I&3AJA CP »GORENJSKI TISK. • nREJUJE UREDNIŠKI ODBOR " GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI URED-NIK GREGOR KOČIJ AN - TEL.: UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 - TE-K°CI RAC. PRI KOMUNALNI fiANKl V KRANJU 607-70-1-135 KRANJ, SOBOTA, 7. OKTOBRA T%1 §T. «4 IZHAJA* OD OKTOBRA' 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1955 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA NAROČNINA 75 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN G L A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO za vključevanje žena v družbenem Zakaj so ponekod državljani malodušni do zborov yolivcev? — Kako zagotoviti večjo udeležbo na zborih *n tesnejše sodelovanje državljanov? — Kako zbirati, proučevati in uveljavljati predloge volivcev? ^a Jesenicah je bila ustanovna ^na konferenca žena za družbeno uveljavljanje žena v jeseniški 0bčin i. ^ referatu, je tovariš Slavko redkar med drugim povedal, da ]e v jeseniški občini skupaj 25.778 ^bivalcev - od tega 12.557 žena. zaposlenih je 11.747, od tega f362 žena ali 26 odstotkov v od-H8"- na vse zaposlene ali 23,5 ^stotka v odnosu na število žena °bčini. Največ od žena je zapo-•anih v industriji, in to 1064 ali odstotkov od vseh zaposlenih J"119* v trgovini jih je zaposlenih m> v obrti 215 itd. zaposlovanjem žena je tesno <**vezano tudi vprašanje strokov-ga in splošnega izobraževanja .ena v jeseniški komuni. Po po-vuT*1' ^i so na razpolago, je raz-da je od vseh 2962 zaporah žena 1760 delavk in 1202 ^benk. tu rav okoli splošnega in strokov-izobraževanja žena se je na ^očnji konferenci razvila živah-.^J3sprava. Tovariš Jože Vari je J^- drugim dejal, da moramo jOlem vzgoje in izobraževanja J/*""- posebej obravnavati. Ko r^vnavarno ta problem, vidimo seboj še vedno veliko večino Ij/^i ki so kot matere in gospo-^°7e in po vrhu celo zaposlene, vedno omejene pri družbeno-^, ličnem delu in izohraževatnju. ^ariš Vari je poudaril, da mo- ramo pri obravnavanju tega problema izhajati iz dveh predpostavk, in sicer pospeševati je treba osvoboditev žene v vsakdanjem življenju in iskati in razvijata sistem in oblike izobraževanja, ki bodo ženi v sedanjih pogojih omogočali aktivno vključevanje glede na komunalne potrebe in razmere. Pri tem moramo posebej zajeti žensko mladnio, ki zaključuje obvezno šolanje in posebej odrasla dekleta oziroma zaposlene žene. ki so hkrati matere in gospodinje. V jeseniški občini bo povprečno v prihodnjih letih zaključevalo obvezno šolanje letno 250 deklic. Nemogoče je zaradi značaja dela, da bi se vsa dekleta po končanih raznih strokovnih šolah zaposlile v Železarni, kar je težnja in žeija večine. Ker je izredno pereč problem ženske mladine, je Občinski ljudski odbor Jesenice že letaš ustanovil poklicno gospodinjsko šolo, v perspektivi pa namerava ustanoviti še medicinsko srednjo šolo. v Drug problem je strokovno in splošno izobraževanje zaposlenih žena. Dejstvo, da je v jeseniški občini zaposlenih preko 300 žena, od tega mnogo neusposobljenih za poklice in službe, ki jih opravljajo, narekuje, da se tudi to vprašanje analitično obdela in ženam omogoči v popoldanskih in večernih urah pridobiti ustrezno strokovno izobrazbo. Nov sistem delitve dohodka pc delu bo tudi med zaposlenimi ženami dvignil zanimanje za stro- j kovno izobraževanje in izpopol njevanje. Problem je le v tem, kdaj in kako bo tudi zaposlena mati lahko deležna'tega izpopolnjevanja. Številne žene, ki so prisostvovale konferenci so nakazale še vrsto problemov s področja varstva otrok v jeseniški občini, kjer so sedaj le tri varstveno-vzgojne Ustanove in je v njih kljub velikemu številu otrok na Jesenicah le 18C otrok. Govorili so še o spolni vzgoji mladine in o družbenem uveljavljanu žena. Milan Zivkovič Jesenski motiv Foto F. Perdan KRIZA V OBLIKAH NAŠEGA LJUDSKEGA PARLAMENTA Z večjimi in manjšimi razlikami se po vseh naših občinah pripravljajo na zbore volivcev, ki bodo v kratkem. In povsod tudi razpravljajo o oblikah in prijemih teh ljudskih parlamentov. Ze nekaj let ugotavljajo na raznih političnih forumih, da je treba okrepiti vlogo zborov volivcev, ki je in mora biti temelj naše socialistične demokracije. Zelo rosno so se tega vprašanja lotili v Kranju. O tem so že izvedli anketo med političnimi in družbenimi delavci. Ta anketa bo zajela več tisoč državljanov. Hkrati pa je bilo v zadnjem času vrsto posvetovanj in razgovo- Z ustanovne ataJnc konference žena v jeseniški občini rast obratnih sredstev to.^^^ij^kn potrošnja je v letev. prvem polletju v prttn rr* d0'.2 ustreznim lanskoletnim ob-t» vredno porasla. Sredstva ljiv *^°mcw!itev izrabljenih zmog-' '; '•• ' raz irj-ono i oprodukcl Sr^'-Q-vnih in obratnih fondov in eti(,';"?tVa za negospodarske Lnve-blilj, •><> se povečala ol 4.782,7 ^fi'011'1 dinarjev v prvem pol-ftj? l963 na 11.5M.7 milijoni dl-to;jr,°V v Prvih Šestih mesecih le-t *K(> investicije za novr,'^'1 Nr< ' Iva le malenkostno )fr> s°al;i (za 7 otfitotkov), medtem er(\.j J* "* Investicije za obratna J V;i dvignile od 851,5 milijo- I na dinarjev v prvem polletju 1060 ' na 6.4(12.0 milijona dinarjev lete«. Procentualno so se torej obratna Iva povečala za 659,8 odslot-! ka. Na prvi pogled je videti, da je tako nngel sk<,'k obratnih sred-jiitev nerealen oziroma nSpcič&kO" van. Vendar je trebi pri tem upo- itevAtt, da so novi gospodanki pr< dpisi sprostili ;iiikrvem polletju zmanjšali skladi za kreditiranje investicij. Procentualno pa so zelo porasla sredstva ostalih virov, vendar to v absolutnih številkah ne predstavlja mnogo. Ob obravnavanju investicijske potrošnje v 1 etošnjem prvem polletju moramo ugotoviti, da je bilo vlaganje v gospodarske in negospodarske dejavnosti realno in da tako rnsmo rušili odnosa, ki smo ga postavili z letnim družbenim planom. Od skupnih investicij za osnovna sredstva smo namenili v letošnjem prvem policaju 2.918,7 milijona mlinarjev za gospodarske in 2.142,0 milijona dinarjev za negospodarske investicije. Iz omenjenih številk je razvidno, da zrm^a delež negospodarskih inve-.^tieij približno 40 odstotkov vise h vlaganj za osnovna sredstva. — P, rov o tej stvari. Gre za ugotovitev, ca po starem ne gre več. Povprečje ugeležbe na teh zborih skorajda nikoli ne preseže 20 odstotkov. Državljani so marsikje malodušni do zborov. Občinski odbor SZDL je pripravil 19 vprašanj, po katerih bodo državljani odgovai'j al i v anketi. Prav o teh vprašanjih je ondan že razpravljala organizacijska komisija, zatem tudi Izvršni odbor SZDL. Eno izmed osrednjih vprašanj je, kako pripraviti te zbore, da bi bili zanimivi. Bile so pri-pvnbe, da so namreč ti zbori pteveč vnaprej pripravljeni in so zato nezanimivi. V prvi vrsti gre tu za materijal, o katerem naj bi na zborih volivcev razpravljali. Iz občine navadno pride že izdelan predlog in pripombe volivcev skoraj ne pridejo več v pošte v. To je ena od osnovnih pripomb volivcev in tudi ljudi, ki te zbore pripravljajo in vodijo. Naslednja pripomba o »škodljivih-« pripravah gre na račun političnih aktivov na terenu. So predlogi, da se politični aktiv ne bi smel »pripravljati«, ker le-ta navadno vnaprej pripravi samo obrambo občinskega predloga in zato celo ovira posamezne sugestije državljanov na zboru. Toda vsi se s temi pripombami ne strinjajo. Zlasti ne z drugo glede političnega aktiva na terenu. Menijo, da politični aktiv nikakor ne bi smel stati ob strani pri tem delu. Seveda ni prav, da se pri- pravi za obrambo izdelanih predlogov, marveč, da zbere probleme svojega kraja, da ugotovi glavne težnje in potrebe tamkajšnjih pre-' bivalcev in ee v tem okviru odloči za enoten nastop na zboru. V tem primeru bi priprave političnega aktiva lahko samo odprle pot inieiativi državljanov in njihovemu sodelovanju pri reševanju skupnih problemov. Prav tako je več vprašanj o vdogi in pomensu pre-pagande, odbornika in občinskega zbora proizvajalcev o obliki obveščevanja državljanov in podobno. Pri vsem i i?m je zanimivo, da se volivci ekoraj mkjer ne poslužujejo pravice da bi sami sklicali zbor, kadar se v njihovem kraju pokaže za to potreba. Taki primeri so bili na iniciativo organizacij SZDL samo v Poženjku in v Cerkljah. In takrat je bila v teh krajih rudi mnogo večja udeležba ter razprava živahnejša kot na običajnih zborih, ki jih sklicuje občina navadno trikrat letno. Razprave o tem problemu so šele na začetku. Zlasti po širini, če upoštevamo, da bo glavno težnjo treba dati anketi, ki je v pripravah, za kaj tam borno slišali besede širokega kroga državljanov. Zato je danes vsak zaključek preuranjen. Gre pa za ugotovitev, da bo treba najti nove ot.like, koristiti sodobne načine propagande in podobno, za kaj stare, klasične oblike zborov se ne obnesejo več. — K. M. iz KRALJEVA Ob partizanskem napadu na nemško ktaltsče v Kraljevu 7. oktobra 1941. leta so B3i Nemci nemalo presenečeni, zakaj iz partizanskih položajev so odmevali topovski streli in na letališču so eksplodirale granate. To so bili prvi topovski streli v rokah partizanskih enot. Pozneje, ko so partizani v jttrištt trgali sovražniku iz rok novo težko orožje, se je artilerija uveljavila tudi v taktiki partizanskega bojevanja. V bojih za osvoboditev Prijedora, Bihaća in Jajca, v letu 1942. je topništvo že močno j odpiralo pot jurisnim enotam. Leta 1943 so bile že domala vse večje partizanske enote opremlje-tudi s topništvom. Močno pa se je topništvo okrepilo po razorožitvi italijanskih enot v septembru leta 1943. V Sloveniji je bila takrat ustanovljena tudi artilerijska brigada. Danes imamo že marsikaj novega, zakaj nenehni tehnični razvoj narekuje tudi neprestano izpopolnjevanje težkega orožja. Toda tradicije borcev čačanskega partizanskega odreda iz letali'sča v Kraljevu pred 20 leti in vse partizanske izkušnje so se zmeraj ponos našega topništva in osnova tudi pri sodobni tehniki, če bi bilo treba braniti pridobitve revolucije. Zato naša JLA vsako leto prazuje 7. oktober kot rojstvo topniških enot. Naše uredništvo je dobilo v zadnjem času nekaj dopisov v zvezi z nagrajevanj eni. Spričo aktualnosti problematike smo se odločili, da iz vseh teh povzamemo kratko vsebino. H-Delavoi pri nas se strinjajo z razponi plač, o katerih ste tudi vi že pisali. Toda pri nas so sedaj taki razponi, da je razlika med najnižjimi in najvišjimi prejemki kar okrog 80 tisoč dinarjev.« Tako piše eden od dopisnikov. Dasi tu ni pojasnjeno, za katere kva-lifikacijo oziroma odgovorna mesta gre, se da iz dopisa razbrati, da delavci govorijo o takih prejemkih za neko vodilno osebo. OB.RAZI IN POJAVI Tovariš L. S. v svojem dopisu izraža bojazen zaradi egoizma in prebirane pohlepnosti, češ da pri njih v podjetju premalo razumejo občinske in splošne potrebe, da, če je le mogoče, ne dajo sredstev za (sklade, marveč jih skušajo čimveč razdeliti v obliki zaslužka. »Vsi govorijo samo o tem, kdaj bodo spet dobili dobiček in vsaka beseda o nabavi strojev, o izdatkih za ureditev ceste, za kanalizacijo stanovanjskih blokov, vsaka taka beseda naredi samo slabo kri. Zato tudi člani delavvske-ga sveta nočejo zamere in glasujejo kar za delitev denarja med kolektiv.« Tako piše L. S. in pra- vi, da bi Lahko mi o tem »kaj reMi« v časopisu. Tretji dopisnik omenja prav tako velike razpone oziroma pravi* da je v njihovem kolektivu nezadovoljstvo, ker »so si v glavnem le vodilni zar?o na prva načela novega vojaškega režima, ki odkrivajo, koliko poguma so zbrali oporniki, da bi obračunali s socialnimi pridobitvami prejšnje zakonodaje. Temeljni zakonski predpisi, ki so zagotavljali socialno enakost in preprečevali izkoriščanje ,so bili med prvimi, ki se jih je nova vlada odrekla. Razen proglasitve odcepitve od ZAR je nova vlada med prvimi zahtevami predlagala ukinitev dekreta o socializaciji dežele, M ga je ▼ juliju mesecu sprejela kairska vlada in je predvideval nacionalizacijo bank in veleindustrije. Glede agrarne reforme, ki so jo že dosledno izvajali v vsej pokrajini in s katero je Naser dal zemljo vaški revščini, za sedaj molčijo. Vlada je samo okvirno razložila, da bo odpravila samovoljnost pri razdeljevanju zemlje In nepravilnosti, ki izhajajo iz tolmačenja zakona. Tako je poleg udarca arabski enotnosti z odcepitvijo sirijske pokrajine od ;i!llllliimi!l!lll!l!)!!ll!!iHlil!!!lll!lllll(!:«ll M;.;iiHriiiiii!i;ii!:iii!iililiiJUI!lll!ll^ lllMHttnnMmti državne zveze z Egiptom, naloženo sirijskomu ljudstvu težko breme izkoriščanja. Nobena skrivnost nI več glede opredelitve novega režima. Ze dejstvo, da je v vladi, ki šteje 11 ministrov, zastopan samo en član, znan lz političnega življenja, kaže na značilnosti vojaške zarote. Predsednik novega režima Kuzbari je znan kot prvi delničar družbe »El Humasija*, ki je v gospodarskem življenju dežele zadržala pomembno vodilno mesio. Ta družba je v deželi znana tudi pod imenom »trusta petorice-«, tos vložila v gospodarski razvoj zaostale severne pokrajine okoli 550 milijonov dolarjev. Uporniška vlada ima za sedaj številne skrbi, kako bi utrdila svoj položaj in zagotovila mir v deželi. Z uradno razglasitvijo odcepitve je zavlačevala, da ne bi odkrila karakterja zarote. Nezadovoljstvo množic je hotela zaslepiti z gesli, da bo čez štiri mesece obnovila ustavno ureditev in vrnila meščanske svoboščine z razpisom volitev. S svojimi dejanji pa je dokazovala nasprotno, da je njen značaj reakcionaren in da temelji na za- Nascrjeva odločitev ,da z orožjem ne bo posredoval, ker d« želi prelivanja arabske krvi, 90 ocenili kot razumniško pot*** Ljudstvo Sirije, ki sprva W imelo enotnega stališča, je začelo nasprotovati izdajalskim zarotnikom. Do oboroženih spopadov je prišlo v vseh "večjih mestih sirijske pokrajine. Razmere v deželi niso urejene. Množicami so se pridružile tudi nekatere vojaške enote, ki so ostale zveste matični zvezi med Sirijo in Egiptom, Val protestov v vseh mestih se širi. Po poročilih, ki so še vedno zelo n*" Prsti tujega vmešavanja ker je njen kapital v glavnem v rokah petih velekapitalistov. »Trust petorice-« je v sirijskem vojaškem prevratu s plačanimi in podkupljenimi oficirji odigral prvo violino. Zanimiva je primerjava, Id jo je odkril neki libanonski list, da je »trust petorice-« vložil v upor okoli 100 milijonov dolarjev. Preiskave tuje pomoči upornikom bi verjetno odkrile velike vsote vloženega tujega denarja v različnih valutah. Ideja denarne pomoči sirijski pokrajini pa dobi še drugačno ponazoritev, ko nam je znano, da je kairska vlada samo le- tiranju ©snovnih človeških pravic. Zadnje dni prihajajo vesti o množičnem zapiranju prebivalstva. Vsakemu Sirijcu je najbrž tudi že jasno, da Ima nova vlada nalogo »obogatiti bogate in osiromašiti siromašne-«. To izražajo že v sporočilih radijskih oddaj, da bodo nacionalno gospodarstvo preusmerili v »privatno iniciativo-«. Režim si bo prizadeval, da bo zagotovil pravice delavcem in kmetom na osnovi bratskih odnosov med delodajalci in delojemalci. »Take politične obljube razumljivo ne morejo iz okvira utopije. sprotna, se je množicam pridružila cela divizija Prve armade v Holmu. O uporu v Alepu i° izhodu borb je težko dognati, kdo ima položaj v rokah. Dejstvo je, da novi režim zelo zaskrbljujejo neredi. Zaprli so šole in prepovedali demonstracije' Naserjeva odločitev ,da z orožjem ne bo posredoval, po vsej verjetnosti ne pomeni priznanja sirijskega dejstva in sprejetja trenutnega položaja v Siriji. Narod si bo pisal svojo sodbo sam. Zdrav ko Tomažej ni se je sicer mudilo na vlak 2a Kranj), čeprav je bil v avtobusu še prostor — stalo je vsega pet potnikov! Družina z otroki je obstala prepadena. Toda to še ni bilo nič v zvezi s tistim, kar se je zgodilo že pred tem. Kmalu potem, ko je avtobus odpeljal, je do omenjene družine pritekla mati, ki je imela na hrbtu majhnega otroka, dva, z vsake strani eden, pa sta se ji vlekla za krilo. Tudi za te na redni avtobusni progi ni bilo prostora, čeprav smo že prej zapisali, da je bi:; Materi s tremi, otroki se je tudi mudilo na vlak, razen tega p;, j« morala tako ali tako še eno in pol ure z otroki peš s postaje v Bohinjski Bistrici do doma. Mati, ki je sprovodnico prosila, naj jo vzame v avtobus, se za pro'njo ni zmenila. Smehljaje in nevljudno jo je zavrnila: »Ni prostora!« Vsak komentar je odveč! Za talino opravljanje službene bi bila nobena kazen prevelika — B. F. GRADNJA POTI Zetina (P.) - Tudi Zetina, vas visoko pod Blegašem, v prihodnje no bo tako odre2ana od sveta. Proti tej vasi gradijo pot oziroma cesto kar z dveh strani — 12 Javorjev in Luš. Pri gradnji pridno pomagajo tudi domačini, saj jim bosta novozgrajeTii cesti »okno v svet«. Čutim se dolžnega odgovoriti v menu podjetja na obtožbe in dol-žitve tov. Mita Trefalta. Upam, da moj odgovor ne bo tako nestrpen in tudi slovnično pravilen, čeprav to »ni naša navada«. Mislim, da je popolnoma razumljivo in opravičljivo, da zvišamo vstopnino pri filmih, ki so nadpovprečno dolgi. Tak primer je bil pri filmu Mladi levi. Film je trajal točno tri ure in v zvezi s tem smo tudi zvišali vstopnino za 30 dinarjev. Ce bi vstopnino realno zvišali, bi bila najcenejša vstopnica 140 dinarjev, ker smo dnevno izgubili eno predstavo. Zaradi zvišane vstopnine pri filmu Mladi levi je prišlo do nekaterih nesporazumov, ker za določene cene nismo imeli vstopnic in smo morali dopolnjevati z vrednostnimi listki za rezervacijo. Tovariš Trefalt tudi jasno izraža v svojem pismu, da sploh ne pozna ali pa zelo malo pošlovamja podjetij reproduktivne kinematografije. Res je. da imamo v kranjskih kinematografih višjo vstopnino kot v Ljubljani, res pa je tudi. da imajo v Mariboru, Celju. Zagrebu, Beogradu in drugih mestih višjo vstopnino. Naša vstopnina se giblje v povprečju splošne jugoslovanske vstopnine v kinematografih. Mimogrede naj pripomnim, da take dvorane, kot jo imamo v Kranju (Center), ne poseduje nobeno UREJEVANJI? AVTOBUSNEGA POSTAJALIŠČA Bled (F. S.) - Zaradi prepoved! ustavljanja avtobusov na cestah I. in II. reda na mestih, kjer ni urejeno postajališče, so prebivalci južnega dela Bleda ostali brez avtobusne zveze. Za ureditev te pomanjkljivosti se je zavzel KO SZDL. Po zatrjevanju predsednikov SZDL hft\> postajališče prebivalci zgradili s prostovoljnim delom. Komisija ObLO si je ogledala prostor, kjer naj bi porta jo uredili in lokacijo potrdila. Mestni odbor je rfelenil. da bo omogočil ureditev predela okoli gesti-šča Mlino in preureditev v park. kinematografsko podjetje in vstopnina ni nikakor pretirana Omenim naj tudi, da smo med prvimi, ki smo iz lastnih sredstev zgradili novo dvorano. (Tovariš Trefalt namreč omenja Ljubljano, kar pa ne drži.) uporabljamo besedo premiera, predpremiero pa uporabljajo v Ljubljani (mimogrede: za pred premiere v Ljubljani je vstopnina 100 odstotkov višja). Prav zadovoljni bi bili, če bi dobili več opomb in kritik, vendar samo, če so upravičene in dobronamerne in ne nestrpne, kot je grajanje tovariša Trefalta. Razumljivo pa je, da imamo svoje težave in napake, ki pa jih bomo lahko Odgovor na kritiko Naj tudi pojasnim, da beseda predpremiera res ni pravilna. Toda te besede tovariš Trefalt prav gotovo ni zasledil pri nas, ker je ne uporabljamo. Pri nas namreč Z AVTOMOBILOM V DREVO Na cesti T. reda mM Polico in Kranjem je prišlo v sredo, 4. oktobra, deset minut pred drugo uro do hujše prometne nesreče. Iz Nakla proti Kranju se je peljal z osebnim avtomobilom ; Ivan Vrani* iz Ljubljane. Iz nepojasnjenih vzrokov pa je nenadoma zavil s ceste na polje in se, potem ko je prevozil okrog 50 me-rtov. močno zaletel v drevo. Hudo poškodovanega voznika so prepeljali v bolnišnico, na avtomobilu pa je škode za okrog 350.000 dinarjev. MOTORIST PODRL PEŠCA V sredo. 4. oktobra, ob 19.50. uri je na Kidričevi cesti na Jnvorni-ku prišlo do huišo prometne nesreče. Motorist L. K. je z motornim kolesom podrl pešca Petra Gašper! na. ki je tik pred motor jem prečkal cesto. nF» da bi se pred tem prepričal, če je cesta prosta. Pri padcu Je Gašperin do-j bil hude telesne poškodbo in so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. Sopotnica na motorju se je pri padcu lažje poškodovala. odpravili samo s pomočjo objektivne (čeprav kritične) publike. Za kinematografsko podjetje Kranj, komercialni referent Jaro A. Mihelač Opomba urednštva: Menimo, da odgovor, ki smo ga na pripombe Mita Trefalta dobili od Kinematografskega podjetja, ne bo povsem zadovoljil naših bralcev, zato bomo radi objavili tudi dni ga (seveda konstruktivna) mnenja. (V Glasu, ki je izšel v sredo, 26. avgusta, je v kino sporedu še omenjena predpremiera za kino Stor/JČ.) S PLAČAMI NEKAJ NI V REDU (Nadaljevanje s 1. strani) ja produktivnost, slabše gospodarjenje itd. Na koncu pa še dostavlja: »To se dogaja tudi med podjetji. Imam občutek, da višjo irtače v sosednjem podjetju nimajo nobene zveze z večjimi proizvodnimi uspehi (ker jih ni bilo!), marveč je vse to zamotano v spretnosti in sposobnosti računskih operacij in tako imenovani »elastičnosti« vodilnega kadra. To pa delavci obsojamo . . .« Tako torej. In odgovor? I v- | velja ugotovitev, da je treba le stvari reševati na kraju samem, v kolektivu oziroma preko organizacij in samoupravnih organov podjetja, se vendar obračamo na Okrajni sindikalni svet s prošnjo, da našim bralcem pove svoja stn-HAča o teh vprašanjih, ki zanimajo Širok krog državljanov odroma članov delovnih kolektivov. K. M akne Tedenska kronika Ponedeljek, 2. oktobra Na pogajanjih med Ruskom in Gromikom so bile ustvarjene realne možnosti za pogajanja in morebitno ugodno rešitev sedanjega spora zaradi Berlina. Sodijo, da se ZDA in ZSSR počasi bližajo sporazumu o berlinskih pogajanjih. Uporniške oblasti v Damasku so sporočile, da so aretirale bivšega podpredsednika ZAR polkovnika Seradža. / Po tridnevnem odmoru se jo nadaljevala splošna razprava v Združenih narodih. Sovjetska delegacija je predlagala, naj bi do aprila 1963 opravljal posle generalnega sekretarja OZN nekdo v sodelovanju s +remi pomočniki, ki pa ne bi imeli pravice veta na njegove odločitve. Predsednik Naser je govoril kairskim študentom: »Arabski nacionalizem je dobil v»dareo, doživeli smo trdnjavo, toda mi ta udarec lahko spremenimo v go-nilno GilO *a uničenje reakcije po vsem arabskem svetu.« Protesti v Damasku, Aleppu, Homsu. Latakiji, Hami in drugih Siflj0kih mestih so privedli do krvavih spopadov. Torek, 3. oktobra Predsednik de Gaulle je v govoru izjavil, da je Francija pripravljena poiskati sporazum 2 alžirskimi voditelji, da bi zagotovili mir in sestavili pogoje samoodločbe. De Gaulle je pojasnil, da bodo Francozi in francoski interesi v Alžiriji vsekakor »zavarovani«. V Akri so se začeli razgovori ASFALTIRANJE CESTE V RIBNO Ribno (F. S.) — To jesen se uresničuje dolgoletna želja prebivalcev Ribnega in turistov, ki ta kraj radi obiskujejo: asfaltira »o prvi odsek ceste Bled—Ribno. Cestišče bo široko 6 metrov in previ ereno s tankim asfaltom kot cesta na Blejski grad. ljetos bodo asfaltirali 400 metrov ceste, osiali del pa bodo pripravili za asfaltiranje v prihodni pomladi. med britanskim sekretarjem 0 zadeve Commonwealtha Sandj*"^ in predsednikom Nkrumah0,,1' Odnosi med obema deželama *° močno razrahljani spričo priti(*3 angleškega tiska. Sreda, 4. oktobra Po poročilih iz Sirije so V sirijskih mestih in krajih i^^, nili novi protesti proti upo*** Vladi. V mestecu Duma v Damaska je prišlo do sp°P med ljudstvom in uDorniškimi ■ i dv5 lami. V spopadu, ki je trajal uri, je ljudstvo razbilo upornikov ter jih nagnalo v Na obeh straneh je bilo vd< Na področju Al to Adigc v u, verni Italiji 6o neznane ^ vrgle v zrak še dva daljn0VJj*\ stolpa. ,j V spi orni razpravi v GonejJ skupščini sta govorila predsOTK ka Kanade in -Saudove Ara«^ Kanadski zunanji minister Jj predlagal internacionalizacijo gj lina. Mednarodno upravo v bi po njegovih besedah Združeni narodi, kar bi bila ^ jjj na rešitev krize v Nemčiji- " dosegli ta cilj, je predlagal. n8)L,j prepustili velikim silam, bi o tem dosegle sporazum. Četrtek, 5. oktobra j i- V Združenih narodih J« ffi ski delegat Krišna Menon v ni razpravi dejal, da je d°' ^i. OZN, da reši problem v AnV Dejal je. da v Angoli vodijo°f ke v suženjstvo in da vsak "vTjf pobegne več kot 10.000 ljudi 1 ga portugalskega ozemlja. Dopisujte v Nekaj misli pred plenumom Okrajnega sindikalnega sveta Ideološko delo sindikatov (Nadaljevanje in konec) Sindikati bi morali .še bolj kot doslei • .svojimi predlogi vplivati na VseblAO in oblike, obseg in kvaliteto družbenega izobraževanja političnega ln ekonomskega. Dosedanje izkuSnjo kažejo na različne slabosti. Družbenega izobraževanja so bili doslej deležni v glavnem le neposredni upravljale!, ki so bili izvoljeni v organe upravljanja (člani delavskih svetov, upravnih odborov), manj pa celotni delovni kolektivi. Prav tako so bili dosedanji napori usmerjeni bolj v gospodarske organizacije, zlasti večje, manj pa na upravljavce in kolektive v ustanovah in drugih družbenih službah, kjer prav tako prihaja do precejšnjih prem'kov v pravicah upravljanja. Značilno jn tudi, da družbenega izobraževanja niti vodilni niti strokovni kader v kolektivih niso začutili kot nepogrešljivo potrebo tako za lastni kakor kolektivni usueh. Pogost razkorak med vodenjem in upravljanjem ima evoje korenine tudi v tej miselnosti. Pa tudi tisto nevzdržno ločevanje družbenega in strokovnega izobraževanja, pri čemer naj bi bila dolžnost političnih organizacij družbeno izobraževanje, terej izobraževanje upravljavcev, dolžnost podjetij in delavskih svetov pa strokovno izobraževanje, je še vse prepo-gostno v naših kolektivih. Vsebina družbenega izobraževanja ni bila vedno prilagojena dejanskim potrebam kolektivov in njihovim interesom. Dosedanji programi so bili vse preveč snloš-nl, prosvetlteljskl, v katerih je bilo manj resnične konkretno problematik" kolektivov. Programe in metode izobraževanja bi bilo treba graditi na delovnem mestu upravljavca in iz konkretnega stanja prehajati na razlaganje splošnih zakonitosti. Običajno se je razpravljalo o delitvi dohodka nasploh, namesto da bi se izhajalo iz konkretnega primera delitve dohodki proizvajalca samega, kolektiva samota. Sprejemanje pravilnika o formiranju ln delitvi dohodka bi lahko pomenilo za kolektiv tako Solo za družbeno izobraževanje, ki bi je ne bilo mogočo nadomestiti 2 desetinami predavanj. Pri družbenem izobraževanju bi ne smeli mimo smotra, da poleg posredovanja tudi usposabljamo, da poleg spoznavanja tudi sprem in j amo. Za množično izobraževanje tudi ne bodo povsem zadostovale sedanje ulAiius, Tok j gro za iska- nje novih, ki bodo v določenih pogojih in za določeno vsebino najprimernejše. Tu bi ne smeli mimo javnih intervjujev pred množico delavcev, prav tako tudi n • mimo razprav z delavci v obliki simpozijev, na katerih lahko dobe delavci odgovore na svoja vprašanja. Lahko bi se posluževali pogovorov s predsedniki delavskih svetov, sindikalnih podružnic, z direktorji, s predstavniki občinskih ljudskih odborov, člani zbora proizvajalcev itd. Za uresničitev lastnih smotrov bi se morali sindikati bolj poglobiti v delo in probleme delavskih univerz, izobraževalnih sredlfcč v podjetjih, ljudskih in strokovnih knjižnic, tiska in vsega tistega, ki je poklicano, da organizira družbeno izobraževanje aH kako dfUgacG vzgojno deluje. Prav v tem bi morali Iskati možnosti, kako bi lahko najbolje dru'beno vzgojili lastne člane ln lastne vodilne kadre. Delavske univerze, ki bi morale bili glavni organizatorji družbene vzgoje, ne bodo same rešile vseh težav, če se Jim ne bo nudila stalna politična pomoč. Čeprav gre v prvi vrsti za to, da sindikati vplivajo zlasti na izobraževalni program, ne bodo smeli mimo konkretnih problemov od pomanjkanja prostorov do finansiranja. od kadrovanja do urejanja notranjih odnosov Ud. Delavske univerze so v zadnjem času preou-ščene same sebi. Na to kažejo nekateri pojavi, ki bi jih ne smeli dopustiti. Občutno krfiftnje namenskih dotacij, kar prizadeva slasti druibeno izobraževanje, neutemeljeno izločevanje iz skladov za šolstvo, kar onemogoča trdnejšo materialno osnovo zn kval M ' < i > delo, vse to in podobno ne more pospeševati razvoja delav.skih univerz. Izobraževalna središča v podjetjih bi prav tako morala potftati pomembni dr u žbeno- izobra zeval n i organizatorji ln ne le, kot se v ve* ini primerov pojavlja, organizatorji strokovnega izobr;- .-.evanja. Ce uveljavljamo načelo nmd upravljanja tudi laradi večje produktivnosti, kar je v tesni zvezi z višjo strokovnostjo, potem jc jasno, da sta obe področji Izobraževanja med seboj tesno povezani in druga v drugi pogojeni. Kot važno sredstvo samoizobr.i /evanja odraslih je potrebno posebej poudariti vlogo ljudskega in strokovnega knjižničarstva. Vse premalo še deluje sistem knjižničarstva kot resnično dopolnilo strokovnemu Im družbenemu izobraževanju. Sindikati bi morali na eni strani vplivati na to, da se utrdi in zrase z družbeno potrebo celotni knjižničarski sistem v okviru občine, na drugI strani pa, da sse delavski svcli ui kolektivi nasploh zavedo, kaj v strokovnem in družbenem pogledu lahko pomeni dobro urejena strokovna knjižnica. Posebno pozornost bi bilo treba posvetili tudi tovarniškemu tisku, pri čemer bi bilo treba težiti, da deluje družbeno in komun1 k icij-sko v obeh smereh, od kolektiva kot celote na vodstvo ln od vodstvu na kolektiv, enakonravno. objektivno in kon.druklivno. Pb-javov kllknrstva, bojr.zni, da bi povedali mnenje, v.vblnskc sploš-nostl ln neprizadet osti Itd., bi ne smelo biti. Dobro znsnoven politični kon.-ept linta v \\iebinskcm in organlzaci ,'skem pogledu, pri čemer ne smemo pozubiti nu sa-mostojnord in suverenost ure:l'ii-Utitga odbora, bi moral bili rezultat prizadevanj sindikatov. Naslediva pomembni naloga Ideološkega dela ilbdlkatov bi morala biti proučevanje in ugotavljanje političnih pojavov ln odzivov na soločr." družbene ukrepe v življenju kolektivov in dru-gih skupnosti, ki jih ni mogoče odkrivati brez načrtnega hotenja. V tem ne odraza zlasti raziskovalni del Ideološkega dela v praksi, rezultati tegn pn naj bi služili za politično akejjo. tuk- pojav, ki Jo danes na primer 3njoore-«m'..!i.'j:,i pri oblikovanju Moeialistične zave-jstl, J# delitev dohodka po delu, s tem v zvezi pa uvajanje nepo-j (»rednega upravi Janja. Poleg go ' epodarskega vidika nadaljnje gr« [ditve gre pri tem tudi zj močno spremenjen položaj ljudi *p njli' vih medsebojnih odnosov. pozirati ta položaj in te od no* ^ meni - ustvariti konkreten ^ tični program, ustvariti si nesljivejšp vsebino idcolo* ^ Izobraževalnega ir. drug«'^ ^ V ta raziskovalni del ide0'0'^' dela bi lahko vključili r«*" ne Se nerazčiščene problem«-, s tem pričakuje koristn*^ I titev političnega dela. ! \? lahko sodile tudi te aktuai*^ me: dejanske potrebe in kolektivov za družbeno ™Zj$r vanje, politična zrelost *Ly|0r nih kadrov, samoizob«**? jfl sindikalnih kadrov. P°lf*]fSi % fll vodilnega in strokovnega drn, stališča sindikalnih °^v^nl* eij do družbenega "<)]>r^]0Xcl organizacija In obseg to/d} 1 dela v sindikalnih or***Jlgr»*J vc-ebina i/obraževalnih P*"** fjpF delavskih univerz, dru****^ J eija knjižničarstva, vr o<' it» in problemi tovarniškeg.' Tj^DtJJ Ta raziskovalni del k'r jd^ fli dela naj razbistri tiste ^ ^ probleme v praksi, na jjaC^, mogoče odgovoriti **nyokedfi %J nega staliftča. Rezultati rnlo služIti nadaljnM ' akciji. Povsem razumljivo Jc'/ po- , va tak.no delo sposobnin'jj,^ no raigledf.nlh kadrov. }e\e, }t bodo morali poskrbotl, e in k J,, se Ideoloako delo potf edina diužbenu *u da y A Potrebno bo mnogo dobre volje Krajevni odbori opravljajo na komunalnem in socialnem področju tiste naloge, ki so neposredne- ga *Jega kraja. Zato so krajevni od bt>ri torišče tistih drobnih proble-m°v, ki bi jih na katerem koli drugem mestu le težko reševali. s krajevnimi odbori smo tako omogoči!i širokemu krogu državljanov, da aktivno sodelujejo v ^Užbenem upravljanju. V tem je udi vloga m pomen te oblike ljudske oblasti. Ta teden smo poprosili za kra-tek intervju predsednika krajev-r-e3a odbora Log v Poljanski do-N tovariša Našli je bil Jjen. Včasih je bilo v tem pogledu manj težav. Sklenili, smo da borna na našem pomena za prebivalce določe-, področju uredili tudi avtobusna postajališča. Ta dela bomo opravili večinoma s prostovoljnim delom.« Kako pa ie kaj s sredstvi, s katerimi razpolagate. Znano je namreč, da imajo krajevni odbori za svoje delo premalo mate, ialnih osnov. »■Trenutno se stekajo v našo za vse potrebe prenizka. Zato mera za vsa večja dela prispevati tudi občina. Priznati pa moram, uti imamo sedaj v primerjavi s prejšnjimi leti znatno ved materialnih sredstev.« In kakšni so vaši načrti za prihodnje? »Nujno potrebno bo zgraditi vodovod v Brode h in Gabrku Th nadaljevati z deli na cestah Visoko —Kovski vrh in Losr—Gsbrška gora. Cesta Visoko—Kcvški vrh je Matevža Demšarja. smo ga sredi dela, vendar za razgovor takoj priprav- yfislimo} da ne bomo zgrešili, če trdar bi se morali pred tem po-, ^iti z ostalimi hišnimi sveti, ki teJahko prispevali denar za eno dobro urejeno igrišče. Ker kmalu dograjeni še novi blo-v bližini sedanjih, bi moral biti ki širši pcsvetovalni organ zdru-^'h hišnih svetov; ta bi vskla-jJT*" interese in potrebe stanu j o-^ • Se prav posebno naj bi se ,jj %i ukvarjal z zunanjo ure-. v'jo blokov, saj je sedanje staja prav sramotno in nekulturno, ^^svetovalni organ bi reševal še >o drugih problemov, na primer , i< [';«k. Precej spornih stvari bi se dalo laže urediti, če bi bilo med stanovalci več obzirnosti in razumevanja. Nekateri še vedno ne razumejo, da se je treba v novem okolju na marsikaj privaditi* zlasti pa na to, da niso sami v stavbi. — V. R. Pred tremi leti je montažno podjetje Termika iz Ljubljane csnovalo v opuščenih prostorih nekdanje tovarne furnirja v Bodovljah v Poljanski dolini obrat za proizvodnjo mineralne volne. Začetek je bil dokaj skromen in povez?n z mnogimi ovirami, predvsem pa s pomanjkanjem finančnih sredstev. Prva peč za proizvodnjo mineralne volne je pričela obratovati jeseni 1953. Decembra lani je bila dograjena druga, še večja, ki je pričela »bruhati« mineralno volno prav za občinski praznik škofjeloške občine. Ta peč obratuje letos nepretrgoma noč in dan. Lrutoprodukt cbrata je znašal lani 80 milijonov dinarjev, letos pa bo, če bo šlo vse po sreči, že 200 milijonov dinarjev. Pri tako naglem povečanju bruto produkta pa je število zaposlenih naraslo le od 60 na 80. Delovna storilnost 6e je ni dohodki, obrat pa je začel ustvarjati lastne sklade. Proizvodnja mineralne precej nova stroka, zato mivo, kako v obratu vprašanje nadaljnjega volno je je zani-rešujejo razvoja. Vse načrte in naprave izdelajo sami, zato imajo mladi mehaniki in ključavničarji priznanih že več patentov. Razni tuji strokovnjaki, ki so obrat obiskali, so izrazili priznanje enostavni konstrukciji in varnosti obratovanja. Neka inozemska firma se celo zanima za nakup kompletne naprave za proizvodnjo mineralne volne. Obrat ima pripravljeno že dokumentacijo za izdelavo plošč iz mineralne volne. To postopoma realizira. Pripravljajo tudi bistvene spremembe v izdelavi vlaken. Sedaj jih delajo s posebnimi parnimi šobami. Z novimi napravami pa bodo predli vlakna s pomočjo centrifugalne sile. Tako bodo do- zato povečala, dvignili so se oseb- | bili tudi neprimerno boljše izdelke touM^KOMUNA Zelo ugodni obračuni Menda je za radovljiški turizem najbolj značilno to, da so v skupnem številu nočitev ieredno močno udeležene nočitve v privatnih sobah. Letošnjo sezono so na primer zabeležili vsega skupaj 30 tisoč 600 nočitev, od teh kar 20 tisoč v privatnih sobah. To je vsekakor zasluga radovljiškega Turistične g•' proge, ne oziraje se na pi i k sosedu. Drugje •Pet stranke sprte in zato stop-rii^o počiščene, p ^votov.oloi organ bi imel prav j^^o polne roke dela. Hišni sveti t;i'f-"t; '"' °. 1;0lS vsem problemom, g0( n'!r-'' tovainl organ pa bi prav ^. °vo močno koristil. Predvsem t 'hora] vzbuditi Ifudsm smisel djj'•> ureditev stanovanjsko 1„. Ic'° in dati pobudo za zgradi-•• '•.'um.-ga otroškega *risča. J Geološkem delu !a' k";/ »<>ka (P.) - Včeraj je bi-Ixik i seja ideološlce i;^. skofji ju>Ki seja l^i'.''!' Občinskega komiteja i r ' • Na m 1 j i je komisija obrav-a vpra.^iinje ideolosko-poli-^;08a dela v sezoni 19(U-62. ^"p^Vljall so tudi o pripravah 0,no konfereivo. A RAZSVETLJAVA nja vas (P.) - V n'X'dn.4.<> deavr.ost pri Ob-°db!>ru ZfV Na njej so ^ gfy^ali o izdelavi topografije , dolino. Imenovali >io "^-o dolino, Imenovali ^Ofii rd;«*ciJ»*l odbor, ki bo P°Pisov;ihv oziroma vodil b^j^^talo delo. Sklenili »o, da V8oJ v glavnem zbrali vso !>o v dveh mesecih. j-.iijo nedeljo so se pri proitovoljnem dehi za napeljavo vodovoda na pr irrnjall /brali domala val vaičani. Mi smo hodili tod mimo dopoldne, zat«) smo pri delu našli le manjšo skupino domačinov* ki M nas je vseeno lahko utrdUa v prepričanju, da sc pri dcJu navdušeno zbira stara in mlado. in ZAR. Nesporno je, da bi se inozemski turizem v Radovljici zares močno razvil, če bi imeli za to potrebne pogoje. Sedaj pa jim manjkajo potrebni gostinski obrati. Dobršen del prostorov v edinem hotelu, v Grajskem dvoru, še vedno služi za privatna stanovanja Ce bi končno le prišlo do predvidene adaptacije tega hotela, za katero so že izdelani načrti, bi hotel lahko 6prejel naenkrat 100 gostov in bi se radovljiški turistični delavci lahko potegovali tudi za zahtevnejše inozemske goste. Razen hotela Grajski dvor je v Radovljici še več pomanjkljivosti, ki niso v prid razvoju turizma, vendar jih bomo omenili ob drugi priložnosti. — M. S. TUDI LETOS VEČERNA POLITIČNA SOLA Radovljica (M. S.) - Večerno politično šolo bo letošnje šolsko leto na Bledu in v Radovljici obiskovalo 25 slušateljev. Prijavilo se jih je sicer skoraj še enkrat več, vendar sp mnogi zadržani na drugih mestih. Za šolanje v poli-tični šoH so se pri Javili predvsem mladi funkcionarji, ki delajo v samoupravnih organih in v poli učnih organizacijah. Pouk se bo pričel okoH" K. oktobra POČITNIŠKI 1KMH Dobrava CM. 8) - VeTSk dom na Dobravi, ki ga "ie začela graditi Kmetijska zadruga Dobrava, ki jL je bil sedež pred zaključkom gradnjo prenesen v Podnart, je t »red tremi leti vzel v najem ObLO Ljubljana—Siiška. Cwnenjeni I ljudski odbor je dom dogradil in ga tako usposobil za letovanje otrok s svojega območja. V eni izmeni lahko letuje tu kar 150 otrok. Letos so v sobah namestili tudi peči, tako da bodo pozimi tam lahko prebivali udeležene) rskih tečajev. SANACIJA BLEJSKEGA JEZERA Bled (F. S.) — Priprave del za sanacijo blejskega jezera so zaključene, zato bodo še do zime skošaJi položiti devii za dovod vodo iz Rmluvne. V ta namen je že izdelanih 2000 m cevi iz prednapetega betona. Verjetno bo sveža voda pritekla v jezero že do prShodJrrje glavne turistične sezone. Za vodstvo in nadzor teh dtd je Mestni odbor Bled ime-noMai poseben gradbeni odbor. v večjih količinah in z mnogo manjšimi stroški. Ko je bil obrat ustanovljen, so predvidevali, da znaša zmogljivost proizvodnih naprav približno 3 tisoč ton mineralne volne letno. Zaradi številnih izboljšav se je kapaciteta naprav dvignda na sedem tisoč ton letno, z nekaterimi manjšimi investicijami pa bi lahko proizvodnjo podvojili. Podjetje Termika namreč potrebuje za svoje delo v ladjedelništvu in gradbeništvu še nekatere specialne izdelke. Zato se pogaja z ObLO Skofja Loka, da bi dobilo še en obrat v Poljanah. Tako bi lahko obrat v Bodovljah specializirali samo za izdelavo mineralnih vlaken. Osnovni surovini za proizvodnjo mineralnih vlaken v Bodovljah sta mešanica mineralov iz Poljanske doline in plavžna žlindra z Jesenic. Obrat je v začetku izdeloval samo nepredelano volno, ki jo pa sedaj že predelajo v blazine, filce in vrvi za izolacijo. Vsekakor pa v obratu vsi težko pričakujejo dan, ko bodo pričeli izdelovati plošče iz mineralne volne. Izdelke iz mineralne volne oziroma minoralno volno ramo lahko koristno uporabimo pri izolaciji stropov, podov, sten, pri gradnji planinskih postojank in podobno. Mineralna volna se ne praši, je lahka in negorljiva; mrčes v njej ne živi. Na kratko še poglejmo, kako je delavs'dm samoupravljanjem v tem obratu. Podjetje Termika ima namreč upravo v Ljubljani, obrat Bodovljah in delovišča v ladjedelnicah na Reki, v Puli, Splitu in drugod. Zato imajo v podjetju Termika šest obratnih delavskih svetov. Tudi obrat v Bodovljah ima lasten obratni delavski svet, ki ima obsežna pooblastila. Razprave na sejah ODS so vedno živahne, včasih tudi ostre. To pomeni, da samoupravljanje ni samo na papirju. Zal pa tega ne moremo trditi za delo sindikalne podružnice. Zato bo moral na tem področju sindikalni odbor in ves delovni kolektiv obrata bolj poprijeti. — P. TUDI PRI KO SZDL PODRUŽNICE Skofja Loka (P.) — Krajevne organizacije SZDL se v škofjeloški občini skoraj povsod teritorialno ujemajo s področji krajevmh odborov. Le za dva primera v Selški dolini to ne velja. Lokalni problemi pa so pri istem krajevnem odboru popolnoma različni. To je razumljivo že zato, ker je na primer sedež krajevnega odbora v dolini, medtem ko so nekatera naselja tudi več kakor eno uro hoda oddaljena od tod. Zato bi bilo v takih primerih nujno treba formirati podružnice pri KO SZDL. Te probleme bo potrebno rešiti predvsem tam, kjer je zaradi teritorialne razsežnosti ohromljeno komunalno in politično delo. Občinski odbor SZDL v Skof ji Loki se je v zvezi z omenjano reorganizacijo že posvetoval s krajevnimi organizacijami. Te se z reorganizacijo strinjajo, predvsem še zato, ker menijo, da bodo na ta način lahko pritegnili v neposredno upravljanje večje število državljanov tud j v oddaljenejših krajih. Na KO SZDL dotekajo rarrna denarna sredstva za vaške poli in za drage komunalne potrebe. V nr > let'h pa pričakujejo krajevni odbori še več sredrtev iz raznih obe'nskih taks, kar bo imelo velik vpliv ra razpoloženje prebivalcev ra vari. Tako bodo lahko pedružnics SZDL v hribovskih krajih odigrale razen politične tudi pomemhno gospodarsko vlogo. NA VRSTI SO SELCANI Iz leta v leto se Ljudska knjižnica v Škof j i Loki prizadeva razširiti svoj krog baralcev in poživiti knjižničarstvo v VteeJ občini .Sedaj ima potujoči knjšžrdci v So-vodju in v Javorjih, prlpgavija pa potujoči knjižnici v Selrih in še eno v Poljanski dolini. Z? vso let deluje podružnica na Trati, v n skrbel za pravočasno naročanje materiala in zasledoval plan proizvodnje. V debati je šef proizvodnje ing. Alojz Grčar obravnaval previsoko postavljen P*an za letošnje loto. Zaradi pomanjkanja krojnih zmogljivosti in nezadostnih finančnih sredstev je doseženo lo i\ plana namesto V«. Vrednost proizvodnje za leto 1062 znaša preko trinajst milijard, kar je povsem realno. Zaradi pocenitve artiklov je nujno, da se upošteva uporaba plastičnih mas. Konstruktorji in tehnologi so poklicani, da računajo z novitetami in da se zavzamejo tudi za pocenitev posameznih proizvodov. Domača in tuja konkureca silita proizvajalca, da o cenah čimve-razmišlja. Zaradi prevelikih zalog materiala in nedovršene proizvodnje so bile obresti zelo visoke. Lastna rcna artiklov zaradi dviganja stroškov naraša. Pozna pa *** dl na osebnih dohodkih, je d. j.d šef nabave Mirko Križnar. Premajhno skrb posvečajo tudi posamezniku in njegovemu znanju. Ljudje so radi tega užaljeni in bežijo iz oddeMca v oddelek. Kar se tiče poskusne proizvodnje pa trdim, da je postopek predolg in zato tadi predrag — je menil tehnični šef ing. Stane Fon. Ob prehodu na novi gospodarski sistem, imajo le ekonomski odnosi pravo vrednost, je dejal tov. Boris Krvštutok Delati bo treba z računico v roki. Opustiti bo treba vse, kar se ne imenuje industrijska proizvodnja! Majhne serije in delno obrtniški način proizvodnje ne vodita k racionalnemu gosoodarjenJTi. Bolj smelo bo treba začeti s kooperacijo z drugimi podjetji. Organizacijsko bomo morali misliti na skrajšanje d'lovnega čnr?a. da bomo v manj urah proizvedli enako količine aH celo več. S tem v zvezi so tudi ,ii;i!!iimi!i!n!Wii!iniiinnHiit!uninnii!iHii«iinifliiiB?«itniii! Iz vsebine VESTNIM ObLO KRANJ Kranj - V četrtek je izfia *. številka Vestnika ObLO Kranj. Na 52 straneh priohčuje xanimive podatke o delu ljudskega odbora in njegovih svetov v drugem polletju letos. Najbolj zanimivi podatki so priobčeni kar na 12 straneh, in sicer govorijo o družbeni prehrani v Kranju, o prehrani in varstvu otrok, kakor tudi o družbeni prehrani in o njenih perspektivah. Zanimive podatke priobčuje tudi £ področja Llatfovnega prometa, gostinstva in turizma, kmetijstva, gozdarstva xn industrijo. dohodki ne smejo znižati in prav zaradi tega moramo v kratkem času odpraviti lagodnost in neodgovornost, za kar še vedno najdemo opravičilo. Komisija za racionalizacijo ne zasluži priznanja, ker je rasne predloge preveč zavlačevala. Tudi odnosi med lhidmt niso najboljši. Podrejeni namreč š« vedno preradi molčijo. Sprostiti je treba iniciativo posameznikov. v prosti debati je bilo opaziti, da so ljudje (čeprav na vidnih mestih) še vedno niso otresli od-m k.mja od ostrih debat. Taki raa-govort so potrebni povsod, ne samo v I«kr;. V Gozdu bo jutri spominska sve anost ob 17-letniei požiga vasi 'x>ditvi obnovljeno. V spomin na tiste hude dni, to je na 7. oktober 1941, se prebivalci že dlje pripravljajo na svečanost, ki bo jutri, 8. oktobra, dopoldne. V Gozdu so se že 1941. leta zbirali prvi aktivisti. Skozi Gozd jc delavnica. peljala kurirska pot (zveza med Koroško, Štajersko in Primorsko). V tem majhnem naselju desetih hiš je bil partizanski obveščevalni center. Največ pa se je v Gozdu in njegovi bližnji okolici zadrževal Kokrki odred. Nad vasjo so bili tudi številni pari ižanski bunkerji, in sicer bunker SKOJ, bunker gospodarske komisije in bunker, v katerem je bila čevljarska je zagotoviti prostore Kultumoprosvetni dom v Lešah jc že dotrajan in že nekaj let ni primeren za kakršnekoli prireditve. V tem kraju ni gospodarskih organizacij, ki bi Lešanom lahko pomagale pri ureditvi decnn, čeprav so domačini pripravljeni pomagati s prostovoljnim de'.ora in zbiranjem lesa. S preureditvijo pa bi dobili vsaj kolikor toliko primerno dvorano za vse kulturne potrebe in še dva manjša prostora, v katerih bd se lahko odvijalo družbeno-politično delo vseh organizacij. Za ta dela je tamkajšnji KO SZDL skupno s Prosvetnim društvom Dobrča izdelal tudi predračun — preureditev bi zahtevala nekaj manj kot 2 milijona 800.000 dinarjev. Podoben problem zaradi prostorov, kot je v Lešah, je 1udi v Kovorju. Za preureditev kultur-noprosvetnega doma bi bilo potrebno dva milijona dinarjev. Za Tržič velja, da je prav pomanjkanje prostorov že nekaj let precejšnja ovira za živahni j 0 dejavnost na kateremkoli področju dela. Prav zarndi tega bi bilo potrebno preurediti Sindikalno dvorano v Tržiču, za kar bi bilo v danem položaju potrebnih ie najmanj okoli diva milijona dinarjev sredstev, stanje v Tržiču pa bi bilo tako glede prostorov lahko v najkrajšem času vsaj delno rešeno. Z ukinitvijo Tržiškega vestnika je na območju tržiške komune n i-stala vrzel tudi zaradi pravočasnega obveščanja občanov o razni ti dogodkih z njihovega območja. Zaradi tega je Že junija lotos plenum ObO SZDL sprejel sklep «« \ bi za potrebe Trilčanov postavili lokalno radijsko postajo. Za uresničitev te zamisli bi bilo potrebnih tri in pol milijona dinarjev. Razen toga pomanjkanja prostorov hromi aktivnost vseh družbenih in društvenih organizaei I v Lomu, Podljubolju, Sobenjah, Be ničnem, na Brezjah, v Jelendolu in drugod. Problem je tudi, kako urediti prostore vsaj tam, kjer so. Tudi za opremo ni sredstev, kar je spričo tega, da so v gradnji veliki objekti (zdravstveni dom in šola, medtem ko je kopališče že dograjeno), razumljivo. Kljub temu pa bi bilo nujno treba rešiti tudi probleme družbene dejavnosti. O vsem tem je razpravljal v sredo plenum ObO SZDL, ki je sprejel tudi predlog posebne komisije, kako naj bi potekalo občinsko posojilo, s katerim bi lahko v najkrajšem času rešili problem prostorov. Ponekod so že sedaj za to akcijo nadvse .zainteresirani in so nekateri KO SZDL imenovali tudi že člane komisij, ki bodo pobarali posojilo občanov. Kakšen bo rezultat te akcije, se zanimajo že tudi v nekaterih drugih komunah, kjer so zaradi sred-utev v enako težavnem položaj ti kot v Tržiču. Z vpisom posojila bodo začele komis;je 15. oktobra, zaključile pa 6 prvim novembrom. Občani bodo začeli z vplačilom po 1. novembru, in sicer bodo svojo obvezo lahko vplačali v štirih obrokih. Rezultat vplačila bo torej znan februarja 1962. Najmanjša obveznica bo 500 dinarjev. — Posojilo jc prostovoljno in brozobrer^tno, vrnjeno pa bo v štirih letih (vsako leto bo ena četrtina posojila vrnjena, izžrebane obveznice pa bodo tudi nagrajero). Ce 6e bodo te akcije lotili rog vsi občani, bo na ta način lahko zbranih vsaj 10, če ne 15 milijonov dinarjev. Problem prostorov bi bil vsaj v glavnem b temi sredstvi že prihodnje leto rešon. Vr-e-kakor pa bi bilo to v zadovoljstvo vseh občanov, ki so željni klub-ekegm življenja, izobraževanja in seveda kulhumoprosvetnih prireditev. — F. Fajon Za okupatorja je postajal Go*j vse nevarnejet, zato se j« 1°*^ vandalskega podviga. MajbJ*6' skromne, a vendar prijetne d»" rnove je požgal, medtem ko Je že nekaj mesecev prej uničil &r maci jo pri Primcu, kjer so b"*1 vsi domači v partizanih. Tudi v teh najtežjih dneh za prebivale* Gozda sla bila na tem območij I. bataljon Kokrškega odreda, » komandirjem Francem Ribnik**" jern-Lenartom in II. bataljon krškega odreda, s komandant**0 Slavkom Dobretom-Karlom. V ju z okupatorjem pa je padel hi". Karlo, ki se ga bodo na jutri^1'1 proslavi, kot tudi vseh ostalih tev NOB. vsi udeleženci in P^' veli borci s ponosom spomni11' B. Fajo« P SPORED SPOMINSKE SVEČANOSTI V GOZDU Odbor ZB NOV Križe je v sodelovanju s prebi" valci Gozda. pripravM za nedeljo, 8. oktobra, ob Izletnici požiga vasi naslednje: ob 10. uri odkritje spominske plošče v Gozda. ob 10.36 izročitev <*" levizjjakega sprejemnika vaščanozn in otvorite* klubskih prostorov, 8* tem pa bo prosta zabav* TRZlCANI REPUBLIŠKI PRVAKI V pisarni AMD Tržič smo dnevi zvedeli, da jo naslov 1 nega republiškega prvaka v no hitrostnih dirkah za leto letos v Trž ču. Tržičani so osV na treh dirkah (v Velenju, pf*1 cs** oj»h fj0f medtem ko je Ljubljana c,rU"*^j petimi točkami. Za AMD Tržjć 50 ^ pri' zbrali točke v kategoriji do I.eon Teran s tretjim in Iva*1 možic s petim mestom v ^P*1^ razvrstitvi. V kategoriji ^°..--oi kub. centimetrov je bil Romih četrti, Stanko Stopaj kategoriji do 25° pa pet i; v in nad 250 cem je bil Edo obkrat drugI, medtem ko kategoriji prikolic Mirko H1"8* Ivan Rendulič osvojila P1"1-'0 sto. - B. F. Mladinska politična šola Tržič (n.n) — Na rodni seji <•><• krotariata ObK LMS, ki Je bila preteklo sredo, so razpravljali o idejno-vzgojnom delu mladino za US5 NIČE (M. Z,) - V »Unov.uii ki akupnosll na Plavžu so Izvolili poseben odbor, ki skrbi za urejanje naselja Plavž. Ta dni uo že začeli stanovalci a prostovoljnim delom pomagati urejevati / u uice okrog novih stanovanjskih blokov in stolpni«. Nasadili bodo (udi drevesa in .ist.ilih.ili v ceste. Vsa dala bodo veljala okoli ti mililo nov dinarjev iu bodo gotova do M. novembra, do Dneva rt publike leto 1961/62. Največ 1 jali o mladinski politični bo začela s predavanji sec. Predvideli so, da naj so ras, se i* % i naj * o ki določili tudi Spored tem, bi jih zajemala predavani-^ Osnovne lenu; predavanj marksizem in družba, ckfMi^^ ln družbeni proces v f*0'10^)' svetu (beograjska ,i°r,f(T!,06l»' socialistična Jugoslavija, ^ .ro^' vija in njena vloga v meri' ^i nih odnosih, mladina in Pr0 , f nn-iih dni in i: >1 <>hr>r>. čep1*.' ^ zaradi predava Uljev še n***Lflilif,i biemov, j<« ja«no, dn bodo ZM lu biti ta pridavanja za.^f0'f' mlad*> sliis.-ih ■! j » prvH'hej l11"' ^c'" na, medtem ko nnj bi m ' .fd*' ki mo ze poslušali podobna . ^ vanja letos obiskovali večern htu^oo šolo. d V ftohoto in nedeljo OKRAJNO KEGLJASKO PRVlNi** j,, ^ i" ke 600 din za komad. Sie razočarani, kajne? Skoda. I a samo malo dobre volje bi bilo tre« ba za ebojestrasko dobro počutje. MALI NASVETI — Preprogo, ki smo jo pol .. a črnilom, očistimo tako, da jo tako) podložimo b pivnikom ali čisto krpo, madež pa napajamo s krpo. ki smo jo namočili v vroče mleko. Tako nadaljujemo nekaj časa, če madež povsem ne izgine, ga rku-šamo zbrisati še z limoninim sokom. — V posodo iz brušenega slekla nikoli ne nalivajte vode, ker bo sčasoma izgubila svoj lesk, ki jI daje posebno lepoto. — Kožico ne režite, pač pa jo potiskajte navzdol: če boste to napravili po vsakem umivanju, vsak večer, vam bo prenehala radtl. Ce se vam nohti lomijo, jih vsak dan premažite z vate, n^rr.exeno v brezbarvni jod. Povejte brata, znancu r Malih oglasov. V«a#»rej, «c objavljamo. Vsaka be-feda velja: Preklici žaljivk in čestitke po 60 clji. os;alo po 3« čin. Osmrtnice v okvirju 5000 din. bre2 Okvirja 3000 4 40.000 11854 80.000 50544 60.000 04694 80.000 60954 60 000 70264 100.000 25 1.000 55 2.000 29835 SMtif 91165 80.000 374895 500.0.30 2826 20.090 23316 80.000 52635 60.000 45336 eo.ooo 7034« 809.000 37 1.000 927 6.000 3107 40.000 61397 80.000 64657 100.000 5158 20.000 33328 60.000 29 4.003 049 6.000 03279 100.000 65779 60.000 192329 3.004.0OO 294459 5,000.000 O L, A v vsako hišo SOBOTA, 7. oktobra lf>61 ihipdocatuo V a ni, da f)<(>h>'i(>l(> Slovenska kulturno-politična in slovstvena zgodovina — Pri Dr-■•Vnl "založbi Slovenije je izšla J knjiga Prijateljeve slovenske kulturno-politične slovstvene zgodovine. S tem delom je Ivan Prijatelj segel v razdobje slovenskega romantičnega realizma. Četrti del slovenske kulturno-politične zgodovine je ono najpomembnejših del naše znanstvene misli. Knjigo je uredil Anton Oevirk. Pripisal ji je tudi literarno-zgodo-v,n.ske pripombe: Ivan Prijatelj in •slovenski realizem. Te pripombe 80 v svojem bistvu pravzaprav ^mostojna znanstvena študija. Drio je izredno pestro in bo marsikdo segel po njem. Punčka — Ferdo Kozak je "Punčko« napisal le do polovice. Po avtorjevi smrti sta jo po zapiskih dokončala Josip Vidmar in Primož Kozak. Punčka je izšla rtedavno tega pri Državni založbi Slovenije. Drama se loteva življenja slovenskega meščanstva in obravnava problem človeka — ženske v skrajno skcmercializiransm okolju. Prav gotovo jc drama izredno zahtevna in bo zaradi svo-ire zahtevnosti mikavnejša za bra-nJe kot po za oder. Antigona — Drama Dominika Poleta — Antigona, ki je doživela svojo prvo izvedbo v eksperimentalnem gledališču »-Oder 57«, i7šla pri Državni založbi Slo-v«nije. Bila je nagrajena na Sterilnem pozorju v Novem Sadu kot najboljše dramsko delo pretekle sezone. Motiv starogrške Antigone je tvoril avtorju okvir, v katerega jo vnovič postavil člove-ka tn konflikt odločitve. Knjiga b° zaradi uspehov, ki jih je dra-doživela na odrih, prav gotovo našla širok krog bralcev, riustri-"fl jo je Marjan Tr^ar. Srečanja, z Julijem Bettelom — ^kmarjeva knjiga, ki pripoveduje ° glasbenem vzgojitelju in velikem pevcu Juliju Bettetu m ki je izšla pri Državni založbi Slovenije v zbirki Obrazi, je eno izmed Pomembnih del naše memoarske 'iterature. V svojem delu pripoveduje avtor o velikem pevcu 6r 0 njegovi umetniški rasti. Avtorjevo pripovedovanje ,ie še tolike **l.tnejše. ker govori o lastnih •Poznanjih in srečanjih z velikim '"betnikom. Knjiga je vzorno delo. Veliki Gatsbv — Avtor dela je * Seott Fitzgerald. Knjiga je iz-H v Skolki, založila pa jo je Mladinska knjiga. Pripoveduje zgodbo, ki jo pri nas poznamo že Iz nekaterih kvalitetnih filmov Zadnjih let. Zgodba namreč pripoveduje o človeku, ki se je na visak način prizadeval, da bi Bi Priboril mesto v visoki družbi. Ze •amo avtorje, o ire .jamči za kvaliteto dela. Avtor je eden izmed Zastopnikov ameriške -izgubljene generacije«. Kasneje so iz teh vrst izšli Dos Passcs. Faulkner, He-■rr>ingway in drugi. Mojih M**t kaanjsseev — z mot-torn: -Na durih prve jetnišnice, kar sem jih kdaj videl, je bilo zapisano — odvadite se počenjati zlo, naučite se počenjati dobra dola. Toda, ker je bil napis na zunanji Rtrani. ga jetniki niso mogli predati, je izšla pri Skćlki knjiga D- P. VVilsona: Moj it šest kaznjencev. Dero je prevzel liorbort ^riin, pripoveduj« pa o številu *°obrih« in »slabih« ljudeh iz jet-^'šnic. Marsikatera stran nam paradi našega prizadevanja, da bi "timano ravnali s kaznjenci, ne Več skupnih prizadevanj V sredo, 4. oktobra, je bdi na svetnega dela postajajo vse bolj bc povsem ruja Jesenicah plenum Sveta Svobod in PD občine Jesenice, ki 6e ga je udeležilo tri četrtine članov, prisostvovala pa sta tudi predsednik Sveta Svobod in PD okraja Kranj, Franc Horjak in predsednik občinskega sveta za kulturo in prosveto E. Kavalar. Plenum je pregledal delo 10 društev jeseniške občine v minuli sezoni in nakazal prihodnjo naloge. Iz poročila predsednika sveta I. Sčavničarja je bilo razvidno, da je dejavnost društev, ki so jo letos razgibale številne prireditve v počastitev 20-letnice vstaje, obsežnejša v primerjavi z minulimi leti. Vendar pa društva še niso osvojila sodobnejših konceptov dela in klubsko življenje ni prišlo dlje kot do prvih skromnih poizkusov. Edina izjema je jeseniška Svoboda, ki je dosegla v tem prav lepe uspehe (čeprav ji v celoti še ni uspelo zainteresirati dovolj širokega kroga publike). Plenum je bil mnenja, da za tako stanje niso krivi samo objektivni in subjektivni pogoji. Čeprav primanjkuje prostorov, opreme in kadrov, je velik vzrok tudi ko-moc'nost in nezainteresiranost društvenih vodstev, ki bi morala biti prvi pobudniki novih oblik dela. S tečaji, ki bodo v okrajnem in občinskem merilu, pa tudi z večjo skrbjo občinskega sveta za uveljavljanje klubskega življenja, si plenum obeta v bodoče tudi na tem področju večjih uspehov. Stiki društev z družbenimi organizacijami in forumi so sicer vzpostavljeni, toda še zdaleč ne predstavljajo tistega sodelovanja, ki ga kulturno-politična situacija v komuni iz dneva v dan ostreje zahteva. Problemi kulturnopro- problemi vse komunalne skupnosti, ne pa samo kulturnih društev in institucij. Pomanjkanje takega aktivnega in ne samo formalnega sodelovanja z mladino, sindikati in zlasti z SZDL prive-gajonjem svojega področja; po dejo društvo v nepovezanost z do-drugi strani pa onemogoča uspešno reševanje problemov znotraj društva. Tako je na primer v Kranjski gori, kjer je društvo zašlo v težave in samo ne vidi rešitve. Se preveč birokratsko reševanje kulturnoprosvebnih problemov narekuje tudi na Jesenicah ustanovitev kluba kulturnih delavcev, ki bodo seznanjali prebivalstvo, pa tudi forume in organe družbenega upravljanja na določene kulturno-prosvetne probleme komune in nakazoval njihovo rešitev. Dosedanji način razdeljevanja finančnih sredstev, ki letos predstavljajo komaj tretjino potrebnih sredstev, se ni zmerom ognil različnim pripombam in pomislekom. Svet je zato sklenil, da po- deli ta sredstva po ključu dobljenem s točkovanjem dejavnosti društev v minuli sezoni. Poizkus je pokazal, da je tak ključ še najbolj objektiven, obenem pa tudi predstavlja stimulans po načelu; za več dela — več sredstev in sili društva, da bodo vsaj svoja letna poročila in tudi programe sestavljala skrbneje in temeljiteje. Ple-num je soglasno sprejel tak način delitve razpoložljivih sredstev, letni konferenci pa bo v potrditev predložen o tem pravilnik. Društva v jeseniški občini so že uvidela nujnost tesnega kontakta s slovenskimi preevenimi društvi na Koroškem, zato bodo v bodoče temu posvetila še več pozornosti, vrsto drugih problemov, kot so predlog, da bi stroške vzdrževanja kulturnih domov prevzel ObLO itd., pa bodo skušala reševati na plenumu SZDL v novembru, ki bo posvečen kul-tunoproisvenim nalogam v komuni. In teh nalog je v jeseniški komuni iz dneva v dan več. B. C. PRVA URA PRAVLJIC 22. OKTOBRA V PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU Ta oblika dela z mladino pravzaprav ni nova. Prešernovo gledališče v Kranju jo ie uvrstilo v svoj program že pred dvema letoma. P)~vi poizkusi so pokazali presenetljive uspehe, ki so presegli vsa pričakovanja. Pravljica si je že takoj pridobila množico sodelujočih, med otroci pa še več vnetih poslušalcev in gledalcev. Postala je tako popu-larnaj da je vzbudila pozornost celo v republiških krogih. Kaže, da bo dobila tudi drugod precej posnemal cev. V tej sezoni stopa URA PRAVLJIC v tretje leto svojega življenja. Zato se je tudi pionirska dramska sekcija krepko lotila dela. Pred kratkim so sklicali sestanek, ki se ga je udeležilo 60 članov sekcije. Ob tej priložnosti so sodelujoče otroke rar.dcbli na tri skupine oziroma letnike. V tretjem letniku bodo sodelovali otroci, ki nastopajo v URAH PRAVLJIC že od vsega začetka, drugi letnik bodo zastopali otroci, ki ablujejo v sekciji že od lani, prvi' letnik pa bo začel z delom letos. Razen tega so osnovali t:udi odbor pionirske dramske sekcije pri Prešernovem gledališču. Zdaj pa še nekaj o letošnjem delu mladih gledališčnikov. Le-ti se namreč ne pripravljajo zgolj za nastope v okviru URE PRAVLJIC, pač pa je njihovo delo dokaj poglobljeno. Učili se bodo lepe in praznine odrske izgovorjave, gojili bodo recitacijo in še marsikaj, kar r ih t cvata oder in občinstvo od dobrega igrelca. Posebna zvrst vzgoje bo tudi specializacija za posamezne zvrsti odrskih likov. Tudi programsko plat URE PRAVLfIC nameravajo letos popestriti — predvsem s pogostejšim menjanjem repertoarja in z nekaterimi novimi prijemi. Vsekakor pa zahteva takšno delo tudi sodelovanje odraslih članov Prešernovega gle tališča. Kaže, da s temi ne bo težav. Vsi namreč radi sodelujejo v programih za otroke. Prvo URO PRAVLJIC pripravljajo ta 22. oktober. Ob tej priložnosti se bodo mladim gledalcem predstavili vsi, ki bodo letos sodelovali pri teh predstavah. In še ena novost, ki je ne kaže prezreti. Letos bosta hkrati nastopali dve skupini. Prva v Kranju, druga pa bo tačas razveseljevala naroke po odrih na območju kranjske občine. Vse torej kav-, da bo URA PRAVLJIC tudi v pribodn;c s pridom izpolnjevala vrzeli, ki jih zapušča pomanjkanje primernih prireditev za otroke. In še to: vod- Priobčujemo posnetek skulpture pravkar umrlem kiparja Jakoba \ ja pionirske dramske sekcije je dol-Savinška -Pijani poet«. - Savlnšek se je rodil leta P>2* v Kamni- gnletni požrtvovalni sodelavec Pre-ku. Najprej je študiral v Zagrebu slikarstvo, toda pozneje se je po- semovega gledališča Tone Hotko. svetil plastiki. Njegova dela so poetično realistična In psihološkoj q nfuk; vsebini URE PRAV-poglobljeoa, prehajajo na v močno stilizirano ekspresivnost in kon- /,//c pa bomo sprcfovor-li kdaj slruktivno primitivnost prihodnjič. — S. š. V Slovenjem Gradcu se je 3. oktobra pričel II. simpozij slovenskih umetnostnih zgodovinarjev. Simpozij bo trajal do 7. oktobra, pripravilo pa ga je Umetnostnozgodovinsko društvo Slovenije. Udeleženci simpozija si bodo ogledali med bivanjem tudi Slovenj Gradec, v tamkajšnjem umetnostnem paviljonu pa bodo odprli razstavo: arhitektura, slikarstvo m ljudska umetnost v 16. in 17. stoletju v Sloveniji. Pred dnevi so v Titogradu odprli oddelek E3ektrotehniške fakultete beograjske univerze. V oddelek se je vpisalo 130 študentov. Vse predmete jim bodo prodavali profesorji beograjske Elektrotehniške fakultete. V četrtek se je pričel letošnji opatijski festival. Sodeluje 15 najboljših pevcev zabavne glabe ob spremljavi plesnega orkestra RTV Zagreb in zabavnoga orkestra RTV Ljubljana. Konec meseca bo pričelo s sezono tudi Mladinsko gledališče v Ljubljani. Letošnji repertoar obsega: Pesem — Oskarja Daviča; Modra vrtnica za princesko — Kristine Brenkove; Tri enodejanka pod naslovom »Starec in živalca« — Mirka Mahniča: Romeo, Julija in tema in romiinsiko komedijo Slabo v vedenju. Razen teh del bodo na sporedu še nekatera deia, predvsem za najmlajše. Kakor poročajo, bodo v bližnjih dneh v piranskih filmskih ateljejih končali film Vojna se nadaljuje. Film snemajo Italijani, naše filmske hiše pa nudijo le tehnične usluge. Kulturne vesti Zvezna komisija za zbiranje domačih filmov za festivale v tujini je izbrala za IV. mednarodna teden dokumentarnega filma v Leipzigu kratki film — 25 let Planice. Fihn je izdelalo podjetje Viba-film. V Skopju je izšel prvi zvezek prvega makedonskega besednjaka.' Natisnjen je v deset tisoč izvodih in je plod dela skopskega Inštituta za makedonski jez:k. V Ljubljani so pred dnevi odprli razstavo fotografij ing. arh.' Nikolaja Popova iz Bolgarije. Mojstrova razstava vsebuje več kot 150 del in bo odprta do 9. oktobra. Pred dnevi je izšla 9. Številka mesečnega lista za umetnost in oblikovanje — Mozaik. Številka prinaša poročilo o razstavi v Benetkah pod naslovom: Uspela sinteza mašte i funkcije. Razen tega je številka bogato grafično opremljena. Poročajo, da je prispel v Italijo znani sovjetski pisatelj in dra^ maturg Sergej Sergejevič Smtrnov. Skupaj s De Santisom in scenaristom De Concinijem bo pripravljal scenarij za film: Italijani, dobri ljudje. V Jakopičevem paviljonu v Ljubljani razstavljajo 36 olj slikarjiJ Bogdan Goroič. Aleks Horvat in Izidor Urbančič. V Mali galeriji pa so pred dnevi odprli razstavo indijskega umetnika in filozofa Krishne Reddvja. Avtor razstavlja 20 barvnih jedkanic in gravur. V kratkem bodo v Beogradu odprli novo galerijo. Ta galerija bo posredovala tudi prodajo slik jugoslovanskih umetnikov in bo prva tovrstna ustanova pri nas. V teh dneh bo gostoval v Ljubljani znani sovjetski pianist Dmitrij Baškirev. Pred dnevi je odpotovala v Italijo jugoslovanska kulturna de-1 legacija, ki jo vodi Boris Kocjančič. Delegacija ima namen sporazumeti se o kulturnem in znanstvenem sodelovanju med Jugoslavijo in Italijo. Dve velike in izredno tehtne zbirke iz zapuščine Bernarda? Shavva je pred kratkirrl dobil angleški muzej. Prva zbirka obsega 25 gledaliških del, druga zbirka pa je sestavljena iz pisem, ki so jih pisale številne osebnosti Shavvu. Kljub temu, da je veliki umetnik čestokrat uničeval pisma, jih je v zbirki okrog 5 tieroč. Filmi, ki,jih gledamo i IMITACIJA ŽIVLJENJA - ameriški film »-Imitacija življenja« je bollywoodski zvarek obrtne prožnosti in Freudove psihologijo. Čeprav so ameriški zvarki najčešče skrajno povprečni, je Imitacija življenja, v primeri s filmi, ki smo jih gledali, dokaj dobra realizacija odlične ideje. Ustvarjalci so na nekoliko parvenijsko voščen način upodobili zgodbe ljudi, ki so vklenjeni v komplekse pogojene % barvo kože. Upodobljeni junaki (pravzaprav so junakinje) skušajo te manjvrednostne komplekse kompenzirati na takšen ali drugačen način. Gledališka igralka Lora (Lana Tumer) se v svojem prvem obdobju vzpona peha za denarjem, s katerim naj bi vzdrževala dom in hčerko. Ko to doseže, hoče naprej. Osebnost, ki jo je igralka upodobila, bi bila lahko tehtnej-Ša, če ne bi bili zaradi zvezdnice ustvarjalci spet tako sentimentalni. Dosti pretreslfivejša pa je ZTodba dveh črnih bitij — matere in hčere. Zaradi velikih razočaranj, ki jih hčerka doživlja od najmlajših dni in zaradi ob- jektivnih danosti (hčerka je namreč neobičajno svetle polti) hoče na vsak način zanikati barvo svoje polti — hoče biti namreč bele polti. Zavoljo barve kože izgubi kasneje ljubimca, sama pa zavrže mater in odide. Mati umre in hčerka se vrne. Film se konča s pogrebom, ki je v svojem bistvu izredno pretresljiv, vendar nekoliko zasenčen z bližnjo poroko Lane Tur-ner s simpatičnim njunim dolgoletnim ljubimcem (ljubimec je tokrat John Gavin). Starkin pogreb nosi v sebi veliko protislovje. Vedno se je zavedala sama sebe. nikoli ni podcenjevala svoje rase — toda pogrebni sprevod, tako prav: na rmrim postelji, naj vodijo beli konji ... Dramaturško je fihn spreten, S seboj prinaša številne subtšl-ne, izredno močne prizore, ki nehote silijo človeka k razmišljanju o sočloveku. Pa ne samo to, človek lahko marsik?j sk!e-pa iz filma — predvsem pa o sedanji ameriški stvarnosti. To jc ena plat, ker pa sta navadno povsod dve, je v tem primeru druga plat nekoliko ustaljena barvna slikanica amer. standarda. - J. K. Oan« VVerner Rlchtcf 30 UMhltff jc sedel pred luknjo. S hriba jc prllc-r°' Prohaska. "Kmalu bodo spet pričeli,- Je dejal. »Ne verjamem,« je dejal Guehler. "'Vmu ne?« »Ne vem, takšen občutek Imam.« »Da, včasih je tako.« »Nocoj bodo prišli,- Jc dejal Guehler. Prisluškovala sta. »Tiho,« Jr- šepnil Prohaska. *Ka| pa je?« Jc vprašal Guehler. »RorikJ, «ii*i*?« Oba sta počasi Isti* na /emijo. "Koraki... J« epnll (iiicliler. »Ha, mar ne -ti- i *scv,,ris|i bodo,« Jc šepnil (iucblcr, ~vcdrl aem, da 0,,,> Prisil.« iv odvrnil Prohaoka* *Ni.i i prebudim Grtndmaitfiaf« Jc dejal Guehler. ^Postl *a. naj spi,- jc dejal PftflUMka, Pnviod po hribu «la nlHala korake. Kamenje ac "prožilo Id kotalilo po skalovju. Toda nikogar nista *Hrlb obkoljujejo,« Je Scpnlk Cuehltr. K(>riikl «o ve bUlatl In »pet oddaljevali. Potem z*KlciiaI.i na eeotl sence. Pov**l »o *e po ovin-bliiaic preUut, Si -Prebili sc bodo brez odpora,- Jc dejal Guehler. »Kdo bi še streljal!« je dejal Prohaska. »Tile tukaj so žc vsi na koncu moči.« »Jutri bodo prišli s hriba,« je spet povzel (uiohler. »Jutri,« Jc dejal Prohaska. »julri po.jdcmo v ujetništvo.« Spet sta tiho ležala in prisluškovala v temo. Streljanja ni bilo nič. »Hodijo v čevljih i gumijastimi podplati,« je dejal Guehler. Grundmann je zlezel iz luknje. Legel je polep njiju. -K.»i je? Vse je tako mirno!?« »Nocoj bo mirno,« jc dejal Guehler, »Ccmu?« »Prebijajo sc, ne slisdš?« »Tiho,« jc dejal (irundmann, »tiho!« V temi so spet zaslišali korake. Prohaska je topotal: »Cc pridejo, ne smete streljati. Nehali bomo s to ref jo.« (irundmann je molčal. Ležal je in gledal navzdol po hribu. »\> gre kar tako, olrooi, ne gre« je dejal zatem. »Vrat ti bom zavil,« je /ašepetal Prohaska, »le en strel, pa ti zavijem vrat.« »In kdaj se bomo vrnili?« »Iz ujetništva?« Jc vprašal (luehlcr. »Da.•< je dejal (irundmann. »Vojna jc žc davno izgubljena,« Jc odgovoril Prohaska. Spet so mirno ležali In poslušali korake, ki so se počasi oddaljevali. »Naprej,« jc dejal Prohaska, »izobesimo bole za&lave.« »Tale z »zastavami« jc pravšna,« je dejal Guahhr. »Klečite srajce In jih obesite na polke alt pa postavite atrojnico ln obesite naujo belo cunju.« »Ne,« Je dejal Grundmann. »Ccmu ne?« »Vzdržali fcuio Bradi blata *tlr«aajsi dju, pu bomo »t do juUf« -v »V luknjo vam bodo zmetali par ročnih trranat.« »Meni jc vseeno,« jc dejal Grundmann. Prohaska sc je zarezal. »Kaže, da si nekakšen junak!« »Zapri gobce!« jc dejal Guehler. Spet so umolknili. Potem so zaslišali Schnci-derja, ki jc prepeval v svoji luknji. Petje je zvenelo tiho In pobožno. »S prepevanjem bo priklical Američane,« Je dejal Grundmann. »Saj nima več smisla,« je tiho dejal Guehler. ~Seneider jc zblaznel, z Betjerkejem in Poehler-jem je konce in strojnica je zarjavela. Za naum hrbtom so Američani.« »Da,« je dejal Grundmann, »nima več smisla.« »No, torej!« je šepnil Trohaska. Zlezli so v svoje luknje. Topništvo je vso noč molčalo. Ko jc prvi /-.rek novega dne prodrl v luknjo, jc Guehler dregnil Grundmanna: »Ti,« je dejal, »rojstni dan Imam.« Grundmann je zaspano zazchal. -Človek.« jc dejal, »torej smo vendarle vzdržali.« Zunaj, pred vhodom, se je nenadoma pojavila neka senca. »Tu so,« je šepnil Guehler. »Grundmann!« je dejal nekdo zunaj. »Da,« je odvrnil Grundmann, »kdo je?« »Tukaj je Maeder,« je dejal oni zunaj. »Podčastnik Maeder, Iz druge čete?« je dejal Grundm-mn. »Da,« je dejal Maeder. Maeder Je /lezel v luknjo. V roki jc držal br/.o-■di i'1 ko. »Od kod si se vzel?« je dejal Grundmann. »Od zadaj,« Je dejal Maeder. »Oni Iz preskrbe co me spet poslali naprej. Godi se Jim, kakor svinjam. Rekli so ml, da naj Izginem naprej.« »Pili so, svinje.« > i it kako si se prebil?« »Ojtcl sem čez hribe, naravnost preko grebena, »Tudi Američanov ne?« je vprašal Guehler. »Niti Američanov,« je odvrnil Maeder, »Bil sem pri Buschmannu, poslal me je k varri. Nocoj je prišla hrana. Žganje In pivo. Busebmann je bil pijan. Dejal je, naj pridete po hrano. Prinesel sem nekaj steklenic piva.« »Bei.ierke, človek, Beijerke, skoči po hrano!« je dejal Grundmann. Beijerke je zaprl oči. »Jaz?« jc vprašal. »Da,« je ostro dejal Grundmann, »Danes si ti na vriti. Danes je vse mirno.« »Mar ne more kdo drugI?« Je zaiepetal Beijerke. »Ne,* Je dejal Grundmann, »ti boš šeL« Beijerke se jc pripravil in zlezel iz luknje. »Steel, še preden pridejo Američani,« je dejal Grundmann. »In prlnesl karkoli za žrtje!« »Da,« je odvrnil Beijerke. Maeder je potegnil iz žepov tri steklenice piva. »Moj bog,« je dejal. »Pri vas je vse mirno.« »Vojna je končana.« je odvrnil Guehler. Maeder je i/buljil oči in sc zagledal vanj. Guehler je vzel steklenico in jo odprl. »Da, da,« je dejal zatem. »Za nas je končana.« »Ponovi še enkrat!« je dejal Maeder. »Ujetništvo — čez nekaj ur,« je odvrnil Guehler. »In zaradi tega sem prišel sem?« »Kaže, ljubček, kaže tako.« Vzel Je steklenico In trčil z Grundraannom. »Živeli!« Jc dejal. »Za slavtfenca,« je odvrnil Grundmann. »To je še lepše,« je dejal Maeđer. PoeHer jc ves zaspan pogledal izpod odeje. »Se meni,« je dejal. »Fluf, tluf!« so slišali iz doline. »Človek, uiinometalci!« je zavpil Grundmann. Pokrili so se s čeladami in se skrčili. Mine so eksplodirale pred njihovo luknjo. »Nikar, pivo se bo shladilo!« je dejal Guehler-»Jutri bodo prišli s hriba,« je spet ponovil »Živeli!« Je dejal Grundmann. DOKUMENTI! IVAN JAN DOKUMENTI! DOKUMENTI 20 Se dosti zanimivejši podatek pa nam posreduje dokument, ki govori o razporeditvi policijskih sil v tem času na Gorenjskem. Dokument je prava redkost in spodbija vse pomisleke o tem, da so v decembrskih akcijah sodelovale le manjše nemške sile. Ce vzamemo, da je imel sovražni bataljon v svojem sestavu vsaj 600 mož, če vemo, da so nemške divizije takrat štele 15 do 20 tisoč ljudi, je bilo že samo teh bataljonov za dobrih 3000 mož, ') ne da bi pri tem všteli še »Wehrmacht«, t. j. pehoto in Sostale redne okupacijske sile: orožništvo, gestapo in * druge. i a Vodja oboroženih sil i (l Južne Koroške } j Bled, dne 22. decembra 1911 t ji Zadeva: Izvajanja varnostnih ukrepov i 11 na Južnem Koroškem i I 1. V zasedeni Gorenjski se v tem času nahajajo .ia- J slednje posadke varnostne policije: a) Rez. pol. bat. 132 v Kranju ! Sb) Rez. pol. bat. 171 v Radovljici S oj Rez. pol. bat. 93 na Bledu t d) Rez. pol. bat. 44 v Skofji Loki ], e) Pol. bataljon 325 v Kranju. ,i Razen tega bodo v bližnji prihodnosti prišle še po- i sebne formacije (oklopna vozila, protitankovski topovi). 2. Te trenutno neugodne razmere nas silijo k širo-kopoteznim odredbam in k tesnemu sodelovanju vseh določenih sil. Zato je treba povsod, kamor so v tukajšnjo pokra jino prispele posadke, ali so bile premeščene v druge Bniga stran baročnega pročelju ZUNANJOST RADOVLJIŠKE GRAŠČINE, KI JI V SLOVENIJI NT PRIMERE, JE BILA LETOS NA NOVO OSVEŽENA, TODA IDEJA ZA TO PISANJE SE JE PORODILA V ZAPRAŠENI VEZI IN PRED SKLADOVNICAMI DRV ikra- i gar- i nimi v nizije, takoj navezati stike z vsemi krajevne-pristoj in drugimi službenimi enotami redne in varnostne policije, z oboroženimi silami carinskh varnostnih straž, in tako stalno sodelovati. Pri tem pa si enote, ki so si po službeni dolžnosti eoake, ne smejo povzročati nobenih ovir. — Ne sme se zgoditi, da druge varnostne enote o ) prisotnosti posadk varnostne policije ne bi bile ob- f veščene. \ Vsa poročila o posebnih dogodkih je treba izmenjati, i pri tem pa si morajo vse sile pri izvajanju teh nalog med f seboj pomagati. Za izvedbo splošnih varnostnih ukrepov » enotam začasno dodeljujemo naslednje okoliše: J a) rez. pol. bataljon 44.— okrožje bivšega okraja * Skofja Loka, i b) rez. pol. bataljon 181 — okrožje bivšega okraja \ Kamnik, c) polic, bataljon 325 — okrožje bivšega okraja Kranj (brez okoliša bivšega okraja Skofja Loka). Trenutno je zaradi pomanjkanja nemških dokumentov skoraj nemogoče točno dognati, kolikšne sile so bile tedaj na Gorenjskem. Vendar poleg omenjenih policijskih posadk v skopih nemških podatkih zasledimo tudi enote z naslednjimi številkami in označbami: — pehotni nadomestni bataljon št. 499 v Skofji Loki (okt. 41.) } — Laseh, bataljon 857 s štabom na Jesenicah in s i Četami: na Jesenicah, v Radovljici, na Bledu (komandir f kapetan Schafer) in v Bohinju. \ Ta razporeditev z dne 4. decembra 1941 nam pove, ^ da so njihovi bataljoni imeli po štiri čete in torej število ) šest sto mož za bataljon, kolikor smo vzeli za ocenjevanje I 4 njihovih sil", ni pretirano. 5 — 3?2 Laseh, bataljon zasledimo 18. decembra v Dom/ilan. V dokumentu z dne 30. decembra 1941 zvemo, da je bila neka enota Laseh. bat. 510 nastanjena v Radovljici. Vse to pomeni, da je bilo tedaj v pokrajini že resno število nemških enot različnih vrst. Razen tega za priprave na obračunavanje s partizani, predvsem s Cankarjevim bataljonom, govori tudi dejstvo, da od 21. decembra 1941 orožniški polkovnik Handl ni več namestnik komandanta štaba »Alpenland«, temveč postane »Furer der Einsatz in Veldes«, ki pa mu je Rossener seveda i nadrejen. Ljudje smo radovedni in nezaupljivi, zato velikokrat pravimo: oglejmo si še drugo stran medalje in pojdimo gledat, kaj se skriva za kulisami. Ln ker je druga stran medalje navadno slabša od prve, smo potem razočarani in nam je včasih zal. da smo bili preveč radovedni, včasih pa tudi ne. Nedolgo tega sem se »strogo službeno« sprehajala po Radovljici. Namenila som se, da si bom ogledala življenje ob glavni radovljiški ulici. Sicer obrekovalci našega stanu trdim, da novinarji ob vsaki priložnosti prežijo samo na to. da bi vtaknil j svoi nos tja, kamor je najmanj po'rebno, ampak tega namena tokrat res nisem imela. Moto pozornost je najprej pritegnila leno urejena zunsnjost gsaSčine. Torej so jo le uredili — j sem zadovoljno ugotovila in s*o-: ri'a prav to. kar je verjetno storil tudi vsak turist, ki je z-išel tod mimo. Najprej fem sJ ogledala pročelje, potem pa sem se na-; potila še pro+i vhodu. Ce je že zunaj tako lepo. kako mora biti šele v notranjosti — sem komaj še utegnila pomislit: in že je bilo navdušcn;a konec. V veži sem v tem trenutku lahko videla: 24 la rdeča preproga. Kaj takega mi niti na misel ni prišlo, mislila pa sem, da je notranjost urejena, čista in tako vsaj malo dostojna prelepe zunanjosti. Pozneje sem lahko ugotovila, da je gornja veža tudi ie preurejena, da pa z deli še niso zaključili. Zaradi preurejanja torej taka navlaka! Toda z vsemi temi nalogami, ki jih ima sedaj veža renesančne graščine, se le ne morem strinjati: zaradi njene visoke vrednosti, zaradi tca ker slovimo, da znamo ceniti umetnino in ze.rr.d« vseh tistih več tisoč turistov, ki so se letos in prejšnja leta mvddi v Radovljici in [skali lepote in znamenitosti. Pozneje sem n-.čla še nekaj. Lep renesančni hodnik, ki je nekdaj povezoval g-a'č'no s cerkvijo, oedai na ga s pr:dom uporabljajo za skladiščenje drv. Dobro, če za Radovljicane ni potrebno urejevati mosta, zakaj ne bi take stare kulturne rapujfSine urejevali zaradi tujih in riomc. v«ih turs+ov, ki Vsako leto v večjem Številu prihaja ;o sem. Začela e-ym rum i ti, da mnogi ne vedo veliko o tej lepi stavbi in ker tudi jaz ni?em vedela kdo ve koliko, sem z?orosila za krajšo razlago prof. Štefana Eržena iz kranjskega Zavoda za Lepo urejeno pročelje Radovljiške Rinselne ■,iw^:i&4*i*<*~ tu. ■ . »am'iisf^tttsj gradom v Lipmci. Zato so v 13. stoletju v Radovljici postavili srednjeveški grad. S tremi utrjenimi postojankami je bila njihova posest od Begunj do Kamne gori ce in Krope (tu so bili Ortenbur-žani pospeševatelji rudarstva, fu žinarstva in železarstva) dobro zavarovani ob mejah z blejskim fevdalnim gospostvom V bližini gradu je kmaiu zrasla tudi cerkvena postojanka, kamor so Ortenburžani proti koncu 13 iTtoletja prenesli prafami sedež iz Rodin. Okrog tega jedra se je pozneje razvijao mesto Radovljica. Srednjeveško obzidje je še danes delno ohranjeno prav v okolišu cerkve in graščine, nekateri stražni in obrambni stolpi pa so vzidani v današnje radovljiške hiše in še danes vidni. Ohranjeni so tudi ostanki obrambnega jarka pod dane.'.njim vhodom v stari del Radovljice. O Or'enburškem gradu v Radovljici danes ni več sledu. Na njegovem mestu sioji danamja baročna graščina, ki v 6vojih zidovih res še hrani nekaj arhitektonskih elementov iz 16. stoletja, njena obl'ka pa je V glavnem nastala v prvi polovici 18. stoletja. To velja zlesti za čudovito fasado s štukatumimi okraski, ki v me-daljonih nad okni prikazujejo plemiča poprsja na temo mladost, moSka doba in starost. Pod strešnem napu'čem so upodobljene ba-re-'ne groteskne maske. Takšne baročne fasade ni najti n'kjer več v Sloveniji, niti v Jugoslaviji, zato pa se čudimo, da ni bil ta edinstveni primerek fotografsko prikazan na razstavi slovenskega baroka v Narodni galeriji v Ljubljani. S šfrukaturami je bogato okrašena rudi veža v prvem nadstropju. Odlika graščine je nadalje vsekakor tudi stopnišče iz spodnje v zgornjo vežo. Skoda le, 'da to stopnišče ni več okrašeno z baročnimi plastikami. Uničili so jih Nemci med okupacijo. Kljub temu je graščina kulturni spomenik I. kategorije. Na mestu prvotne srednjeveške cerkvice stoji danes v poznosred-njeveškem smislu predelana got-;-a cerkev dvoranskega tipa. Zgrajena je bila v 15. stoletju. Takšne cerkve srečujemo danes še v Kranju, Skofji Loki in drugje. Stavbe tega tipa pomenijo v zgodovini arhiiekture prehod iz gotskih poj- Del stopnišča z lestencem brovje, ki nosi stavbno luptno. Ko je v začetku letošnjega k*3 Zavod za spomeniško varstvo v Kranju zvedel, da nameravajo ▼ Radovljici graščino obnavljati ifl beliti, je zaradi njene visoke vrednosti takoj posredoval P11 ObLO Radovljica, pri tamkajšnji stanovanjski upravi in pri g*a" ščinskem hišnem svetu ter Komunalnem podjetju Radovljica, 1° je bilo zadolženo za izvedbo del. Prvotni načrt, da se graščino v 14 dneh samo prebeli , bar bi morda pričakovala, da me bo sprejel livrirani lakaj in da bo po tleh razprostrta dobe spomeniško varstvo. Oglejmo si, kaj mi je o tem povedal: Začetek Radovljice sta predstavljali graščina in župna cerkev, ki pa tedaj nista imeli današnje obliko. Radovljico so imeli v fevdalni posesti Ortenburžani, ki so želeli trdnejšo povezavo med svojo postojanko na gradu Kamnu v Dragi pri Begunjah in Pustim V našem uredništvu se je oglasil podpredsednik okra j ne ga strelskega odbora Baldo Bizjak, kd je bil vodja gorenjske strelske reprezentanco, ki se je v torek vrnila iz Čedada z drugega dela prijateljskega dvoboja s strelsko reprezentanco Furlamije (prvi < to&nOSJ in energično rekel: -Kratki remiji morajo izginiti! — Sekundanti morajo izginiti s turnirjev!« Potom pa je še dodatf: -Bolelo m<* je. ko pem moral po 11 potezah vpi ■ v razpredelnico remi. Ce bi lahko sam odločail, bi obema vsjftraoj« f , riTOI 7..I',' r ;,! ničli.- Ko je nekaj do^al, tako kot je v njegovi navadi. Kljub Ki. letu starosti, mu duhovrtOStj le vedno ne manjka. Takole je rekel: Talj: Njegov suh ji- ' . kd si ga vsi telimo, Fisrher: »M tli • Bobby, Ollger.'e, Kerrs in Petrosjan: Trojica, ki ni prav nič s\'ota. Parma: Na'd^p'a to^ka na tem turnirju, fizično ga bo Iretap spraviti v red. Premalo ji ln preveJ kar'i. In 5e n,ru. Hl:flđci. Ivkov: svetovni prvak, če bi turnir trajal *e 19 kol. Dr. Ing. Milan Vidmar: > I tridesetimi leti s;• 807. Recmafl 77, Sušnik 613, Vojdn 638 Md.: Stan«j.'i člani: Cenfl« 780. Puhu- 78;l. Poga-'mik 730 Vrečck 70«, Knific 004, Giaue BM itd. krogi, tretji F. Bizjak z 963. medtem ko je bil najboljši strelec lZ Furlanije De Franceschi A irirr^: ki je v drugem delu s 456 k**^ osvojil sedmo mesto. Ze prvo srečanje v Ljublj***: je pcAazalo, da gre res za P*'-*" teljsko srečanje strel cev-amat*** jev, kar je drugi del dvoboja Čedadu (Furlanija) še bolj po''1'-1!'. Ze v soboto, kmalu po pri hO«*8 v Furianijo, je gorenjslvo r«"^1'0' zentanco sprejel v senatni dV«^ rani podpredsednik provire" i'"1'1, lanije im*. Hd>ezr.i. V Udinah J1" je sprejel podpresednik pro,rir cijekega odbora za šport in ing. Talotti, medtem ko je Strel' med tekmovanjem v Čedadu Strelišču obiskal predt^xinik & : k<- zveze italij - ;/ Rima gen''1"'^ Giovani Gatta. To j-« tudi v oli«5^ pijMkem komiteju za stre'-' tv'^_ z.r.ztm.i s", da hi ludi lam tekmovali z malokallbcrskim orožj-1^ in nc le s preciznim, kar daje t ^ tekmovanju tvrdk, ki takšno <'r° je izdelujejo in je am ited1*'^ skoraj nedostopno, 0«irr,r;''j''rtn igre pa so i:-n- .mviterjev. le-1j }_ imajo na razpolago malOkabO* sle o orožje. Po končanem letošnjem ''^''.^ vanju, ko je reprezentanca *\ renjeke prejela za svoj inr.-.^h * pokal, so s'« strelci zmagov'-^ ^ c'n;.:> • <|o tovor 'i ,• stn'lei iz ■ lanije, na čelu « predelni'« furlanske «{: ■•!.>-/.e sekcije <■ a)\. Heroin Dinom Comungom, do ta f,-re.-.m <;\ edH<-j vsako let« in da bi morda dvolx>j kazalo Kt lo razširiti na troboj Furlan i1 ^ (!on-n jf ka - K<»i o ,ka. - B- 1 ;lj SRBCANJ1 NOGOMITNIB sodnikov Kranj (n. n.) - Čeprav V n ^ ljo ne bo prvenstvenih nogf"11 nih niti rokometnih srečanj« h1' do ljubitelji športa kljub te""11 Kranju prišli na svoj račun-igrišču Mladosti bo namro* . dne ob 15. url prijateljsko nje nogometnih enaj.-.-toric. ,;1 J bodo s. t t'ivlj li sodniki noff^ nih podzvez 1/ Gorenjsko & * riške^a okraja.