroda. Zavedgii ise moramo dejstva, da je članstvo orgaTii^aci.iia in da brez članstva ne more obstojati nobona organiiziacija. Za vse usoe* lie in neusp.ehe \° soodgovorno članstvo, kajti .;od njegovega Isodelovanja in paz!ji= vega' zasledovanja vs^h dogodkov, ki so v prid ali v kvar našemu stanu in s tem vs^ = kenru posamezniku, so odvisni vsi uspehi in neuspehi, .oziroraa pravočasne intervencij* v prilog ali proti kakemu ukrepu. Ttga dejstva naj 'bi se zavedali pred^ vsem oni člani, ki jih ni skoro nikoli na zboiovanja, oziroma če na isto pridejo, ne smatrajo za potrebno udekžiti se debate, odnosno staviti kake pozitivne predloge, pač pa vedo mncgo povedati o neuspchih oziroma slabih ukrepih organizacije pa %o> stilnah, v družbi med stanovskimi tovanši in karje pa najbol.j žadostno tudi v družbi Ijudi, ki jih naša organizacija prav nič ne zanima ki ki nimajo z našim stanom nik;v» k;h stikov. Ker Si.m se žc dotaknil izvrševanja čianskih dolžnosti učitelja napram lastni stanovski organizaciji, ne morem preiti pre= ko dejstva, kako marljivo in delavno je ravno učiteljstvo kot članstvo najrazličnejs ših drugih društev in organizacij. iMislim, da ga ni društva v Sloveniji, ki ne bi imtlo v svojem člansk.m seznamu tudi učiteljev. Mislim tu. sev,da le prosvetna, humana, kulturna in sportna društva.-In v vseh teh društvih se -udejstvuje ravno učiteljstvo, kot najmarljivejše članstvo. Seveda prednjaei tudi v tem oziru podeželsko učiteljstvo, a tudi mestno ne zaostaja dosti. Za vse mo» goče sestankr. je dovolj časa, za par ur mes scčno, ki naj bi bile posvečene lastni sta= novski organizaciji, pa ni časa. Poglejmo po Slovcniji, koliko lepih in tudi mogočnih društvenih domov priča o dekvnosti cianstva in med najagilnejšim članstvom je bilo vedno učiteljstvo. Koliko potnih kapelj, koliko truda, moralne sile in tudi koliko materijalnih žrtev učiteljstva je zazidanih v teh domovih — in svoj lastni učiteljski dom pa zddamo že polnih 35 let in ga bomo postavljali še 30 kt, ako bode učiteljstvo še nadalje pljuvalo v svojo last^ no skkdo na tak način kot se vrši zadnjl čas. Ko je pretila učiteljstvu nevarnost, da bo prikr.vjšano v enem ali drugem oziru, tedaj so se zbrali navadno vsi, razun neka« terih izjem in to so bili poklicni zajedavci, ki pa so1 še v«dno le uživali plodove truda drugih. V skrajnem momentu se je reševalo, kar se je rešiti d?.lo. A članstvo bi moralo stalno stati na braniku svojih pridobljenih pravic in v borbi za izboljšanje sedahjega poio-žaja. Nespametno je prepuščati samo odborom vso inicijativnost. vse delo in vso odgovornost in v slučaju, da odboru nekaj spodleti, je pa ta zato tukaj, da lopne člans stvo po njem z velikim loparjem. Zavedatl se moramo v naprej, da ima vse članstvo vie>ndar \več Ivpogleda v poedine stvari irt V'EČ inicijativnosti, nego '$ članov odbora. Star je pregovor, da več glav več ve in rs-v* no radi tega so potrebna zborovanja in tudi radi tega se mora članstvo zborovanj ude= leževati, kajti k živahno društveno delova« njc bo privedlo do pozitivnih uspehov, a desinteresiranost in ganemarjanH" društvea n;ga življenja pa ne bo rodilo uspehov — a zvonenje po toči bo tedaj prepozno. Mnogo je ostrih besed, a pasti so mo> rale v interesu naše organizacije — premls slite besede dobro, potem pa sodite sebe, če pa tega ne morete, sodite one ki delajo za vas in često — mesto vas! V. M.