List 40 rr» v lecaj LV. t f in i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 1. oktobra 1897. £ i <8 = fr Politiški oddelek. Imenovanja pri pravosodju. kakor mu je velevala korist bljansko postopal tako, nemške stranke. Kranjska dežela je izključno slovenska in zategadelj je popolnoma naravna zahteva, da naj pri vseh imeno- "W ^ . > vanjih prihajajo pred vsem v poštev sinovi slovenskega novim letom stopi v veljavo nov civilnopravdni s katerim se bode modernizovalo naše zastarelo, red, vljenjskim potřebám kar nič več primerno postopanje v civilnopravdnih zadevah s tem je postala potrebna tudi reorganizacija naših sodišč. Pred kratkim je bila obelodanjena prva serija dotičnih personalnih prememb, obelodanjena so bila imenovanja novih deželnosodnih svetnikov, svetniških tajnikov in državnopravdniških funkcijonarjev, kateremu sledi v kratkem še imenovanje novih sodnih pristavov. Ta imenovanja izvršil pravosodni minister grof Gl eispach in če jih denemo na kritično rešeto 9 v prvi vrsti merodajno politično prepričanje grofa Gleis-pacha. Pravosodni minister je nemški liberalec iz šoleWa-serjeve in Herbstove in skuša z vso silo uveljavati tudi v pravosodju tisti sistem, katerega sta se držala rečena dva velika sovražnika Slovanov. In tega ni pravosodni minister grof Gieispach še nikdar tako eklatantno pokazal, kakor pri najnovejših imenovanjih v njegovem področju. Ta imenovanja so obudila veliko ogorčenja tako pri Čehih kakor pri Slovencih. Zlasti Slovenci imamo pre-obilo vzrokov, biti ogorčeni, zakaj na slovenske pokrajine nanašajoča se imenovanja kažejo preočitno, da hoče mi- nister kar mogoče utesniti slovensko uradovanje oblastva porabiti v pomoč germanizaciji. sodna naroda. Kaj bi rekli Dunajčanje, ako bi se nastavilo pri dunajském sodišču več čeških kakor nemških svetnikov, kaj bi rekli Solnogradčani i ako se važnejša mesta od dala radikalnim Lahom ali Slovencem ? Zagnali krik. tak da bi se čul po vsem svetu in protestovali bi kar najslovesnejše proti takemu postopanju pravosodne uprave. Kranjski Slovenci pa molčitno, da si se nam je tako zgodilo v sami Ljubljani ! Vsled zadnjih imenovanj je sedaj pri Ijubljanskem dež. sodišču šest slovenskih in šest nemških deželnosodnih svetnikov. Mej zadnjimi je nekaj tacih, kateri so sloven-ščine le za silo zmožni, sploh pa so razmere take, da utegnejo civilnopravdne reči imeti v rokah največ nemški spoznamo brez težav, da je bilo pri izbiranju imenovancev svetniki » da bodo torej tujci in inorodci rezali sloven skemu narodu kruh pravice! Našo nezadovoljnost s temi imeno van ji povečuje še to, da so tisti slovenski uradniki, kateri so zdaj avanzi- ker jih sodna uprava vsled pomankanja drugih ni mesto, i rali mogla prezreti, bili poslani večinoma v Novo nemški pa v Ljubljano, najbrž tudi zategadelj, da pomnože hirajoči nemški živelj vstolném mestu,, dočim so bili nekateri zaslužni uradniki naravnost preterirani, mej njimi tudi mož, kateri je očetu sedanjega personalnega referenta v pravosodnem ministerstvu dr. Gertscherja délai svoj čas mnogo preglavioe. drastičnejše kakor imenovanja pri sodišču, osvet-Ijujejo politične in národnostně tendence pravosodnega ministra imenovanja pri Ijubljanskem drž. pravdništvu. Slovensko časopisje je obširno razpravljalo o ime- Pri tem uradu ni zdaj nobenega Slovenca več, pri tem novanjih pri celjskem, mariborskem, celovškem, goriškem uradu nastavljeni so sami nemški funkcijonarji in Slovenec rovinjskem in tržaškem sodisču in pojasnilo veliko krivico, ki se je tam zgodila Slovencem, konstatovati pa je, samo tisti, ki kuri peči. Ne borno govorili o političnem pomenu teh ime-, niti o posameznih imenovancih, saj ne gre za novanj da pravosodni minister tudi na Kranjskem ni dosti bolje postopal, da je tudi pri imenovanjih za dež. sodišče Iju- posamezne osebe5 ampak za princip. Tudi nečemo raz ri \ 386 pravljati o delikatnem vprašanju, kako morajo take razmere pri sodišču in pri drž. pravdništvu uplivati na za-upanje ljudstva v sodno osebje, dovolj je, ako smo po-vedali, kako so se izvršila imenovanja — besedo imajo zdaj slovenski državni poslanci, o katerih upamo in pri-čakujemo, da spravijo imenovanja v pravosodju na Slovenskem v parlamentu na razgovor in da grofu Grleis-pachu na noben način ne dovolijo proračuna. Politični pregled. Državni zbor. — Dne 24 septembra sešel se je zopet državni zbor in začel se je zopet prejŠnji dirindaj. Nemci nadaljujejo obstrukcijo z vso silo, in pouzročili so s tem tako divje razmere v našem parlamentu, da tacih nikjer na svetu ni. Doslej ni zbornica prav za prav še nič storila. V prvi seji je bila volitev predsedstva in so bili izvoljeni ; predsednikom dr. Kathrein, prvim podpredsednikom A b r a-hamowicz, drugim podpredsednikom pa dr. Kramař, v zadnji seji pa se je vršila^ volitev delegata Za Kranjsko je bil izvoljen delegatom dr Šušteršič. Poslanci narodne stranke se volitve niso udeležili. Iz Štajerske Koroške in iz Primorja bili so izvoljeni sami nam sovražni delegatje. — V četrtek, 30. t. m , začela se je razprava o raznih predlogah nemških obstrukcijonistov, naj se ministerstvo obtoži. — Zatrjuje se, da zborovanje parlamenta ne bo dolgo trajalo. Vlada misli neki zaključiti zasedanje, kakor hitro zbornica odobri proračunski provizorij in provizorno podaljšanje pogodbe z Ogrsko. Dvoboj Badeni-Wolf — V soboto, dne 25. septembra, imel je ministerski predsednik g«*ot Badeni s posl. Wolfom dvoboj, pri katerem je bil ministerski predsednik neznatno ranjen. Wolf je bil ministerskému predsedniku zaklical Schuft, na kar ga je grof Badeni s cesarjevim privoljenjem pozval na dvoboj. Aféra je z dvobojem poravnana in ne bo imela nikacih političnih posledic. Vlada in desnica. — Razmerje mej vlado in parlamentarno večino še vedno ni pojašnjeno. Badeni je, ko se je sešel državni zbor, skušal ustanoviti neko srednjo stranko. Lovil je vanjo nemškoliberalne veleposesfcnike in laške poslance in pogajal se je tudi z obstrukcijonisti. Desnica je o pravem Času za to izvedela in Badenijevo spletko razdrla. Ministerski predsednik, uviděvši, da njegovi poskusi. razdreti večino in sestaviti novo, nimajo uspeha, izjavil je na to, da se hoče definitivno porazumeti z desnico in prosil, naj se skliče ves izvrševalni odbor desnice na posvetovanje. To posvetovanje se je bilo moralo odložiti, ker je bil Badeni v dvoboju z Wolfom ranjen. — Socijalni demokratje na Ogrskem so v nedeljo priredili veliko demonstracijo, s katero so zahtevali uvedenje splošne in jednake volilne pravice. Dotične demonstracije se je udeležilo 30.000 oseb. Na shod sta mislila priti tudi dunajska voditelja socijalnih demokratov Adler in Pernenstofer, toda madjarska policija jih je pognala čez mejo. Ako spravijo socijalni demokratje vprašanje o volilni pravici na Ogrskem na dnevni red, ako izposiuj^jo premembo volilnega reda, bo to na veliko korist sedaj zatiranih nemadjarskih narodov na Ogerskem, kateri prav vsled sedanjega volilnega reda ne morejo priti do nobene veljave. Izjemno stanje na Hrvatskem. V nekaterih graničarskih okrajih na Hrvatskem přiměřili so se veliki izgredi, radi katerih je bil ondu razglašen celo „preki sod". Vlada je hotela kmetovalcem vzeti neke gozdove in to po krivici. Ljudje so v jezi in obupanju zgrabili za orožje in se spun-tali. Ubili so nekaj uradnikov in se uprli vojakom in orož- nikom, vsled česar se zdaj kruto ž njimi postopa. Da so se spuntali, temu se ni čuditi. Madjaronsko gospodstvo oa Hrvatskem je nezaslišano krivično in goni ljudi v obup. Nemški cesar v Budimpešti. — Oni teden mudil se je cesar Viljem v Bndimpešti. Na povabilo našega cesarja uddežil se je bil cesar Viljem velikih vojaških vaj na Ogerskem in potem přišel v stolno mesto z očitnim namenom, da bi se mu tu priredile velike ovacije. Ta namen je cesar doaegel. Madjari so ga sijajno vzprejelo in mu izkazali vse možné časti* vender nomški cesar z uspehom svojega potovanja ne more biti zadovoljen. Cesar Viljem je pričakoval v Budimpešti tacih ovacij, da bi jih ves svet smatral za nov dohaz trdnosti in presrčnozti trozveze, tacih pa ni učakal. Nova uredba profesorskih preskušenj. — Naučno ministerstvo je izdalo naredbo, s katero preminja določbe glede profesorskih preskušenj. Po tej novi uredbi se kandidatom preskušnje nekoliko olajšajo, zajedno pa dobe izpraševalne komisije priliko, osvedočiti se bolje o obsežnosti in temeljitosti kandidatovega znanja. Afera poslanca Szajerja. — Grališki krščansko-socijalni poslanec Szajer je sicer kaj neznaten mož, a vzlic temu se je njegovo ime tekom letošnjega leta že večkrat imenovalo, kakor marsikaterega znamenitega politika. Predno se je sešel drž. zbor, je bil Szajer aretovan radi žaljenja veličanstva. To je prouzročilo veliko burjo v parlamentu. Vlada je nekorektno postopala in drž. zbor je sklenil, da se mora sodno postopanje proti Szajerju takoj nstaviti, kar se je tudi zgodilo. Meseca junija je bil drž zbor zaključen in ker je v tem prene-hala poslanska inmuniteta, začelo se je tudi proti Szajerju sodno postopati. Sodišče je Szajerja obsodilo na osem mesecev ječe. S tem je Szajer izgubii maniat. Cesar ga je sicer po-milostil, toda mandat je bil že izgubljen in povrniti ga morejo Szajeiju samo volilci. Zdaj pa so se za Szajerja zavzeli tisti pospodje. kateri so ga hoteli prej uniciti, na čelu jim Jaworski, in s pomočjo pravosoinega ministra „raztolmačili" so pomilošcenje tako, da Szajer vsled obsodbe ni izgubii mandata. Szajer je zopet poslanec in je iz hvaležnosti poljubil Jaworskeoiu roko. V tem slučaju je predsedstvo poslanske zbornice postopalo povse nekorektno in svojevoljno, kar se nikakor ne da opravičiti. Stojalowski. — Najodločnejši in najznamenitejši ga-liški krščansko-socijalni agitator, pater Stojalowski, se je spo-koril in ne bo gališkim škofoin in žlahcičem več dělal pregla-vice Kakor znano, je Stojalowski takorekoč izbudil poljskega kmeta iz spanja in če sedi danes v drž. zboru vec, ljudstvu prijaznih, proti volji vladi, žlahčičev in škofov izvoljenih poslanca, je to uspeh Stojalowskega agitacije. Za to agitacijo so vlada in žlahčiči Stojalowskega grozno preganjali, naposled pa je bil še ekskomuniciran Stojalowski se je dolgo ustavljal, a naposled so ga le zapustile moči in udal se je, ter prosil od-pušcanja, vsled česar je bila ekskomunikacija razveljavijena. Premembe v italijanskem ministerstvu. — V Rudinijem ministerstvu se je zgodila cudaa premeaiba. Dose-danji naučni minister Grianturco je postal minister pravosodja, grof Condronchi, do sedaj komisar z izrednimi polnomocji za Sicilijo, pa je postal naučni minister. Ta prememba bo dala povod oštrim razpravam v parlamentu, kajti Condronchi se ni nikdar bavil z naučnimi vprašanji in je že prestar, da bi to zdaj začel, sicer pa se je kot komisar v Siciliji tako blamira!, da nima nič ugleda. Maloruski radikalci. — V Lvovu je bil minolo nedeljo strankarski shod maloruskih radikalcev. Udeležilo se ga je nad 100 zaupnih mož. Na shodu se je povdarjala, da oblastva in žandarmerija povsod zatirajo maloruski živelj. Gališki dež. zbor ima izključno poljski značaj. Vlada podpira vse, kar je poljsko, z velikimi svotami, za Maloruse pa ne ia ničesar. Maloruske kmete preganja tako, da beže v Ameriko. Shod se 387 - e izrekel za razdelitev Galièke in za občno volilno pravico, za upeljavo prisilnih kmetijskih zadrug in za razdelitev vele- posestev bojkot i ter priporocal prireditev občne agrarne stavke in veleposestnikov. Nemški »Volkstag« v Tešinu se je vršil mi nolo nedeljo hod so prišli znani nemški kričaci so z vso odločnostjo udrihali po jezikovnih naredbah. Shoda se Na mesto prejšnjih grehov fevdalcev se je odkrila javnosti nagota buržoazije. Obetani večni mir s^ je spre-měnil v krvave vojske, število zločinov je rastlo od dne do dne, revolucijonarna deviza „bratstva" se je kazalo v konkurenci. „Podkupovanje je zamenjalo prejšnjo silo pravo prve noči so podedovali od fevdalcev tovarnarji i i je udeležilo nekaj hujskačev iz rajh so prišli na pomoč prostitucija je presegala vse meje. u zatiranim sobratom Po hodu so bile velike demonstracije Orožniki so morali demonstrante z bajoneti razgnati Grško-turški mir Po večmesečnih pogajanjih Že razvoj kapitalizma je kazal te lastnosti. Ali masa delavstva še ni bila zmožná nastopiti samostojno proti mej zastepniki velesil in Turčijo, se je končno doseglo pora- kapitalistom. Čutila se je tlačeno, trpečo, pričakovala. zumljenje glfge pogojev grško- turškega miru Preliminari Pa pomoči od zunaj, od kake višje moči ali od slučaja. miru so bili podpisani v soboto. Po tei dogodbi mora GiŠka plačati Turčiji irfcej visoko odškodnino za vojne troške, a dokler se ne plača določen vojska v Tesaliji. Za Grško del so ti odškodnine, ostane tuiška Istih mislij so bili tudi prvi socijalistiški pisatelji. Oni se še niso mogli otresti utopistiških idej komunistov pogoji trdi, zakaj grške iz prejšnjih stoletij. Iskali so sistema, po katerem finančně razmere so preklaverne, a Grška jih je morala vzpre- se ustBnovil nov družabni red, najti so hoteli rešitve jeti, že zategadelj, ker jo je Angleška pustila na cedilu. Giški v slučajnih mislih svojega razuma. kralj namerava sedaj povabiti vse stranke na skupno delo za konsolidacijo države in hoče vsled tega rastaviti novo ministerstvo, v katfrem bi bile zastopane vse stranke. Ekskomuniciran minister. Ti pisatelji so bili: St. Simon, Fourier in Owen. Grof St. Sim on* (1760 1825). je skušal prvi Španski íinančni minister Reverter je dal koníiskovati nekaj cerkvenih posestev ker so bila nepravilnim potom dobíjena Eadi tega ga je škof oprl na nauk slovečega nacijonalnega ekenoma Ad. Smitha, utemeljiti podlago modernega socijalizma. Svoje misii je na otoku Majorka izobčil iz katoliške cerkve in to je imelo posledico, da je moral minister odstopiti. Angleži v Indiji Angležem se še vedno ni posre- čilo, udušiti ustanek v Indiji. Y jedni bitki so bili celo An- gleži poraženi in so morali bežati. Angleški general Jfffrey postopa sicer z vso krútostjo, toda uspeha nima, ostanek vedno bolj razširja. da je človeško delo izvor in temelj vsega bo-gastva. Zato naj se ne loči človeštvo po privilegijih rojstva, temveč po osebni zmožnosti za delo. Delo naj bo podlaga vsem družabnim uredbam. Največe število drža- ker se vljanov pripada delavskemu stanu; zato morajo tudi de- lavci najširjem pomenu) zavzemati prvo mesto v člo- áfcíttíft^fc rtižtiitxtisti nt/tt & & ífeítiítwti & íé w veški družbi. Revolucija preteklega stoletja bo še Ie kon- ^j-r;......».............................................................».«i.................................čana, ko se zagotovi popoma jeanaKost vseli li 2m \ î Obrtnija. f j * je pozvana država; ona naj se zveže z delavci ■ ■•■»••■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ * j* * * * * I** ''VI' iiiinii1 ■■■■■•■•iiiiiiiiiiinii ■■■■vaiiii 11 ^ • • i i • • • « « y « . #illi 1 ko se zagotovi popolna jednakost vseh ljudij. to ki res » tfc Razvoj modernega in znanstvenega socija lizma. (Spisal Kržetov). . nici delajo in imajo fiziško ter intelektuvalno přemoč, da zaženo liberalno buržoacijo sedanjosti v ničevost njenega izvora in ustanove kraljevstvo jednakosti in miru mej Etiški temelj svojim naukom je dal St. Simon ljudmi. v krščanski zapovedi : Ljubi svojega bližnjega kakor Moderni socijalizem, se je razvil po francozki sam sebe. revoluciji, ni pojav posameznih fantastov, kakršni so se St. Simon je bil teoretik, praktično sta hotela izvesti pokazali v srednjem veku, temveč ima svoj temelj globoko njegove nauke učenca Jernej Enfantin in Saint v sedanjem družabnem redu. Amand Bazard. Enfantin dosledno po učiteljevih Iz srednjeveške male obrti se je izcimila največ v naukih zahteval, da se odpravijo dohodki zemljiških sedanjem veku velika industrija, zraven pa francozka posestnikov in kapitalistov, niso nastali iz delà revolucija prevrnila prejšnji družabni red. Postavila je Bazard pa je hotel preobraziti vse dedno pravo, da se vse na glavo, kakor pravi Hegel. Razum se je proglasil odstrani nejednakost in krivičnost v lasti. Država naj za vladarja in raztrgale so se vezi, v katerih so tičali podeduje vse imetje in je razdeli po zaslugah. stoletja nižji stanovi. Fevdalizmu odklenkalo > ustal je Charles Fourier (1772 1887) je prvi na- pa tretji stan — meščanstvo. Vlada razuma je proglasila jed- svetoval, kako naj se praktično organizuje človeštvo v nakost vseh ljudij. » Svoboda, bratstvo i jednakost" so novi dobi. Pravi, da je božja volja privlačnost, ki spaja oznanjevale zlati vek. Ali ta jednakost je imela vrednost ves svet in se kaže v stvareh kot nagon. Tudi člověk pred zakonom Že ki se je vedno bolj v tej širil dobi se pokazal prepad, ne sme zatirati teh nagonov, ki se javljajo kot izraz božje mej meščanstvom in četrtim volje i temveč jih mora zadovoljiti. Iz tega pa nastane stanom, ob vedno se množeči industriji, ob odkritji doslej sreča, sredstvo za to zadovoljitev pa je organizacija delà neznanih naravnih sil in ob hitrem napredku tehnike. Buržoazija je že s svojim porodom nosila v sebi svojega sovražnika. Prejšnji cehovski mojstri so postali kapitalisti, okrog sebe pa so zbirali delavce, ki so bili potisnjeni na stran pri konkurenčnem boju. * Najvažnejši njegovi spisi: L1 organisateur, Du systéme in dustriel, Le nouveau Christianisme itd. ** Znan po spisih: Théorie des quatre mouvements, Le veau monde industriel et sociétaire, Traité de Y association do méstique. À88 na ta-le način: Država naj eksproprijuje vse zemljiške ustavi toliko časa. dokler se v grozdju ne nabere toliko posestnike in kapitaliste ; zato naj jim pa da akcije. Izmej sladkorja, kolikor se ga sploh zapazuje v navadno dobrih dohodkov naj pripade y 12 delavcem i v 12 kapitalistom in letinah v dotični pokrajini Če se po tem ravna, napravi v a talentom. Na vsako štirijaško miljo naj se sezida lahko dobro vino, katero bo sposobno za veliko kupčijo, _ * ^ _ . • 0 velikánsko poslopje, phalanstère, v katerem bi stanovali ker bo imelo v sebi mnogo alkohola, bo prijetnega vkusa, vsi prebivalci tega kraja in imeli vse skupno. Vsa pro- in nikakor ne trpko, kakoršna so iz kislega grozdja na-dukcija naj bi bila skupna; tako bi se prihranilo mnogo rejena vina. delà, istotako privarčevati. se moglo tudi pri konsumciji mnogo Vsi ljudje bi morali delati i toda delo naj bi bilo vsakem u v veselje. Će bi se kdo naveličal jednega posla, polotil bi se drugega. Tako bi bilo dovolj, če bi dělal vsak člověk šest ur na dan. /es svet bi se razdelil v 500.000 falanstor, središče pa bi bil Carigrad. Koliko je sladkorja v grozdju, tega ne moremo določiti s pokušnjo ali po okusu, marveč treba za to bolj zanesljivih sredstev. Praktičnemu vinorejcu vstreza v ta namen najbolj moštna tehtnica ali moštomer. Ta priprava slon; St. Simon- Fourier m vrstniki so I na gostosti tekočine ; če jo potopimo vanjo, se ustavi pri neki točki plavajoča v tekočini. Taki moštomeri so še živeli pod zloženi na različne načine, nekateri imajo celó obliko uplivom, ali vsaj posledicami revolucije, ki so se kazale areometrov. Moštomer je steklen, ima na jednem konci tudi v Angliji, kjer se vršil sicer mirno, ali vender drobno cev in v tej je znotraj zaznamovana lestvica (skala) ne manji prevrat. Tu je skušal s humaniteto paralizovati v sredini se cev razširja v votel cilinder, da priprava ki je nastala z novimi gospodarskimi razmerami, lahko plava, na drugem konci pod cilindrom pa je okrogla bedo jeden največjih človekoljubov sedanjega stoletja, Robert čebula, napolnjena z živim srebrom ali pa z svinčenimi Owen (1771 1858). (Konec sledi.) « :.................................:...... ÍŤf Kmetijstvo. tri Trî M U* M M W * ^ « fr Moštna tehtnica vinarstvu. šibrami v namen, da vzdržujo pripravo v enakotežji in navpično v tekočini. Čim gosteja je tekočina, tem manj globoko se vtaplja priprava in narobe; po tej lastnosti se uravna ali določi lestvica v cevi, in ker je grozdni sok tem gosteji, čim več sladkorja je v njem, zato je moštomer tehtnica, katera kaže, koliko sladkorja je v moštu. Lestvica nadomešča tehte in je narejena po raznih Razumnemu vinščaku mora biti moštna tehtnica ve- načelih, to je po tistih sistemih, ki so obveljali v raznih like vrednosti, da i neobhodno potrebna 1 če hoče z deželah ; tako rabijo na Francoskem Guyot-ov Gleuco grozdjem in moštom tako delati, da bo vino v vsakem meter, na Nemškem Oechsle moštno tehtnico ki ni oziru popolno ne samo za domačo rabo, ampak tudi za nič druga, nego merilo gostosti, in v Avstriji Kloster-svetovno kupčijo. Ker prihaja zdaj čas za rabo te važne neuburško ali Babovo moštno tehtnico. Ker zasluži ta priprave v vinarstvu, menimo, da vstrežemo domačim priprava mimo vsake druge, da se splošno rabi tudi pri vinorejcem, ako o tej stvari izpregovorimo. Grozdni sok ni nič druzega, nego vodena raztoplina grozdnega sladkorja, solij, posebno vinskega kamna, or- nas, naj jo tu popišemo in razložimo, kako se rabi. Klosterneuburške moštne tehtnice lestvica kaže od do 35 stopinj 1 ki odgovarjajo sladkornim odstotkom ganičnih kislin 1 rastlinske beljakovine, klejnih snovij in in vsaka stopinja je razdeljena v štiri dele, kažoče */4 °/0. barvil in pa še raznih drugih organičnih iu rastlinskih Pri narejanji te lestvice so jemali v poštev, da v grozdnem soku vplivajo razven sladkorja še druge nesladkorne snovi snovij, nahajajočih se sploh v našem sadji. Najvažniša sestavina grozdnega soka pa je sladkor, ker podeluje, na gostost. Da stvar bolj razjasnimo, naj po vemo, da spremenivši se po vrenji v alkohol, vinu moč in vztrajnost; kisline in organične soli pa uplivajo na vkus; vino postaja po njih kisljato in trpko, če jih je mnogo, harmonično in milo pa, če jih je malo v njem. grozdni sok precej raz- li čen Gledé množine sestavin po vsebini sladkorja se razlikuje od 10 do 30 in več odstotkov, po vsebini kislin pa od 5 do 20 na tisoč. Razne okoliščine, kakor: trtna vrsta, način obdelovanja, zemljišče in njega lega, podnebje in letni čas, stopinja zrelosti, účinek zajedavih glivic in žuželk in boleznij sploh na trtah in na grozdji, uplivajo bodisi združene, bodisi vsake za se mogočno na omenjene različnosti, zlasti pa na vsebino sladkorja. Praviloma daje grozdje tem boljše vino, čim več sladkorja je v njem; torej mora biti vino- rejcu mnogo na tem, ga poizve, koliko sladkorja obsega bode 20 0/ 0 je snovem ta moštna tehtnica, da če potopimo v raztoplino čistega grozdnega sladkorja, kazala samo 17%, ker odstotke odbiti kot pritikajoče drugim nesladkornim ker to približno Določili so odstotke manj 1 odgovarja množini nesladkornih snovij, ki so raztopljene v soku popolnoma zrelega grozdja. V prezrelem ali pre sladkém grozdju kaže moštna tehtnica nekoliko niže » kakor bi morala kazati po dejanski vsebini sladkorja in više, kakor je prav, v ne prav zrelem in 22°/0 kaže moštna tehtnica kaže 17 nasprotno t i_-, JT 1 grozdju. Toda med zadosti natančno za to, kar potřebuje praktičen vinorejec tako da se brez skrbi lahko prezirajo malenkostne različnosti. » Lestvica moštne tehtnice se določila ali meri la 14° ali 17V2°/o C topline in samo pri tej toplini kaže njegovo grozdje, še predno je potrže, ker trgatev lahko priprava natančno, Zato se izdelujejo take moštne tehtnice 1 » & !» katerim je pritrjen tudi termometer (toplomer).če potopimo je, da me stojećega v senci osamelega drevesa ni videla tako pripravo v mošt ki se ima preiskati, pokaže nam nobena izmej njih. Prišle so mi tako bliz^, da je zašuměla istočasno, koliko odstotkov sladkorja in koliko topline je njihova obleka ob mojej nogi, a zapazila me nijedna ni. Le pogled žene mandarínové šel je mimo mojega obraza, v moštu Ker postaja mošt pri niži toplini (kadar je hladneje) gosteji, pri viši pa manj gost, je potreba, da se popravi 8ladkorni odstotek vselej, kadar nema mošt zahtevane to- pline 14°/ o (17V 2°/0 C). Ta poprava znaša približno i o sladkornega odstotka, katero treba odbiti od nápovědi moštne tehtnice vsako stopinjo nad omenjeno normalno toplino 14° R. Ker so te razlike, kakor vidimo, zeló majhne » jih je brez skrbi prezirati, kadar gre za malo termometerskih stopinj ; vendar pa priporoćamo, naj se raje rabi moštna tehtnica previđena s termometrom, da se zagotovi, da ni prevelikega razločka v temperaturi in da se, če treba, izjeda poprava. Zraven tega pa je taka moštna tehtnica tudi natančniše zložena in je lažej čitati stopinje z nje, ker je lestvica daljša in so razdelki bolj ločeni drug od dr užega. V grozdju se opazuje sladkorna pa kakor po nakljućji. » ona u y mislil sem, „ne vidi. u tem trenutku padlo mi je nekaj k nogam. Bila je pa-hljača, katero je bil kupil mandarin pri mojem očetu. Zabolelo me je v srci, zdelo se mi je, da me dama za-ničuje, da je zagnala nalašč zagledavši me pred mojimi očmi proč stvar, ki je izbajala od mene. Bil sem raztužen do smrti. Nisem se ganil, dokler se ni izgubila sè svojimi tovarišicami v vrtu. Pobral sem pahljačo. Bilo mi je raz-košje, dihati iz nje vonj, ki jo je obdajal zaradi dotike tem tre- njenih rok. Hotel sem je pritisniti k ustnam nutku videl sem, da je bila počez popisana čez moje verze. Pisava je bila elegantna, toda zastaréla, nihče ni pisal več tako, in jaz bi tudi ne bil znal brati, ko bi po nakljnčji ne bil proučil poslednji čas starodavne listine. Čital sem naslednje besede: nO snežnobela, mehka svila vsebina po sledečem načinu : Kadar gre za to, da se do- kakor blesteče ivje, lepo dišeča po rožah ! Roka prija ločijo sladkorni odstotki v moštu, to je v že zmaščenem teljska je dala obliko polne lune, naredivši pahljačo grozdju, zajeti je iz čebra, v katerem se nahaja mošt, iz tebe. Ti vsak čas čaraš prijetno sapico, kedarkoli te s pripravno posodo blizo jeden liter, ki se pretoči skozi poželi moja roka. Postala si moja zvesta tovarila, naj sito ali skozi debelo tekano blago, da se od soka ločijo bivam domá, naj blodim po vrtu. Ti bi me gotovo karala lupine y peclji y pelke ali druge trde ali vlačne stvari, ki z nehvaležnico, ko bi te zimski čas zřgmla proč, ko ni so morda v njem obtičale. Predno se pa vzame tako po-kušnjo iz posode, treba mošt dobro pomešati, da postane ves enakomeren. Prevažno pa je tudi to, da ni morda že začel vreti (kipeti) mošt, ki se ima preiskati ; kajti potem bi bile nápovědi moštne tehtnice gotovo napačne. Preis- treba tvojega hlada. Jaz nesrečnica imara pa vendar-le tako usodo. Bila sem prijetni vetriček prijatelju, ki se je čutil zapuščenega v širnem svetu. Torej pozabljenje je moj delež ! Mingea. u Besede te prisilile so mi solzo v oči. Bile so odmev k*vati je vedno svež, ne zavret mošt. Pokušnjo ali uzorec zapuščene ljubice cara Ceng-ty. To ni bila le pesniška mošta je vliti v steklen cilinder, kakoršen se rabi za al- igrača, bilo je to koholometer, 50 ctm. visok, od zgoraj drži okoli ctm. širok, ki očitanje od Mingee, bili so to njeni v vzdihi! Tedaj se nisem motil, ljubila me je! In ime jej litra in napolniti ga je do 2 centimetrov je torej bilo Mingea. Napravilo je náme vtis, kakor kedar ( gromna pod zgoranjim robom in potem pustiti, da nekoliko minut vshaja zvezda. Sreča moja padla mi je kakor počiva. V tem času se poleže večji del gostih in via čnin teža na srce. Kaj mi je bilo sedaj početi ? snovij in tudi kar je morda trdih snovij ušlo pri pre-takanji v posodo in katere bi zakrilile, da bi op azovanje na moštni tehtnici ni bilo prav natančno. (Konec sledi). Iz mojega premišljevanja vzdramil me je lehak korak. Zagledal sem jedno izmej devojk. Vračala se je in iskala nekaj v travi. Gotovo pahljačo svoje gospé. Razumel sem vse. Zaradi tega pisala je Mingea s to zastarélo, za ne- Ji Jj 9 * ^ • 4 1 i .X, fl ta t+j *** • I 4 > » 1 I A 1 m « € Poučni in zabavni del. » Sreča. (Čarobna pripovedka. Češki spisal Julij Zeyer.) (Dalje.) poklicane neumévno pisavo. Moja pahljača bila jej je draga. Dale mi je časa prečitati njene verze in zahtevala jo zopet. Položil sem jo pod dřevo in se skril v grm. De- % u • vojka je našla pahljačo, a jaz sem ostal do jutra v vrtu. ^fc- — 'JII "i BI £ Bdeč sanjal sem o Mingei. Za rana podal sem se na pot očetu. Zelo se je razveselil, ko me je zagledal, izpraševal me je iz raznih predmetov in stavil vprašanja tako, da Zdelo se je, da mečejo zmaji zvezde. Žena manda rinova ni delila glasne radosti devojk, gledala je z ža lostnim očesom za atlasovimi podobami, ki so se zgu bljale v večerni megli m čul sem y kako je šepetala „T ako minejo rože in ažurne sanje naše mladosti v megli zmote.u Vstala je in mignila svojim devojkam, da bi se nehale igrati. Počasi so se zbrale krog mene. Zdelo se po mojih odgovorih mogel soditi o zrelosti moje sodbe in o smeri mojih misli. Zdelo se mi je, da je bil z menoj zadovoljen, kajti rekel mi mož. ne več dete. y da se mu sedaj zdim užé * Po mojih mislih si trezen in brez strasti « y rekel mi je, „in hodiš pot modrosti." Zarudel sem, *vest mi je očitala, a molčal sem. 390 » Povedal ti bom nekoliko o tvojej materi" » nada Laochin pela mi je koj najkrasnejše pesni in igrala ljeval je oče, „dobro je, da znaš zgodovino svojih rodi- pri tem na lavto, katero ti 3edaj imenuješ svojo. Potem teljev. ostalem bode ti tudi v poduk." Bil sem željen poslušati ga. Peljaj me je pred staro preprogo, ki je bila v senci v ozadji prodajalnice. Pomnil sem to preprogo od najne-žnejo mladosti. Mnogo in mnogo ljudi bilo je užé prosilo očeta, da bi jim jo prodal, toda branil se je vedno od- ločno in trdovratno. Bila je nenavadno umetno nenarejena. Slikarija na njej poročevala je vrt z jezerom, v katerem so nenufari vseh bar v cveteli, a v ozadji bila je zlato-bliščeča palača. Pod potonkinim drevesom sedela je krasna devojka in se igrala s pavom. Oče pokazal je nánjo in rekel kratko: „To je torej tvoja mati." » Kaj U Î vzkliknil sem, „tako je krasna bila? Ali je umrla zgodaj ? In sam si naslikal njeno podobo?" „Nisem je naslikal na tej preprogi. Prinesel sem jo iz zapuščene hiše, v katerej je umrl nek star mož. Ni imel deičev in dolžan mi je bil nekaj denarja. Vzel sem si preprogo v soglasji z uradi. Sicer ti pa nisem rekel j da umrla tvoja mati." „Kje tedaj je?" vprašal sem radostno. „Tukaj To a i odgovoril je in pokazal sem na sliko. » njena podoba, ali kje je ona sama?" n Kaj bledeš zaporedoma o podobah? To tukaj tvoja mati sama in nikaka njena podoba. u me je vprašala, ali bi hotel pri njej ostati Čutil sem » da je prišla doba maščevanje zasmehu, ki je veljal mojim verzom in odgovoril sem, da bi bil pripravljen za daljše bivanje, ko bi mi dala zagotovilo lepše zabave kakor so te pesni, katere sem bil ravno slišal. Zarudela je od jeze potem pa udarila v odkitrosrčen smeh. „Dobil bodeš lepšo zabavo, nevljudnež i a i rekla ter me peljala v sosedno dvorano, odprla okno in mi velela, naj pristopim. Tu sem vzkliknil od začudenja, katerega nisem tajil dalje. Skozi to okno videl sem namreč celi svet kakor mapo pred saboj ležeč, Nisem videl pokrajin, ampak tudi notranjost mest, hiš in kar je bilo najzabavnejše, notranjost ljudi! Slišal sem, kaj so govorili in videl ob enem, kaj so mislili. Nisem mogel dolgo gledati, glava šla mi je na okrog. „No, ostaneš?" vprašala je Laochin. „Na veke sem tvoj!" vzkliknil sem. „Dobro!" radovala se je in potem pridejala: „Moram te pa varovati. Celemu svetu si neviđen, kedar gledaš skozi to okno, pa dotlé dokler nikogar z vzvišenega svojega stališča ne ogovoriš. En vzklik, ki bi veljal komu izmej mimo gredočih in sen tvoj je izsanjan. Bila bi potem na veke izgubljena drug za drugega." Zahvalil sem se usodi, da morem biti pod tako „ Poslušaj torej lahkimi pogoji srečen. Slavila sva takoj svatbo, in čez pojasnilo. Enkrat sedel sem tu v tri dni imela sva se v resnici rada. Ne morem se brez somráku na tem nizkem sedežu ves pobit. Bil sem zaprl hrepenečege vzdiha spominati tedanjega življenja, teklo pol no šaljivih in prijetnih prizorov. sanje prodajalnico in čutil se tako zapuščenega od celega sveta, mi je kakor da mi je bilo těsno. Bil sem obupan in sposoben vsake Kako dolgo sem živel v deželi bajke na strani krasne neumnosti. Poskusil sem takrat prvič in zadnjič v svojem življenji delati verze. Moj tedanji duševni stan opravičuje Laochin, ne znam določiti, ker niti mislil nisem na to da bi štel dni, kar bilo v ostalem dosti težko i vse. Ni bilo dosti jedne smešnosti, venčal sem jo z drugo, kajti bil je prav za prav dan brez presledka. Solnce tam Recitoval sem tisto na glas, kar sem bil zložil, in bil nikoli ni zahajalo. Moralo je biti čez eno leto, kajti sem do solz ginen. Pri tem vpiral sem oči na preprogo, Laochin porodila mi je tebe in užé si se začenjal skoro kajti pesen moja opevala je naslikano devojko jedino i razumno po okolici razgledavati, ko me je usodni dogodki i katero sem sploh poznal. Tu se je hitro genila podoba, ali lepše rečeno, lastna moja neumnost moje sreče oropala. devojka začela se je glasno smijati. Moram ti poVedati, da sem se začel držati za veli- Bil sem tako osupnen, da se nad čudežem niti kega filosola, gledajoč s svojega očarovalnega okna na zavzel nisem. Devojka pa je ostala, odgnala pava od sebe ljudski svet, zdel sem se sam sebi neizmerno vzvišen. , te in rekla sè slabim glasom, stegnivši proti meni roko: zaničevanjem gledal sem na to pehanje, te vrvenje Ti ubogi člověk ! Čutim s taboj, umiram od dolgega„ vedne hlimbe in laži človeške družbe. Čutil sem se, kakor časa, kakor ti. Věčno sem v družbi tega glupega páva. pravijo, iz popolnoma drugega testá. Pozabljal sem, kako lahko mi je bilo varovati se vsega tega, ker nisem imel Kako si me zabaval! Pojdi k meni!" Pozabil sem na učinjeno razžaljenje in přijel jo za nikakega zanimanja na zemskem svetu in ker prav za roko, ki je bila mehka kakor perje pava, katerega je prav moj jaz ni přišel v nikako dotiko in razmero z os ravno oponašala devojka. trenutku bil sem kakor od talimi ljudmi. Mojo domišljavost zadela je kazen. Smijal tajne moči od tal privzdignen in stal sem na strani de- sem se redno nečemurnosti drugih, a lastna moja prevzetnost vojke pod cvetočimi potonikami. Slikani horizont začel piivela me je do pada. Enkrat namreč, ko sem skozi se globočiti in imel sem občutek, kakor bi padal v okno gledal in tebe pěstoval, padlo mi je v glavo, po propad. Vrtělo se mi je v glavi. Pa to je prešlo hitro, kazati ti ulico, v katerej sem živel prej. Tu vidim prav Slišal sem ptice peti in voda v jezeru je šumljala. Vse zraven naše hiše devojko, razgovarjajočo se z mladim dihalo resnično življenje. Devojka peljala me je v pa- možem. Prosil jo je njene naklonjenosti. Videl sem, kako lačo in mi rekla mej potjo, da se zove Laochin. Ne vem, jej je srce skakalo od radosti in triumfa, in slišal tudi zakaj mi je to takoj povedala, nisem je prašal za to. ob enem, kako je legala hladnost. 391 » Nisi prvi, kateri mi govori takóa, odgovorila je in sicer: v Kočevskem okraju skupaj 42 gld. 85 kr lakonično. „Navajena sem slišati podobne reči, kjer koli škem okraju skupaj 50 gld., v kranjskem okraju v kr-skupaj se pokažem." Mladenič je pobesil glavo in videl sem 187 gld. 50 kr., v kamniškem okraju skupaj 82 gld., v li- 1 kako si je mislila v skřitem kotičku srca: „Cénil bode tijskem okraju skupaj 41 gld. 62 kr v logaôkem okraju skupaj 47 gld. 10 kr., v novomeškem okraju sknpaj 101 gld.. mojo ljubezen tem bolj, ko se uvéri, da me tudi drugi v postojinskem okraju skupaj 34 gld. 13 kr., v radovljiškem cenijo visoko. Izmislim si nekaj, kar me naredi zanimivo." okraju skupaj 86 gld. 80 kr., v črnonnljskem okraju 73 gld. (Dalje sledi.) 17 kr. in v okraju ljubljanske okolice 95 gld. 87 kr. Volitev v davčne komisije. Predsedstvo trgovinske in obrtniške zbornice se je močno zavzelo za koristi davkoplačevaloev in priredilo tudi volilske shode, da se dávko-placevalci izberejo zaupanja vredne in zanesljive zastopnike v dotičnih davčnih komisijah, žal da je indolentnost interesovanih Osebne vesti. Okrajni šolski nadzornik g. Jos. Novice. s» fr m krogov tolika, da se za volitve le malo menijo. V komisijo za Kožuh v Kopru se je odpovedal službi nadzornika. Mesto odmerjenje dobitkovine kandidujejo v razredu sami Nemci, njega je imenovan gosp. Fran Finšgar v Kopru. Re- aliČni profesor v Trstu Viljem Ur ba s je stopil v pokoj. Gosp. dr. Pavel Varda v Gradci je namesto premešče-nega dr, B o n č k e imenovan c. kr. okrajnim zdravnikom v Ljutomeru. Sodnimi pristavi so imenovana avskultanti: L e d e n i g v Koèevje, dr. .L. Hrašovec v Velike Lašče, . Bsžek v Skofjo Loko, Fr. Regály v Kamnik, dr. A. Furl an na Vrhnjko, J. D o 1 j a n v Črnomelj, 0. Cernstein v Kočevje, A. Kremžar v Kostanjevico, A. Se liš kar v Trebnje, J. Roth v Krško, A. Mej ač v Ribnico, 0. V i die v Radeče in dr. MohoviČ v Idrijo. Slovenci pa imajo čast, biti njih namestntki ! Zviševanje uradniških plač. Listi poročajo, da misli vlada državnim uradnikom z dnem 1. januvarja 1898. zvišati plače. Stvar se že dolgo zavlačuje in čas bi bil, da se uredi. Regulačni načrt za ljubljansko mesto je vlada potrdila izvzemši tri točke, nanašajoče se na nekatere novo-projektovane ceste. ObČ. svet ljubljanski je v zadnji seji sklenil, da se ne pritoži proti vladni odredbi, vsled cesar je regulačni načrt zadobil zakonito veljavnost. Tržaški škof" Sterk in poreški skot Flapp Umri je v Hajdini umirovljeni kapelan g. Jakob Laški listi so porocali, da je mej tržaškim škofom Sterkom Vindiš, star šele 27 let. poreškim škofom Flappom nastal razpor, ker je škof Šterk Podpore. Cesar je podařil gasilnemu društvu v v svoji škoíiji nastavil kaplana Vrbko, katerega je bil škof Polhovem gradci 80 gld., v Hruševji 60 gld., v Dolskem 60gld., Flapp suspendira!, in poročali so tudi, da bode o stvari so- v Gradcu 80 gld., in v Mostah 100 gld. Loterija „Glasbene Matice". Srečkanje se bode vršilo tekom meseca oktobra. Ker ima služiti Čisti dobiček te loterije v korist odličnemu našemu Glasbenemu zavodu, naj bi rodoljubi Čim prej pokupili, kar je še srečk na razpolaganje. dila posebna kougregracija škofov. Tržaški ordinarijat je na to oficijelno izjavil, da je škof štěrk kapelana Vrbko nastavil dogovorio s škofom Flappom. Koroški Bauernbund, društvo, katero ima namen, loviti slovenske kmetovalce v zanjke nemške liberalne stranke, v Krasni dobitki so razstavljeni v društveni hiši v Vegovih je priredil v nedeljo v slovenskem sv. Jakobu pri Celovcu ulicah shoď, na katerem je govoril tudi baron Rokitansky iz Gradci. Slovenska krščanško-socijalna zveza v Ljubljani, se je ustanovila in je svoja pravila že předložila vladi v potrjenje Zveza bode združevala delavske sloje. Namen bo, izobraževati delavce, prirejati jim poučna predavanja in zabavne shode ter jim omisliti večjo knjižnico in čltalnico. Ta slovanski renegat igra na Štajerskem krščanskega kmet-skega voditelja! predsednik Schmibt-Zabierow Koroški dež Delavska zavarovalnica proti nezgodam v Trstu. Vlada pred kratkim razpustila odbor delavske za varovalnice Razmere pri zavarovalnici so nečuvene in zadnji Čas je, da pride vodstvo v druga roke Nove volitve v odbor vršile se bodo menda meseca oktobra ali novembra. se Slovani združili, imeli bi lahko Ako večino v odboru, žal da je te dui praznoval petdesetletnico svojega službovanja ; nekaj dnij potom je bil na humberški cesti razbit njegov realif-spo-menik, kateri mu je bil podignut pred nekaj leti po prizade-vanju okr. glavarja Mac Nevina a zoper voljo slovenskih davko- plačevalcev. Varujte lastovke! Vsako leto prihaja manj lastovk v Avstrijo V krajih, kjer so bile prej na vsaki hiši te prijazne ptičke, jih je bilo letos jedva par ducatov. Zlasti malo tudi letos • • v ni nic slišati o organizaciji slovenskih volilcev. lastovk je bilo na Štajerskem, c? ~ bp. Avstrijskem, Moravském Notarska zbornica. Vsled resignacije predsednika in v Galiciji. Požrešni Italijani pa neumne mode pomore največ notarske zbornice dr. Jernej a Zup izvoljen je bil za- prijazaih lastovk, so dognano tudi jako koristne Učitelji, časnim predsednikovim namestnikom g. notar Ivan Gogol zabičite šolarjem, naj varujejo lastovičja gnezda! Rubežnika ubili. Dne 15. t. m. je bila rubežen Podporno društvo „Radogoj" je za prihodnje v hiši Vase Djaniša v Daruvaru na Hrvatskem, ker je po- šolsko leto razdelilo mej slovenske vseučiliščnike 12 ustanov in izrednih podpor v skupnem zneku 1495 gld slednji ostal dolžan na davkih sedem goldinarjev. Ker dolžnik ni imel druzega, zarubili so mu dve kozi, in mu jih odvedli. Peronospera ali strupena rosa ter način, kako Vaso Djaniša je prosil naj mu pustijo kozi, ker ju treba za se tej bolezni obraniti. Govoril dne 27. maja na podučnem hranitev sebe in svoje družine. A prošnje niso hasnile in ob-shodu središkega bralnega društva „Edinost" Anton Kosi, činski pandur je odgnal koze saboj. Djaniša je šel za njim; ko učitelj in posestnik v Središču, Maribor 1897. Založilo bralno pa sta bila na satnem, pograbi! je prvi puško občinskega društvo „Edinost". Natisnila tiskarna sv. Cirila v Mariboru. sluge in ga ustřelil v prsi, da je takoj obležal mrtev kozi V poliudno pisani knjižici je natančno popisano kako pa je vzel Djaniša domov. A še tisti dan odvedli so ga žan- trsje obraniti strupene rose. Priporočamo knjižico prav toplo, darji v zapor, kjer ga čaka kazen. Izvod volja 10 kr., kdor več izvodov naroči, jih dobi cenejše. Naročila je pošiljati A Kosiju v Središci. Za nabiranje in pokončevanje hroščev na Kranjskem leta 1897. je dež. odbor dovolil obôinam nagrade Kupčija z dekleti. Iznova se poroča, da je přišel z Ogrskega v Zagreb neki žid v spremstvu z mladim dekletom. A že na kolodvoru drž i železnice so ga přijeli. Izvedelo se da je přivábil dekle k sebi s tem, da jej je obljubil, da % 392 jej hoče preskrbeti službo blagajničarke v Zagrebu ; v resnici pa jo je prodal v neko razupito hišo za 80 gld. To pa se ni zgodilo v prviČ Prodal je že jedno za 130 gld. kateri je tudi obljubil službo blagajoičarke Hotela je pobegniti iz nič-vredne hiše, a držali so jo siloma nazaj. Sele sedaj so ne-sreČnico řešili iz brloga greha. — Velika nesreča na Reki. Iz Novega prihajajoči parobrod „lka" trčil je dne 21. t m. zvečer v reškem přistanu z angleškim parnikom „Tyrie" tako nesrečno, da se je potopil. Mnogo ljudij je utonilo. Zdaj se že več dnij poskuša, parnik dvigniti iz niorja, kar pa se še ni posrečilo. § — Napaden urednik. Pred nekaj duevi smo poročali o napadu na urednika zadrskega „Narodnega Lista", poslanca Biankinija, zdaj pa se nam poroča o napadu na urednika izvrstnega, v Spletu izhajajočega lista „Jedinstvo". Urednik g. Stražicié je šel te dni po neki stranski ulici v Spletu, kjer sta ga dva Laha napadla in ga poskusila umoriti. Sodná preiskava proti napadalcema se je že začela. — Nezadovoljni mahomedanci Turki so po zrna-gah v Tesaliji jeli nositi kvišku glave in kakor vse kaže, niso zadovoljni z dosedanjimi zmagami, marveč klali in zma-govali bi radi še dalje, ako bi jim namreč kdo pustil. Sedaj vlada med Mahomedanci splosna nezadovoljnost, ker se ie sklenil mir. Policija v Carigradu je celo konfiskovala dne 20. t. m. vse tniško liste, ker so izražali svojo nezadovoljnost na na sklepu miru. — Nezaslišana surovost modjarske policije je znana že po vsem svetu. Nedavno so zaprli v Stari Pazui stanovnika Vlajka Knezeviča, katerega so potem na vse možné načine mučili, da bi izpovedal svojo krivdo Ko so nekega jutra zopet odprli vrata njega celice, našli so Vlajka Knezoviča, obešenega. Visel je na vrvi, a noge so se dotikale tal, jermen pa je bil le lahno zatisnjen. Sorodnikom umrlega se je to jako sumljivo zdelo; měnili so. da bi bil jermen gotovo tesno zadrgnjcn, ako \)i se bi se bil Vlajko sam oběsil. Objavili so brzojavno okrajno sodišče v Mitrovici, katero je opomnilo sodišče v Stari Pazuji, naj prevzame preiskavo To je res mrtveca obduciralo ter ga dalo potem tiho, brez vsega hrupa pokopati. A dr MiladinoviČ je še enkrat pismeno obvestil okrajno sodišče, na kar je to odposlalo državnega pravdnika dr. Salaja in preiskovalnega sodnika Kartalija v Staro P?zujo, In tu so izvedeli gorostasne stvari. Neki Slovak Knjisa, kateri je bil tudi sam zaprt, je pripovedoval, da so briČi ga držali za noge in roke, dočim je komisar tako dolgo z bičem udrihal po njem, da se je one-svevtil. Tudi druge price so marsikaj izpovedale, kar za on-dotno sodišče gotovo ni častno. Nemški cesar je dejal nedavno v svoji napitnici na dinerju v Budimpešti, da stoje Madjari med prvimi kulturnimi narodi Evrope. S tem se je Viljem nadutim sinovom Arpada seveda — grozno prikupil. Vendar pa je znano vsem evropskim narodom, da so razmere v Madjarski še uprav — azijatske! v — Cuden pogreb. Belgijsko vas Montbliart. stoječo blizu francoske meje, je zapustil nedavno mrtvaški sprevod, čegar udeleženci in udeleženke so se nepopisno ganljivo jo-kali. Přišedši do meje, povedali so francoskim carinskim straž-nikom, da neso mrtveca na Francosko, ker je želei, da ga tam pokopljejo. Carinarji pa so zahtevali, naj krsto odpro, da vidijo mrtveca. Pogrebci so začeli na to še silnejše jokati in milo prositi, naj jih puste dalje. Carinarji pa se niso dali preprosti. Tedaj so ztČeli sprevodniki bežati na vse strani in le nekatere so mogli stražniki dohiteti. Ko pa so rakev odprli, našli so v njej ogromno množino bruseljskih čipk, katere so hoteli tihotapci preko meje utihotapiti. — Atentat v železniškem vagonu V zapadni Pruski, mej postajama Schônsen in Jablanovo, se je na brzo- vlaku zgodil rop V I. razredu vozila se je neka postarna dama, katero so v Osterodu našli v kupeju zvezaoo in narko-tizirano. Obleko je imela vso raztrgano, prtljaga je bila- vsa razmetana. Boparja, bila sta dva, ki sta izstopila na postaji Jablanovo. sta odnesla mnogo zlatnine in veliko svoto v gotovini. Doslej ju policija še ni zaslediia. — Zopet strašna nesreča. Vsled velikega viharja se je potopila ladija pri Kukshavnu, na kateri je bil tudi Friderik Viljem vojvoda meklenburški. Že v zadnjem trenotku je klical nekemu pomoršcaku, naj se resi, da zanj ni reŠitve več Nekaj jih je res prišlo na suho, a mlađega vojvode ni* Vojvodina brata, Adolf Friderik in Henrik meklenburški sta v Kukshavnu, tudi praski princ Henrik baje pride, da naj-dejo truplo umrlega. — „Sveta yojna". Emir afganistanski je izdal neko knjigo „Jehad", katera je bila takoj prevedena na angleški jezik. Na sestavi te knjige mu je pomagalo več učenih moi mohamedanske vere. Vsebina te knjige je namenjena svrham razširitve misli „svete vojne" med narodom turške vere. Knjiga zahteva od Mohamedancev, da uničijo drugorodce in jih podjarmijo. Anglija se Emirju gotovo lepo zahvali za taka knjigo ! — Ciklon. Iz Brindizi se poroča z dne 22. t. m. Kraji Sava, Oria in Latiano so hudo trpeli pod strašnim vi- harjem, ki je divjal ondi v noči 21. t m. 40 mrtvih in 70 ranjenih oseb so našli med razvalinami poslopij. Kakih 20 hiš je- do tal porušenih. Brzojavna zveza je raztrgana. — Goreči vlak. Pariško-bruseljski bliskovni vlak seje mej potom unel. Popotniki so se řešili. Zgorela sta dva vagona ; škode je za pol milijona. — Zakaj ne pride več? Nemški cesar se je zapri-segel, da ne pojd* nikdar več v berolinsko gledališče. In zakaj ? V neki veseloigri je slišal c^sar tale dijalog: „In kaj je on?" — „„Beservni častnik"" — „In kaj še?" — „„Prav nič-druzega."" — Vojaški cesai Viljem II. je bil v svoji vo-jaški duši vsled teh besed tako razžaljen, da je Lessingovo gledališče proklel. — Iz česa sestoji člověk? Na to vprašanje odgo-varja angleški časnik „Iron" sledeče: Člověk sestoji iz 13 glavnih snovij. Glavni del je kislik v skrajno zgošceni obliki. Normalni člověk od 70 kilogramov teže, ima 44 kilogramov kisleka, kateri plin bi v svoji naravni obliki napolnil prostor 28 kubičnih metrov. Nadalje je v tem člověku, tehtajočem 70 kilogramov, 7 kilogramov vodenca, kateri bi osvobojen izpolnil 80 kubičnih metrov prostora Ostali trije plini so : dušik (1.72 kilograma), klor (0,8 kilodrama) in flour (0 1 kilgr.) Od gostih snovij ima normalni člověk 22 kilogramov oglja, 600 gramov fosfora, 100 gramov žvepla, 1750 grainov kalcija, 80 kalija, 70 gramov natrium-a, 50 gramov magne-ziia in 45 gramov železa. Piemenitih kovin člověk torej nima v sebi (navadno tudi ne pri sebi! Stavec ), marveč snovij, ki so tako po ceni kakor lesnike, Iz cenitve člověka bi se pač dalo sklepati, da srao vsi ljudje do malega jednako vredni in bi si s tega stališča ne imel nikdo vzroka- se smatrati za več vrednega od svojega bližnjega. Tržne cene. ~ V Ljubljani dne 29. sept. 1897. Pšenica gld. 11.50 kr. rž gld. 8-— kr., ječmen gld. 6 — kr., oves gld. 6 80 kr ajda gld. 9'— kr., proso gld. 7'— kr., turšica gld. 6 20 kr, leča gld. 12 — kr., grah gld. IO*- kr., fižol gld. 12-- kr (Vse cene veljajo za 100 kgr.) 393 Loterijske srečke. V Lineu dne 25. sept. t. V Trstu dne 25. sept. t. i. V Pragi dne 29. sept. t. 33, 43, 77, 26, 39 , 83, 30, 43, 84. 83, 79, 85, 17, 71. Koristna v vsakem gospodinjstvu je raba prave sladne kave, bodi-si v zdravstvenem, kakor v denarstvenem oziru. Tvrdki Kathreiner gré zasluga, da je med svet spravila povsod pod imenom »Kneippova kava« dobro znano pristno sladno kavo. katera ima okus prave kave in se je prav za to zeló vdomačila. Marsikdo jo pije kar čisto, navadno pa kot dodatek k pravi kavi. Naj se ne pomišlja nobena gospodinja, katera še ne rabi te kave, ter naj začne rabiti toliko zdravo in okusno pristno Kneippovo kavo. Svarimo pa tudi pred ponarejeno in slabejšo kavo tega imena, ki jo nekateri ponujajo. Ta seveda ne podá onega, kar se pričakuje od prave Kneipove sladne kave. Treba torej paziti pri nakupovanji ter tirjati pristno Kathreinerjevo Kneipovo sladno kavo v zavitkih s podobo župnika Kneippa in z imenom Kathreiner. Drugače zavito ali celó nezavito blago naj se ne sprejme. Hudo-voljno nekateii razširjajo vest, da se po smrti Kneippovi sladna kava ne izdeluje več, ampak mesto nje nek drug fabrikat. To je popolnoma neresnično, kajti tvrdka Kathreiner je od rajnega prelata Kneippa dobila za vse čase pravico, njegovo ime in njegovo podobo rabiti kot varstveno znamko, in izdeluje pa prodaja kakor dosedaj edino pristno Kneippovo kavo. Jedino pravi (Tinctura balsamica) iz lekarne pri „angelju varhu'4 in tovarne farmacevtičnih pre- parat o v A. Thierry-ja Pregradi V svrho varnosti ob-ćinstva vrednimi mc- pred ponareja- pri Rogatec-Slatini. Preskušen in potrjen od zdravstvenih (60 - 5) oblastev. nji nosim od sedaj nadalje to-le oblast-veno registrováno varstveno znamko. Najstareje, najpristneje, najoe-neje ljudsko domače zdra\ilo, ki uteši prsne in plućne bolesti in že-lodečni krč itd. ter je uporabno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtis- njena moja tvidka Adolf Thierry, lekarna „pri angelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim ce- nejo tem n č vrednejo ponaredbo. Pazi naj se torej vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj! Pona-rejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo va-rajoč'h drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lékárno A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnem povzetju. Pazi naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katera mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica. lekarnar v Pregradi pri Rogatec-Slatini. %i|Ur ^điđ t^W TÉÍW tffát WW WjLr r-xte imi&đr mM* Vb&đt třít* XXXXX "CvXXXXX XXX XXXX X Redilna kuretino « A y» v /v 'A 'A edino koristna za kokoši, purane, race in gosi. Pospešuje rast mesa in maščobe, kakor tudi množi valjenje jajec. ^ C i - » zavoj navodilom 5 zavojev samo Rôiilaa Najboljše varstveao redilno sredstvo prasiče. dijetetično prašiče. zavoj rabilnim navodilom za/ojev samo Redilna zmno za konje, rogato živino ovce Skoro vže 40 let z najboljšim vspehom malo da ne po vseh hlevih rabi, ako živina i mara jesti, dalje zboljšuje mleko. rabilnim navodom 50 kr., 5 zavojev samo 2 gld. Zavoj Vsa ta našteta sredstva dobij o : vapoteki Trnkócz-ya v Ljubljani zraven rotovža vsak dan s prvo pošto razpošiljajo. ^S^ ^if ^^ ^p1 ^^ IT ^^ ^P^ ^Sr^ odlikovana tovarna raznih likerov maraskina (Maraschino di Zara) Najbolji, najzdraveji tas lâmo v 'ifftu |! i H ! ■ «• glasoviteji liker na svetu proti s • • • M * • ! • 9 + mmmi bemu želođcu ;zara: ■ » i I« Kdor si hoče ohraniti zdrav že- » <ŠWM lodec, kdor dobro počutiti, biti vesel, ob varovat i si zdravje, pije celem svetu razširjeni ;-------Ti , » i I I 1L® mu* vseh hvaljeni liker Vlahov, katerega iz zelišč kršne Dalmacije edini svetu napravlja R. Vlahov v Zadru. 1 ■ r ■m ^l1 I fctl :M ! i li I Var uj te Zadra ponarejanj katerega zahtevajte vedno pravi Ylahov dobiti v vsaki trgovini in kavarni. Založnik Odlikovanjaj: . Visokosti fpresvitlega gosp nadvojvoda Leopolda Salvatorja. Moji izdelki Založnik kraljevske hiše Lussignan, Pariz. Castni član italijanskega zavoda „Pogresso" odlikovalno svetinjo. vlade Zveznih držav severne Amerike. Odlikovanje s poprsjem Libertadora, republike Privilegiran razpošiljajo dajajo v: Avstro-Ogerski, Italiji, Nemčiji, Angliji, Rusiji, pro Svediji Norvegiji, Venezuela. Odlikovan sledečih razstavah Dunaj 1873. S vitinj R Z 3# Z Si sluge Neapel 1880. Svetinja I. razreda Kal kuta 1883 Velika svetinja. Neapel 1885. Zlata svetinja. (Belgija) 1891 Zlata svetinja. Skradin 1875. Zlata svetinja. Trst 1882. Zlata svetinja. Cork (Irska) 1884. Častna diploma. Zagreb 1891. Zlata svetinja. Bordeaux 1892. Zlata svetinja. Berlin 1892. Zlata svetinja. Švici, Danski, Turčiji, Grški, Španiji, Portugaliji, Rumuniji, Srbiji, Bolgariji, v - Crnigori, Otoku 3Ialta, Belgiji, Zjedinjenih državah amerikanskih, Brazilij i, Meksiki, Argentinji, Indiji, Kitajski, Japonski, Egiptu, Perziji, Arabiji, Alžeriji, Tunisu, Maroku, Otoku Kipru. Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. in založba : Blasnikoyi nasledniki.