tomaž Bišcak: VeCstopenjska Metoda doloCanjarazVoja podeŽelskih naselij MULTISTAGE METHOD OF DETERMINING THE DEVELOPMENT OF RURAL SETTLEMENTS 10.15292/iu-cg.2016.04.038-045 udk: 711.3 1.01 izvirni znanstveni clanek / scientific article suBMitted: august 2016 / reVised: september 2016 / puBlished: october 2016 izVleCek Podeželska naselja in njihova vplivna obmocja se med seboj razlikujejo. uVodnik Njihov nastanek in razvoj sta rezultata razlicnih okoljskih, družbenih in go- editorial spodarskih dejavnikov. Razvojne posebnosti, prepletenost dejavnikov, vpe- CLANEK tost v naravno in kulturno krajino ter širši regionalni okvir dajejo vsakemu naselju lasten znacaj. Skladno s tem je treba podeželska naselja in njihova vplivna obmocja (sociotope in submikroregije) obravnavati kot edinstvene razpraVa oblike. Na osnovi tega obravnavamo vecstopenjsko metodo dolocanja discussion razvoja podeželskih naselij, ki na analiticen in sistematicno preprost nacin recenzija poudarja preucevane okoljske, družbene in gospodarske kazalnike, ki se jih reVieW na obravnavanem primeru podeželskega naselja in njegovega vplivnega projekt obmocja (sociotopa in submikroregije) kvantitativno, kvalitativno ali opisno opredeli ter ovrednoti na osnovi kriterijev: identitete, vitalnosti-funkcional- project nosti in spremenljivosti. Analiza razvojnih stopenj temelji na preucevanju delaVnica morfološke strukture gradnikov, vzorcev in oblik podeželskih naselij v Workshop preteklosti in je v pomoc pri izpeljavi razvojnih usmeritev v prihodnosti. nateCaj S pomocjo SWOT analize se ob predhodnem poglobljenem analiticnemu coMpetition delu izpostavijo dovolj dobra izhodišca za strateško in izvedbeno nacrtova­nje in usmerjanje razvoja. predstaViteV presentation kljuCne Besede diploMa podeželska naselja, vecstopenjska metoda, analiza, kazalniki, kriteriji, Master thesis vrednotenje aBstract Rural settlements and their areas of influence differ. Their origin and de­velopment are the results of various environmental, social and economic factors. Development features, interlacement of factors and integration into the natural and cultural landscape and the wider regional context ensure each settlement its own character. Accordingly, the rural settlements and their areas of influence (sociotopes, submicroregions) should be treated as unique forms. Based on this, we present the multistage method of determi­ning the development of rural settlements, which analytically and syste­matically simply emphasises the studied environmental and social indexes, which are defined and evaluated for the treated settlement and its area of influence (sociotope and submicroregion) according to the following criteria: identity, vitality-functionality and changeability. The analysis of the development stages bases on the study of morphological structure of the elements, patterns and shapes of rural settlements in the past, and is helpful in the execution of the developmental directives in the future. SWOT analysis together with thoughtful analytical work set a good enough starting point for the strategic and construction planning and development directing. key-Words rural settlements, multiphase method, analysis, indexes, criteria, evaluation 1. uVod Ob preucevanju podeželskih naselij z vidikov strnjenosti in notranjega razvo­ja, kategorizacije in odnosov med naselji, vkljucenosti v submikroregijo in upoštevanju vidikov trajnostnega razvoja, tradicije in razvojnih smernic smo v raziskavi naleteli na veliko kazalnikov, kriterijev, meril in pristopov. Temeljni cilj je vzpostavitev pristopa, ki bi smiselno povezal kazalnike, kriterije in meri-la v metodo, s katero bi sistematicno usmerjali razvoj podeželskih naselij. Na osnovi raziskovalnih projektov Kriteriji za dolocitev poselitvenih obmocij, teze in predlog nabora indikatorjev (Ravbar, 2001), Kvantitativna opredelitev pojmov strnjenosti naselja in razpršena poselitev (Krevs in sod., 2003), Spremembe pozidanih stavbnih zemljišc v slovenskih podeželskih naseljih (Bole in sod., 2007), Preobrazba pokrajine zaradi posodabljanja kmetijstva in spreminjanja poselitvenega vzorca (Ažman Momirski in Kladnik, 2009), Clenitev slovenskega podeželja (Kladnik in Ravbar, 2003), Raziskovanje kazalnikov grajenega prostora v manjših naseljih (Crnic, Grom in Fikfak, 2013), Širši nabor možnih kazalnikov za merjenje stopnje povezanosti med mestnimi podeželskimi obmocji v Sloveniji (harej, 2012), Synthetic analysis of selected indicators for the spatial differentiation of the EU territory (Weber in sod., 2000), Role of Small and Medium-Sized Towns (SMESTO). Final Report. (ESPON 1.4.1., 2006) in Rural Development in the European Union – Statistical and economic information (EU, 2013) ugota­vljamo, da je mogoce pridobiti dobro osnovo za usmerjanje razvoja zgolj s predhodnim poglobljenim analiticnim delom. Vecstopenjski analiticni pristop predstavlja nacin, s katerim želimo ugotovi­tve raziskave obravnavanega primera smiselno pripeljati do tocke, od kate-re dalje so odlocitve za usmerjanje strateškega in izvedbenega nacrtovanja podeželskih naselij jasne, lažje in podkrepljene z ugotovljenimi dejstvi. Rezultat raziskave metodološkega pristopa je vecstopenjska metoda dolo-canja razvoja podeželskih naselij (preglednica 1), ki temelji na individualni obravnavi vsakega naselja, njegovih sestavnih delov (gradnikov, vzorcev in oblik), vplivnih obmocij in vkljucenosti v submikroregije. Prva stopnja Vzpostavitev nabora kazalnikov kot »opomnika« Druga stopnja Pridobivanje, preucevanje in opredeljevanje kazal­nikov Tretja stopnja Vrednotenje kazalnikov na podlagi izbranih kriterijev Cetrta stopnja Analiza razvojnih stopenj obravnavanega naselja Peta stopnja Izpeljava razvojnih usmeritev 2. VeCstopenjska Metoda 2.1. prva stopnja: vzpostavitev nabora kazalnikov kot »opomnika« Temeljni namen nabora kazalnikov je v tem, da služi kot orodje (opomnik) za opredelitev okoljskih, družbenih in gospodarskih danosti preucevane­ga podeželskega naselja, njegovega vplivnega obmocja in vkljucenosti v submikroregijo. Kazalnike vsebinsko razvršcamo v tri vrste: okoljske (preglednica 2), družbe­ne (preglednica 3) in gospodarske (preglednica 4). Okoljske kazalnike po­drobneje delimo na naravne in ustvarjene (preglednica 2). Pri preucevanju strnjenosti in notranjega razvoja podeželskih naselij vzpostavimo podkate­gorijo podrobnejših prostorskih kazalnikov (preglednica 5). Pri preucevanju submikroregije pa razvršcamo okoljske, družbene in gospodarske kazalnike med naravne, homogene, funkcijske, upravno-administrativne, funkcional­ne in tradicionalne regionalizacijske kategorije (preglednica 6). Obsežen nabor kazalnikov utemeljujemo s potrebo po celovitem razume­vanju stanja in razvoja podeželskih naselij. Vrste kazalnikov Skupina kazalnikov Kazalnik Okoljski kazalniki Naravni Relief, talna struktura, hidrologija, mikroklimatski pogoji, vetrovnost, vegetacija, naravni viri, obmocja, pasovi, nadmorska višina, naklon terena, pokrajinsko-fiziognomske lastnosti (zakraselost, mocvirnatost, poplavnost, sušnatost), pokrovnost tal, privlacna obmocja, manj privlacna obmocja (lfa) z omejitvenimi dejavniki, zašcitena obmocja in biodiverziteta, naravne nesrece, zarašcanje, onesnaževanje in obremenjevanje okolja, odpadne vode in odpadki, kvaliteta voda, raba naravnih dobrin. Okoljski kazalniki - ustvarjeni Splošno - naselje Velikost, stopnja središcnosti in centralnosti naselja, opredelitev morfološke strukture, pozidane/nepozidane površine. Splošno - objekti Tipologija objektov, raba objektov, starost objektov, gradbeno tehnicno stanje objektov, zapušceni objekti, obnovljeni objekti, novograjeni objekti. Objekti - podrobno Gostota in število hišnih številk, oblikovanje objektov, faktor pozidanosti, faktor izkorišcenosti. Nepozidane površine Javni prostor, funkcionalni prostor, zelene površine, odprti-središcni prostor, parcelna struktura, oprema. Okoljski kazalniki - ustvarjeni Odnos do vplivnega obmocja Dostopne poti do kulturne krajine, dostopne poti do naravne krajine, obremenjevanje okolja in ljudi. Infrastrukturna opremljenost Kanalizacijska infrastruktura, energetska infrastruktura, telekomunikacijska infrastruktura. Prometna infrastrukutra Prometna infrastruktura, intenziteta in vrsta prometa, prisotnost javnega transporta, pro-metna obremenjenost, dostopni cas in izohrone, gibanje in mobilnost, omejitve za promet in rabo avtomobila, funkcionalno ovirane osebe, križanja in srecevanja. Stanje Varnost, urejenost in vzdrževanje. Zaznavna raven Dominante, žarišca in posebnosti, problematika, robovi naselja, orientacija, pogledi, razgle­di, robovi, silhueta. Normativna raven Zakonodaja in ureditveni pogoji, varovalni pasovi, obmocja in omejitve, regulacijske linije. uVodnik editorial CLANEK razpraVa discussion recenzija reVieW projekt project delaVnica Workshop nateCaj coMpetition predstaViteV presentation diploMa Vrste kazalnikov Skupina kazalnikov Kazalnik Gospodarski kazalniki Kmetijstvo Obseg kmetijske dejavnosti, delež kmetijskih zemljišc, vrsta rabe kmetijskih zemljišc, tip kmetij in upravljanja, zemljiška in posestna struktura, število kmetij, velikost kmetije, de­lovna sila in usposobljenost, starostna struktura kmetovalcev, bdp iz kmetijskih dejavnosti, opremljenost in mehanizacija, logistika in manipulacija, tradicionalna znanja in vešcine, ekološko in organsko kmetovanje, vplivi na okolje, dopolnilne dejavnosti. Gozdarstvo Delež gozdnatih zemljišc, kvaliteta in vrsta gozdnih sestavov, površina gozdov za lesno oskrbo, lastniška struktura in površina gozdov, bdp iz gozdarskih dejavnosti, predelava lesnih surovin, delovna sila in usposobljenost, tradicionalna znanja in vešcine, prostorska zasedenost in logistika, vplivi na okolje. Obrt Obrtne storitve, delovna sila in usposobljenost, tradicionalna znanja in vešcine, bdp iz kmetijskih dejavnosti, opremljenost in mehanizacija, prostorska zasedenost in logistika, vplivi na okolje. Gospodarske storitve Gospodarske in druge poslovne dejavnosti, vrsta, število in velikost podjetji, samozapo­slitvene dejavnosti, specializirane dejavnosti, projektne oblike dejavnosti, delovna sila in usposobljenost, starostna struktura, bdp iz gospodarsko-poslovnih dejavnosti, tradicional­na znanja in vešcine, prostorska zasedenost in logistika, vplivi na okolje. Servisno-storitvene in Centralne dejavnosti Vrsta, število in velikost servisnih storitev, upravne storitve in organizacijska telesa, javne službe: izobrazba, zdravstvo, sociala, delovna sila in usposobljenost, bdp iz servisnih dejav­nosti, tradicionalna znanja in vešcine, prostorska zasedenost in logistika, vplivi na okolje. Turizem Turisticne dejavnosti, kulturne in naravne znamenitosti, št. prodanih kart, prenocitvene zmogljivosti, gostinska ponudba, bdp iz turisticnih dejavnosti, tradicionalna znanja in vešcine, prostorska zasedenost in logistika, vplivi na okolje. Športno-rekreativne in druge prostocasne dejavnosti Vrsta, število in velikost storitev, prostorska zasedenost in logistika, vplivi na okolje. Obnovljivi viri energije Lesna biomasa, vetrna energija, vodna energija, soncna energija, energija iz kmetijskih dejavnosti. Trg Ponudbene zmogljivosti, prodajne zmogljivosti, proizvodne zmogljivosti, povpraševanje, vplivna obmocja trgovanja, samooskrbnost. Znanje Raziskave in razvoj, inovacije, izobraževanje in usposabljanje, sodelovanje z izobraževalni-mi institucijami, lokalne akcijske skupine (las-i). Tokovi Tok blaga, tok storitev, tok znanja, tok gospodarskih aktivnosti, tok servisnih storitev, tok privlacnosti, dostopnost in izohrone, gravitacijska obmocja in poli. Master thesis Preglednica 4: Družbeni kazalniki. Vrste kazalnikov Skupina kazalnikov Kazalnik Gospodarski kazalniki Demografija Število prebivalcev, gostota prebivalstva/prostorsko enoto, število hišnih številk/pro­storsko enoto, starostna struktura prebivalstva, spolna struktura prebivalstva, izobraz­bena struktura, poklicna usposobljenost, selitvene bilance, heterogenost prebivalcev (socialna, eticna, kulturna). Zaposlenost Zaposleni/število prebivalcev, število delovnih mest v/izven naselja, zaposlenost po dejavnostih/sektorjih, lokacijski koeficient, zaposlitveni tok (indeks delovnih migracij), tokovi šolajocih se oseb, prebivalstvena moc, samozaposlenost, dolgorocna brezpo­selnost, nezaposleni/število prebivalcev, nezaposlenost med mladimi, dolgorocna brezposelnost, kratkorocno zaposlovanje. Tradicionalnosti Znanja, vešcine, praznovanja, obicaji, medsebojni odnosi in pomoc, prireditve in do-godki, kulinaricna ponudba. Upravno-administrativni odnosi Krajevne, vaške skupnosti, sprejemanje odlocitev, lokalne akcijske skupine, upravno--administrativne storitve, upravljanje z javnim dobrim, crpanje sredstev in investicije. Kvalitativno opredeljevanje z oznakami gosto/redko, racionalno/potratno, 2.2 druga stopnja: pridobivanje, preucevanje in opredeljevanje stihijsko/nacrtovano, intenzivno/ekstenzivno, je pogosto prevec opisno in kazalnikov predstavlja subjektivni izraz raziskovalca ter njegovih izhodišc pri razume­vanju in vrednotenju prostora (Borko in Drozg, 2011). Vendar je pogosto V drugi stopnji poudarjamo pomen kvantitativne in kvalitativne ali opisne tudi kvalitativne podatke mogoce razvršcati, statisticno obdelovati, opredelitve kazalnikov (preglednica 7). vrednotiti ter jim s tem podajati analiticni znacaj (Režek, 2007). Kvalitativno Regionalizacijski vidiki Skupina kazalnikov Prirodna regionalizacija Okoljski kazalniki - naravni homogene regionalizacije Okoljski kazalniki – ustvarjeni, gospodarski kazalniki, družbeni kazalniki Funkcijske regionalizacije Gospodarski kazalniki, družbeni kazalniki Upravno-administrativne regionalizacije Okoljski kazalniki – ustvarjeni, gospodarski kazalniki, družbeni kazalniki Funkcionalne regionalizacije Gospodarski kazalniki, družbeni kazalniki Tradicionalne regionalizacije Okoljski kazalniki – naravni, okoljski kazalniki – ustvarjeni, gospodarski kazalniki, druž­beni kazalniki opredeljevanje je natancnejše, ker temelji na zbiranju podatkov, meritvah, analizi in uporabi razlicnih metod, ki na objektiven nacin pojasnjujejo poja­ve in procese (Pogacnik, 1988). Opisno opredeljevanje predstavlja pogosto kombinacijo kvalitativnega in kvantitativnega opredeljevanja in analize. Na podlagi analize kazalnikov v navedenih raziskavah ugotavljamo, da je pri obravnavi podeželskih naselij in njihovih vplivnih obmocij treba paziti na merilo obravnavanega obmocja, ažurnost in vsebinski pomen pridobljenih podatkov ter spremljanje vrednosti podatkov skozi razlicno dolga casovna obdobja. Kazalniki, ki temeljijo na statisticnih podatkih obcin ali statistic­nih regij, so pogosto prevec splošni in ne dovolj natancni pri obravnavi podeželskih naselij. Primer: turisticno mocno prisotna dejavnost (kmecki turizem) lahko podeželsko naselje tako zaznamuje, da govorimo o turistic­nem naselju, medtem ko drugih turisticnih dejavnosti v širšem obmocju sploh ni. hkrati velja tudi nasprotno: v turisticno razviti pokrajini so lahko tudi naselja, ki nimajo razvite nobene turisticne dejavnosti. V takih primerih je pomembno, da pri usmerjanju razvoja ne prihaja do posploševanj, ki bi iznicevala razvojne potenciale posameznih obmocij. Ugotavljamo tudi, da številnih procesov, odnosov in razmer ne moremo uVodnik kvantitativno opredeljevati in jih tudi logicno pojasnjevati (Pogacnik in sod., editorial 2011). Kombinacije vplivov razlicnih dejavnikov so pogosto tako nepred- CLANEK vidljive, da jih ni mogoce postaviti v ustaljene okvirje in vzorce. Pogosto se dogaja, da številni kazalci ne odražajo dejanskega stanja. Kazalec nezapo­slenosti denimo ne pomeni, da clovek ne dela. Pomembno je, da posku­ razpraVa šamo iz kazalnikov razbrati vsebinski pomen, in na podlagi tega izpeljati discussion izhodišca za usmerjanje razvoja. recenzija Menimo, da sta analiza kazalnikov in vzpostavljanje meril pomembna, a reVieW ne zadostna razloga za celovit pristop k usmerjanju razvoja podeželskih projekt naselij in njihovih vplivnih obmocij. Znacaj podeželskih naselij je poleg project delaVnica Workshop nateCaj coMpetition predstaViteV presentation diploMa Master thesis tega mogoce prepoznati še s terenskim delom, stiku s prebivalci in drugimi udeleženci, pregledu letalskih posnetkov iz razlicnih casovnih obdobji in analize podatkov iz prostorsko-informacijskih sistemov, z opazovanji in s preucevanji razvojnih stopenj naselja. 2.3 tretja stopnja: Vrednotenje kazalnikov na podlagi izbranih kriterijev 2.3.1 kriteriji V metodološkem pristopu izpostavljamo identiteto, vitalnost-funkcio­nalnost in spremenljivost kot kljucne kriterije, s katerimi se srecujemo pri preucevanju razvoja podeželskih naselij (preglednica 7). Naceloma oprede­ljujemo identiteto kot neponovljivo izraznost, vitalnost-funkcionalnost kot stabilnost v razvoju, spremenljivost pa kot razvojno dinamicnost. Identiteta ima razlicne pomene. Perc (2010) ugotavlja, da je identiteta kvalitativna kategorija, ki je odvisna od vrednot ocenjevalca. Lynch (1960) jo opredeljuje kot individualnost, Vahtar (1991) pa kot unikatnost. Ban-fi - Škrbec (1997) poudarja pomen identitetnega kontinuuma, ki temelji na prepoznavanju izvornosti. Barbic (2005) poudarja pomen kulturne identitete podeželja, ki jo sestavljata materialna in duhovna kultura. Fister in sodelavci (1993) pojmujejo identiteto kot neponovljivo izraznost, ki jo predstavlja avtohtona podoba naselja, arhitekturni stavbni cleni, avtohtono stavbarstvo in vpetost v krajino. Kriterij vitalnosti-funkcionalnoti nam pomaga razumeti v kakšnem poseli­tvenem, funkcionalnem in morfološkem stanju je obravnavano podeželsko naselje oz. njegovi sestavni deli: gradniki, vzorci in oblike. Dologorocna vitalnost-funkcionalnost predstavlja stabilnost, to pa predstavlja osnovo za nadaljni razvoj. Skupina kazalnikov Kazalnik Kvantitativna/kvalitativna ali opisna opredelitev kazalnika na obravnavanem primeru Kriterij vrednotenja: identiteta Kriterij vrednotenja: vitalnost-funkcio­nalnost Kriterij vrednotenja: spremenljivost Spremenljivost kot razvojno dinamicnost razumemo kot sposobnost prilagajanja in odzivanja na kratkorocne, srednjerocne in dolgorocne spremembe v okolju, gospodarstvu in družbi. Spremembe so del življenja, predstavljajo izzive in v casovnem smislu trenutke (obdobja) za sprejema­nje odlocitev. 2.3.2 Vzpostavitev sistema vrednotenja Sistem vrednotenja temelji na tristopenjski lestvici, s katero bomo oprede­ljevali pozitivne (+), nevtralne (0) in negativne (-) vrednosti, ki jih opredelju­jejo kazalniki v odnosu do kriterijev (preglednica 8). Pri opredeljevanju identitete bo merilo (+) predstavljalo, da kazalec sou-stvarja identiteto, oziroma je njen sestavni del, merilo (0) bo predstavljalo, da kazalec nima vpliva na identiteto, merilo (–) pa bo predstavljalo negati­ven vpliv na identiteto. Pri opredelitvi vitalnosti-funkcionalnosti bo merilo (+) pomenilo, da kazalec prispeva k vitalnosti-funkcionalnosti, oziroma je njen sestavni del, merilo (0), da kazalec nima vpliva na vitalnost-funkcionalnost, merilo (–) pa bo pomenilo negativen vpliv na vitalnost-funkcionalnost. Pri opredelitvi spremenljivosti bo merilo (+) predstavljalo, da kazalec prispe­va k pozitivnim spremembam, merilo (0) bo predstavljalo, da kazalec ne bo vplival na spremembe in bo predvideno stanje enako trenutnemu, merilo (–) pa bo predstavljalo poslabšanje stanja. Analiza kazalnikov in opredelitev meril na osnovi kriterijev je namenjena analizi stanja in predstavlja drugo in tretjo stopnjo v vecstopenjski metodi dolocanja razvoja podeželskih naselij. Menimo, da razlika med kvalita­tivnimi in kvantitativnimi podatki ne igra bistvene vloge pri vrednotenju kazalnikov. Izbrani kriteriji (identiteta, vitalnost-funkcionalnost in spre­menljivost) temeljijo na subjektivnih presojah, poudariti pa je treba, da je njihovo razumevanje odvisno od strokovne usposobljenosti raziskovalca in sistematicnosti pristopa. Predstavljeni metodološki okvir pogosto poudarja odnose med kazalniki in kriteriji, ki jih je težje ovrednotiti. V takih primerih je pozitivni pomen meto­de v tem, da preucevalca prisili k premisleku, kako kazalec vpliva na kriterij in obratno, kakšen pomen predstavlja kriterij za ugotovitve, ki so nam v pomoc pri usmerjanju razvoja. 2.4 Cetrta stopnja: analiza razvojnih stopenj obravnavanega naselja V cetrti stopnji se osredotocamo na razvojne procese, ki se odražajo s spremembami v morfološki strukturi naselja in njegovih razvojnih stopnjah. Ugotavljamo, da so fizicne spremembe izraz številnih okoljskih, družbenih in gospodarskih dejavnikov, ki se pojavljajo v zgodovini razvoja. Številni av-torji (Kladnik in Ravbar, 2003; Ažman Momirski in Kladnik, 2009; Bole in sod., 2007) ter izsledki tujih raziskav (ESPON 1.4.1, 2006, EU: Rural Development in the European Union-Statistical and economic information, 2013) pou­darjajo pomen razvojnih procesov. Ob tem omenjajo, da je spremljanje ka­zalnikov skozi razlicno dolga casovna obdobja osnova za analizo razvojnih stopenj obravnavanega naselja. V pomoc so nam katastrske podlage in topografski nacrti iz razlicnih casovnih obdobij razvoja podeželskega naselja in obravnavanega obmocja. Geodetske uprave razpolagajo z ustrezno arhivsko historicno dokumen­tacijo, ki predstavlja osnovo za ugotavljanje sprememb v razvoju naselja. Iz dokumentacije razberemo spremembe v pozidanosti zemljišc, stavbni stopnji vrednotimo z vidika kriterijev identitete, vitalnosti-funkcionalnosti in spremenljivosti. V tem okviru ugotavljamo vpliv dolocenih kazalnikov na kriterije (pozitiven, negativen ali neobstojec vpliv). Na osnovi vrednosti izpostavimo kazalnik, na katerega želimo vplivati, tako da se bo izboljšalo vrednotenje kriterijev. Ugotavljamo, da je mogoce z doslednostjo, natanc­nostjo ter analizo razvojnih stopenj pridobiti dovolj dobro osnovo za izpe­ljevanje rešitev. V primeru razvoja podeželskih naselij predstavlja sintezno raven v strateškem smislu SWOT analiza. Z njo povzamemo ugotovitve opredeljevanja in vrednotenja v kategorije: prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, te pa predstavljajo izhodišce za izpeljavo strateških usmeri­tev. Izvedbeno nacrtovanje pa bi z bolj prakticnim projektnim pristopom uspešno nadgradilo strateško raven. Skupina kazalnikov Kazalnik Kvantitativna/kvalitativna ali opisna opredelitev kazalnika na obravnavanem primeru Kriterij vrednotenja: identiteta Kriterij vrednotenja: vitalnost - funkcio­nalnost Kriterij vrednotenja: spremenljivost Primer št. 1: gospodarski Gospodarske in druge poslovne dejavnosti Pekarna je tradicionalna dejav­nost, v casu delovanja z vplivnim obmocjem prodaje v 3 naseljih, objekt zapušcen, ohranjen, potre­ben prenove, ustreznih dimenzij, komunalno in prometno opre­mljen, brez negativnih vplivov na okolje. + - + Primer št. 2: družbeni Starostna struktura prebivalstva Prevladuje število starejših prebi­valcev nad 65 let, mladi prebivalci se izseljujejo, novih ni. - - - Primer št. 3: okoljski – ustvarjeni Tipologija objektov Novi enostanovanjski objekti se razpršeno širijo po kvalitetnih kmetijskih zemljišcih, funkcio­nalna in oblikovna zasnova ne sledi kvalitetnim tradicionalnim vzorcem gradnje. + - - literatura in Viri ažman Momirski, l., kladnik, d. (2009). preobrazba podeželske kulturne pokrajine v sloveniji, ljubljana, zrc: 127-128, 133-135, 140-144. Banfi-Škrbec, s. (1997). identiteta vasi podpec – idejni projekt preureditve vaškega središca. diplomska naloga. ljubljana, univerza v ljubljani, fakulteta za arhitekturo (samozaložba s. Banfi-Škrbec): 40 f. Barbic, a. (2005). izzivi in priložnosti podeželja. ljubljana, fakulteta za družbene vede, založba fdV: 15-40, 81-100. Bole, d., petek, f., ravbar, M., repolusk, p., topole, M. (2007). spremembe pozidanih zemljišc v slovenskih podeželskih naseljih. ljubljana, georitem 5: 14-24, 30-46, 139-141. Borko, s., drozg, V. (2011). Merjenje razpršenosti poselitve. ljubljana, revija za geografijo 6-2: 99-110. crnic, M., grom, j., fikfak, a. (2013). centralni prostor obcinskega središca: raziskovanje kazalnikov grajenega prostora v manjših naseljih. V: fikfak, a. (ur.), zavodnik lamovšek, a. (ur.). igra ustvarjalnosti. teorija in praksa urejanja prostora 1: 96-106. espon 1.4.1., (2006). the role of small and Medium-sized towns (sMesto). final report. projekt eu programa espon 2000-2006: 13-435. http://www.espon.eu/export/sites/default/documents/projects/ espon2006projects/studiesscientificsupportprojects/smallMediumcities/fr-1.4.1_revised-full.pdf (pridobljeno 30.7.2014) european commision, 2013. rural development in the european union-statistical and economic information report 2013. directorate general for agriculture and rural development: 11-292. fister, p., Boh-pecnik, n., deu, Ž., lah, l., kavcic, M. (1993). glosar arhitekturne tipologije. ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor republike slovenije, zavod republike slovenije za prostorsko planiranje: 3-39. harej, M. (2012). odnosi med mestnimi in podeželskimi obmocji v sloveniji. Magistrsko delo. ljubljana, univerza v ljubljani, fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (samozaložba M. harej): 30-57. kladnik, d., ravbar, M. (2003). Clenitev slovenskega podeželja. geografija slovenije 8. ljubljana, založba zrc: 48-137. kos, d. (2002). prakticna sociologija za nacrtovalce in urejevalce prostora. ljubljana, univerza v ljubljani, fakulteta za družbene vede: 16-21. krevs, M., kušar, s., Štepec, M., peternel, t., Bencina, t., lubi, g., Cok, d., urankar, k. (2003). kvantitativna uVodnik editorial CLANEK razpraVa discussion recenzija reVieW projekt project delaVnica Workshop nateCaj coMpetition predstaViteV presentation diploMa Master thesis strukturi, gabaritih objektov, javnih prostorih, parcelni strukturi, prometni infrastrukturi. Analiza prikazuje vpliv cloveka na okolje in prostor. Nada-ljevanje raziskovalnega postopka je lažje, ker že morfološka analiza poda dovolj dobra izhodišca za iskanje dodatnih kazalnikov. Z analizo razvojnih stopenj na prakticen in hiter nacin iz enega vira dobimo objektivne podatke za nadaljnje delo. V primerjavi s prvo, drugo in tretjo stopnjo, ki temeljijo na vrednotenju kazalnikov glede na kriterije z vidika današnjega casa, je cetrta stopnja usmerjena k analizi razvojnih stopenj v preteklosti. 2.5 peta stopnja: izpeljava razvojnih usmeritev Zakljucna, peta stopnja, temelji na izpeljavi razvojnih usmeritev. V tem okviru poudarjamo vlogo in pomen SWOT analize kot metode strateškega nacrtovanja, projektnega pristopa pa kot metode izvedbenega nacrtovanja. Analiza SWOT se v obravnavanem metodološkem pristopu uporablja za usmerjanje strateškega razvojnega nacrtovanja. Ugotovitve iz analiticnega dela, ki vkljucujejo vrednotenje kazalnikov v odnosu do izbranih kriterijev, vzpostavljajo ogrodje za lažje opredeljevanje prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti. Na podlagi razvršcanja (strukturiranja) dejavnikov je mogoce lažje sprejeti odlocitve, s katerimi želimo vplivati na posamezne kazalnike in s tem na spremembe obstojecega stanja. Namen strateškega pristopa je torej v opredelitvi razvojnih ciljev in smeri. Strateško nacrtovanje predstavlja osnovo za izvedbeno nacrtovanje. Projektni pristop (idejna zasnova - IDZ, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja - PGD, projekt za izvedbo - PZI, izvedba posega in nadzor, pro-jekt izvedenih del - PID) pa predstavlja nacin, kako se odlocitev za poseg v prostor uresnicuje. Ob številnih problemih (pomanjkljivost in nedorecenost prostorskih aktov, enosmerni sektorski pristopi, pomanjkljivo sodelovanje med udeleženci, nesporazumi med prebivalci ter neskladje njihovih želja in potreb ...) izpostavljamo pomen prakticnosti, življenskosti pristopa in želje po vsestranskem reševanju problematike. Pogosto se izkaže, da velja neposredna komunikacija za najhitrejšo in najbolj odzivno metodo urejanja problematike, ce jo predpostavimo kot »sposobnost vsebinskega interdi­ sciplinarnega dialoga« (Kos, 2002). Obravnava problematike na lokaciji pa predstavlja veliko prednost, ker omogoca doživetje prostora, to pa združi merljivo (strokovne podlage) in nemerljivo (zaznavni nivo) v skupni - pogo-sto uspešni rezultat. Namen prakticnega projektnega pristopa je v aktivnem sledenju in usmerjanju procesov. Interdisciplinaren in casovno usklajen pristop ponuja prožnosti odlocitev. Razvojne usmeritve tako niso odvisne od omejitev, ampak od predlogov. V tem pa se odraža pomen vzpostavitve odnosa in odgovornosti, ki temelji na medsebojnem zaupanju in enakovre­dni poziciji. 3. zakljuCek S predlagano vecstopenjsko metodo želimo na sistematicno ucinkovit nacin usmerjati razvoj podeželskih naselij. S kvalitativno, kvantitativno in z opisno opredelitvijo okoljskih, družbenih in gospodarskih kazalnikov želimo prepoznati, analizirati in razumeti obravnavano podeželsko naselje. Opredelitev kazalnikov pomeni opredelitev lastnosti, ki jih v nadaljnji opredelitev pojmov strnjenost naselja in razpršena poselitev. projektno delo. ljubljana, univerza v ljubljani, filozofska fakulteta, oddelek za geografijo: 3-22. lynch, k. (1960). the image of the city. cambridge Massachussettes, Mit press: 1-194. perc, t. (2010). kakovost življenja in identiteta vasi kot dejavnika obnove vaških jeder. diplomsko delo. ljubljana, univerza v ljubljani, Biotehniška fakulteta, oddelek za krajinsko arhitekturo (samozaložba t. perc): 15-20. pogacnik, a. (1988). kvantitativne metode v prostorskem in urbanisticnem planiranju. univerzitetni ucbenik. ljubljana, fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo: 168 str. pogacnik, a., zavodnik lamovšek, a., drobne, s., konjar, M., soss, k. (2011). Veckriterijska ocena modelov funkcionalnih regij in predlog regionalizacije slovenije. 2011. V: zavodnik lamovšek, a. (ur.). funkcionalne regije – izziv prihodnjega razvoja slovenije. ljubljana, univerza v ljubljani, fakulteta za gradbeništvo in geodezijo: 67-75. ravbar, M. (2001). kriteriji za dolocitev poselitvenih obmocij, teze in predlog nabora indikatorjev. ljubljana, tipkopis, inštitut za geografijo. režek, j. (2007). sistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v evropski uniji in stanje v sloveniji. Magistrsko delo. ljubljana, univerza v ljubljani, fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (samozaložba j. režek): 4, 34-35, 37, 53, 97, 103. Vahtar, M. (1991). krajina kot izhodišce za zasnovo grajenih in drugih ustvarjenih prvin ali kako zavarovati pozitivne komponente identitete prostora in jih z nacrtovanjem še poudariti. Magistrsko delo. ljubljana, univerza v ljubljani, fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, Šola za arhitetkturo: 1-265. Weber, a., strade, a., schon, k. p. (2000). synthetic analysis of selected indicators for the spatial differentiation of the eu territory. BBr, national focal point of germany: 5-7, 24.