Zgodnja
liatolflčk cerkven list«

Danica fihaja vsak petek na celi poli, in velj& po poŠti s» celo leto 4 gld. 60 kr., ca pol leta 2 gld. 40 kr., za <*eter*l«-tr. 1 gld. SO kr V tiskarnici sprejemana na leto 4 gold., za pol leta 2 gold., xa četert leta 1 gold.; ako sadent na ta dan prasnik iside Danica __dan poprej.
Tečaj XXVII.
V Ljubljani 6. ausca 1874.
IA»t lO.
Koledar za naslednji teden.
8n£ec. Marc.
8. Nedelja 3. v poetu. Evangelij: „Jezus izganja hudobnega duha." (Luk. 11.) - Sv. Janez od Boga, začetnik reda usmiljenih bratov, sin ubozih bogaboječih staršev, rojen I. 149o na Portugalskem. V življenji tega svetnika je novo spričevanje, da je ni revšine, ni po trebe in pritežnosti, aa ktero bi katoliška Cerkev ne imela pomoči, zdravila, ali saj tolažila. Sv. Janez je imel za vse človeške reve usmiljeno serce, vse svoje življenje je obračal v njih odpravljanje, zlajšanje, ozdravljanje. Bog ga je vodil do tega cilja po mnozih potih in ovinkih, ki jih ne moremo tukaj na tanko popisovati. Bil je zgodaj že sam v britkostih, zdaj pastir, zdaj vojak, pa tudi ubog grešnik, spet paatir; gre v Afriko sužnje kristjane tolažit, se verne na Španjsko, kupčuje s podobicami in bukvicami, dobiček deli ubogim. Ker je bil perve leta od vojakov v slabih drušinah zapeljan in zašel na slabe pota, ga je to pozneje neizrečeno peklo. Vzrok k spre-obernjenju je bila nesreča; s konja je bil padel in do nezavednosti se pobil. Ko je nekoliko okreval, je jčl svoje življenje premišljevati, je obljubil poboljšanje, pa ostal je tudi mož beseda. Zdaj čez več časa sliši časti-tega očeta Avila v Granadi pridigati, in vest se mu tako zbudi, da nima več pokoja. Ves skesan očitno po potih objokuje svoje grehe, da ga derhal ima za zme šanega, blato in kaomje za njim luča. Dva gospoda se
§a usmilita in ga peljeta v bolnišnico, ker vsi mislijo, a nori. Tukaj je Janez vidil in čutil, kako nečloveško ravnajo strežniki z bolniki, zlasti z norimi, ter jih neusmiljeno pretepajo. Zbudi se mu serčna želja, naj bi mu Bog pomagal napraviti bolnišnico, v kteri bi sam bolnikom stregel in po človeško z njimi ravnal. Janez je iz bolnišnice spušen, hodi v gojzd derv nabirat, ter jih v mestu Granadi prodaja, znesek pa ubogim razdeljuje. Ljudje to vidijo in mu obilno darov donašajo. Nekega dne gre po mestu in vidi na hiši zraven stolne cerkve napis: „Ta hiša se da v najem za uboge." Stopi vanjo, jo vidi pripravno, napravi v nji 46 postelj, nosi vanjo bolnike na svojih ramenih, oskerbuje njih postrežbo, zlasti skerbi tudi za njih dušni blagor. Tukaj tedaj je bil začetek reda usmiljenih bratov. Janez kupi veliko hišo za bilnike, in jo z vsem potrebnim orodjem preskerbf. Po dnevi je bil vedno pri njih posteljah in stregel jim je kakor mati svojemu otroku. Proti devetim zvečer je milošnjo zbiral za nje in pobiral je reveže po potih in jih je spravljal v svojo bolnišnico. Vse mesto je bilo ginjeno od tolike ljubezni do revežev in dajali so mu obilno milošnjo. Škof iz Thuja je poskusil in
presodil njegovo djanje, ga je podpiral in mu dal lepo ime „Janez od Boga", blezo kakor „od Boga izvoljen1' za to lepo opravilo.
Velik požar vstane neki dan v bolnišnici, Janea znosi iz nje vse bolnike, se verne še perilo in obleko skozi okna metat, p'd ure se mudi okrog in okrog obdan s plamenom, slehern misli, daje zgubljen; pa glej! nepoškodovan pride iz plamena. Bog je Janezu podelil posebne nadnatorne darove in milosti.
S posebno sherbljivostjo se je pečal tudi za uboge mlade daklice, ki so bile v nevarnosti zapeljaoja, ali pa tudi že zapeljane. Z bridko martro v roki je včasi pregovarjal kako očitno grešnico, da naj se spreoberne in svojo dušo reši. Res jih je veliko spreobernil in a milošnjo podpiral, da bi se v toliko nesrečo ne povernile. Janez sklene svoje delavno življenje v 55. 1. svoje starosti in v 12. 1. v postrežbi bolnikov, 8. sušca 1550. LJroarl je klečč, rekoč: „0 Jezus v tvoje roke sročim svojo dušo!" in tako kleče je okoli 6 ur ostal; lep duh se je razširjal okrog njega. Pogreb je bil veličasten; mnogo čudežev je tega svetnika poveličevalo.
Keršanska ljubezen se razodeva prav posebno tndi v postrežbi bolnikov; kako lepo je, kdor rad bolnikom streže in čuje pri njih! ,,Bolan sem bil, in ste me obiskali", jim do rekel Sin Božji o vesoljni sodbi.
Drugi godovi. Sv. Filemon dijakon in sprič., in sv. Apolonij sprič. — Sv. Pontij dijak. — Sv. Ci-prijan šk. spr. — Sv. Ciril šk.
9. Ponedeljek. Ss. Ciril in Metod, ik. spoz., brata Tesaloničana, domA na Greškem, slovenska apo-steljna. Po spolnjenih mladih letih sta si zvolila meniiki stan, v kterem sta v svetosti in učenosti daleko in ii-roko slovela. V apostoljski službi dobro izurjena sta ilirskemu in moravskemu narodu oznanjevala sv. evangelij. Nikolaj papež ju je v Rim poklical, da bi ma razložila, kar sta dosihmal za izveličanja duš storila. Vesela sta šla v Rim, ker sta si v čast štela, da ju je papež k sebi poklical. Nikolaj (ali pa njegov naslednik Hadrijan) ju je prijazno sprejel, njun trud močno občudoval, ju škofa posvetil kot lastna pastirja keršanski čedi, ki sta jo bila nabrala. Razširjala sta sv. vero do zadnjih pokrajin movravske zemlje. Sovražen človek pa, zaviden zavoljo obilnega dobrega sadu, je sejal ljuliko med pšenico. Zavoljo tega je bil Metod posiljen se
Eodati v Rim, kjer je bil njegov nauk poterjen in po-valjen; Janez papež ga v vladanji tiste cerkve poterdi z danim apostoljskim listom do moravskega vladarja. Na prošnjo Metodovo je ravno ta Janez VIII dovolil Moravcem, da so smeli sv. mašo brati v domačem jeziku s to pogojo, da se evangelij poje tudi v latinskem jeziku. Ker sta škofa slovenski jezik prav dobro snala, sta
pismo pretolmačila, ko st* si Travnata čerke, ki se ie zdaj imenujejo »cirilica". Moravski in ilirski narod, ki je daleč in Široko razširjen, ju spoznava kot svoja aposteljna in patrona. Njun praznik obhajamo Slovenci 9. suš. Za ude bratovšine popolnoma odpustki.
Ostanki sv. Cirila se hranijo v Rimu v stari in imenitni cerkvi sv. Klemena.
Prav živo bodi priporočena bratovšina sv. Cirila in Metoda za zedinjenje ločenih Grekov s sveto katoliško cerkvijo.
Drugi godovi. Sv. Frančiška vdova (glej 11. sušca); — sv. Gregori) šk., brat sv. Bazilija Velikega; — sv. Pacijan šk. spoz.; — sv. Katarina dev., iz reda sv. Klare.
10. Torek. Ss. štirdeseteri spričevavci. — Bil je cesar Licinij dal povelje, da morajo vsi njegovi podl< žni malikom darovati: kdor tega ne stori, bo mučen in umorjen. Ta cesarjev ukaz je dal brati pred oddelkom cesarske armade Agrikola, deželni poglavar v mali Armeniji, zagrizen sovražnik kristjanov. To slišati, skoči iz verste 40 mladih, krepkih vojakov, in slednji ismed njih pravi: „Jaz sem kristjan, malikom pa ne bom nikoli daroval."
Bilo ie to kardelo v zgodovini znano po imenu „Legio fulminatrix — gromeče kardelo", kterega ker-sanski vojaki so bili čudoma rimsko armado rešili v vojski zoper Markomane. Prekanjeni Agrikola jih začne hvaliti, da so se dosihmal za cesarja juuaško vojskovali in si zaslužili s'aven venec, naj toraj ne oskrunjajo svoje slave s sramotno smertjo. Odgovorili so mu: „Če smo se junaško vojskovali za umerljivega cesarja (kar sam poterjuječ), se moramo toliko bolj vojskovati za svojega neumerljivega Kralja in Gospoda zoper njegove sovražnike. In kaj nas bo strašil tvoj ogenj, tvoje tezanja? Enako našemu telesu tudi te minejo. Nobenega druzega ognja se ne bojimo, kakor ognja v peklu, ki pekli dušo in telo." Agrikola ves serdit jih ukaže šibati, z želez nimi kremplji tergati in poslednjiČ do spodnje obleke slečene v terdi zimi na led odpeljati, da na ledu prenočijo in poginejo. Zraven ledu je dal napraviti toplice. Vsi pa so molili z enim glasom: „Nas 40 je stopilo na bojiše, tudi nam 40, o Gospod! bodi podeljena krona; kar ena ne se naj temu številu ne pogreša. Ta številka je sveta, ker si jo ti s postom 40 dni posvetil; Mojzes se je 40 dni poa»il, in je prejel postavo; Elija je 40 dni s postom Boga iskal, in ga je vidil. - Vojaki, ki so bili na straži, spijo; le samo vratir Čuje; kar za gleda veliko svetlobo in z neba priti angelje, ki spri-čevavcem dele krone; bilo je pa le 39 kron. Mislil si je: kako je nek to, sej jih je 40 na ledu, pa le 39 kron V Pa glej, eden izmed 40 ne upa tolike muke pre-terpeti, zleze z ledu v toplice, ki pa na nagloma umerje. Svetniki močno žalujejo, da so zgubili štirdesetega to varša; Bog pa jih razveseli s tem, da se jim vratar pridruži, ter veruje v Kristusa in je pripravljen z njimi vred smert preterpeti. Tako je ta dobil štirdeseto krono in njih molitev je bila uslišana. Rabeljni jim kosti raz-lomijo in njih trupla na germadi sežgo 1. 320 po Kr.
Lepe in spodbudljive so besede naših svetnikov: Če smo se junaško vojskovali za umerljivega cesarja, se moramo toliko bolj vojskovati za svojega neumerljivega Kralja in Gospoda zoper njegove sovražnike. Pa žalostno je, da je veliko tacih med nami, ki v službi svojih gospodov — gospodarjev in gospodinj — veliko, veliko terpč, za Boga, svojega naj višega Gospoda, pa celo nič nočejo terpeti. Kakošoa pa bo s plačilom? Sodnji dan jim Sodnik poreče: „Vi ste že svoje plačilo prejeli" od gospodov, kterim ste služili; za me pa niste nič storili, zato vam pa tudi nisem nič dolžan!
Ss. Kodrat, Dionizij, Ciprijan, Anekt, Pavel in Krescent sprič.; — sv. M a kari j, patri-jarh v Jeruzalemu, s čigar pomočjo sta Konštantin in Helena toliko cerkev zidala v Sveti deželi.
11.	Sreda. Ss. Frančiška Romana (Rim-Ijanka), vdova (iz 9. suš. sem prestavljena), je bila v Rimu rojena 1. 1384 od bogatih in plemenitih staršev, in je že v svoji pervi mladosti bila zgled prave pobožno-sti: otročje igre in posvetne veselice je zaničevala, le v samoti in v molitvi je bilo njeno razveseljevanje. Vil. letu se je Bogu posvetila in sklenila iti v samostan, ven-der pa se je podvergla volji svojih staršev, ter se orno-žila z enako bogatim in plemenitim mladenčem Loren-cem s Ponci janov. Frančiška je tudi v zakonskem stanu, kolikor je bilo mogoče, samostansko živela, ter tudi druge rimske gospe iz šuma tega sveta k samotnemu življenju vabila; zatoraj je vstanovila hišo za gospe in device, ktere bi živele po vodilu sv. Benedikta, in ta samostan je imenovala „hišo darovanic", zato ker je vsaka pri vstopu v to hišo rekla: ..Darujem se". Bog je svojo služabnico oblagodaril z dobrimi otroci, med njimi sta bila Janez in Neža svetnika, ktera sta se že z maternim mlekom njenih čednost navzela. Devetletnega Janeza se loti kuga, berž se spovč, in po spovedi pokliče svojo mater, ter ji reče: „Mama! večkrat sem vam pravil, da mi na svetu nič ne dopade, iu da le po družbi angeljev hrepenim. Bog je mojo željo uslišal, moj patron je prišel z angelji po me, gotovo mi bo dobro, in molil bom za vas." Ob njegovi smerti zavpije v sosedovi hiši mutasto dekle: „Lejte, lejte! Janeza de Pon-cijanis peljejo angelji v nebesa."
Ob letu pride Janez z angeljem v nebeški svetlobi po noči k svoji materi, ter ji pravi: „Prišel eein po svojo sestrico Nežico, tale angelj pa bo vam v tolažbo
f ri vas ostal, noč in dan ga bote vidili na svoji strani." n res je vedno vidila Frančiška angelja zraven sebe; le če je kaj napčnega storila, se ji je augelj umaknil; ko pa svoj pregrešek obžaljuje, se ji angelj spet prikaže. Pregnanstvo svojega moža in zgubo vsega premoženja voljno prenaša in s pobožnim Jobom hvali Boga, rekoč: „Gospod je dal, Gospod je vzel, njegovo ime bodi češeno." Po smerti svojega moža 1. 1439 se Fran čiška podi v hišo darovanic. Dasiravno je bila vsih sester mati. se je vender obnašala kakor naj mlajši dekla. Silno ostro je živela. Bog ji je podelil dar čudežev. V Gospodu je zaspala v 56. 1. svojega življenja I. 1440. Mnogo čudežev jo je poveličevalo.
O srečna, presrečna Frančiška Rimljanka, ki ima dva otroka svetnika! bi utegnila marsikaka mati zdib-niti. Pa glej, morda si tudi ti tako srečna, če so ti otroci po sv. kerstu umerli; pa ne mara, da jim nisi nebes privoŠila, če si vse prenespametoo po njih jokala.
—	O srečna Frančiška, ki je angelja vedno vidila zraven sebe! Pa glej, tudi ti si srečeu, če prav s telesnimi očmi zraven sebe angeljna ne vidiš, ga lahko z očmi vere gledaš. „Glej, jaz pošljem svojega angelja, ki naj hodi pred teboj, in te varuje na potu... Glej nanj, in poslušaj njegov glas", govori Gospod. (II. Mojz. 23, 20.)
Ss.Heraklij, Zožim, Kandid. Piperijon in 20 druzih sprič.; - sv. Gorgonij in Firmus sprič.;
—	sv. Soironij šk. spoz.: — sv. Benedikt fik. spoz.
12.	Četertek. Sv. Gregorij Včliki, pap., cerkv. učenik, spoz. — Rimljan, mladeneČ izverstnih zmožnost, se je učil modroslovja in zgovornosti; cesar Justin II ga isvoli za župana v Rimu. Po očetovi smerti, dedič velicega bogastva, sozida v Siciliji 6 samostanov, v Rimu samostan st. Andreja blizo cerkTe st. Janeza in PaTla, kjer si je pod učenikoma Hilarijonom in
Maksimijanom izvolil meniški stan, in je bil pozneje opat ondi. Kmalo po tem je bil zvoljen kardinal dija-kon. Papež Pelagij ga pošlje v Carigrad do cesarja Tiberija Konštantina, kjer je Evtihija patrijarha krivover-nega tako ugnal, da je cesar njegove bukve v ogenj vergel; Evtihij pa je Kmalo po tem na smertni postelji prijel svojo kožo na roki in v pričo mnozih rekel: »Spoznam, da bomo v tem mesu zopet vstali." Ko se Gregorij v Rim poverne, umerje papež Pelagij za kugo, tadaj vsi enoglasno izvolijo Gregorija za papeža; on pa se na vso moč brani te časti, zbeži iz mesta in se skriva v gozdu po votlinah. Ljudstvo moli in prosi, naj jim ga Bog pokaže, kje je skrit; in glej, goreč steber sega z neba do skrivališa. Ljudstvo dere iz mesta tje, kjer je skrit, in ga veselo spremlja v mesto. Gregor spi znd v«-ljo Božjo, se ne brani več, o. kim. 1. 690 je bil posvečen. Sv. Gregor papež je zlasti skerbel za čistoto in razširjanje sv. katoliške vere. Z apostoljsko besedo in veljavo je zatiral krivo vero donatistov v Afriki iu ari jancev na Španjskem, pridobil Gote, da so zapustili arijanstvo. Poslal je misijonarje, sv. Avguština z drugimi menihi vred v Britanijo, da so ta otok Kristusovi veri pridobili; cesarja Mavricija je z rezno besedo pregovoril, da je preklical postavo, ktera je vojakom prepovedovala si izvoliti samostanski stan; cerkveno petje je zboljšal, tudi je spisal veliko bukev, ktere mu je sv. Duh narekoval.
Prečudna je bila njegova ponižnost; vsak dan je v svojem stanovanji nasitil po 12 reveže v, ki jim je sam stregel. Neki dan je slišal, da je neki berač umeri na koncu oddaljene ceste in si tri dni ni upal maševati, boječi se,, da ga je premalo podpiral. Svoje delavno življenje je sklenil 12. sušca 1. 604 v 64. 1. svojega živ ljenja, vladavši katoliško Cerkev 13 lčt in 6 mescev.
Kakor se je sv. Gregor papež cesarjevi postavi ustavljal, tako se še tudi zdaj papež in škofje ustavljajo marsikakim cesarskim ali kraljevim postavam, ktere so Cerkvi škodljive, in to po vsi pravici in po svoji ostri dolžnosti, »ker je sv. Duh nje postavil škofe vladati cerkev Božjo" (Dj. ap. 20, 28), ter jo varovati vsake škode in krivice.
Sv. Mamilijan sp.; -- sv. Peter sprič.; — sv. Egdun maš. spr.; — sv. Teofan menih spoz.; — sv. Bernardin šk. spoz.
13. Petek. Sv. petere rane N. G. J. Kr. — Sv. Evfrazija, devica, hči prav pobožnih staršev, v rodu pobožnemu cesarju Teodoziju. Dve leti in 3 mesce stara deklica zgubi dobrega očeta Antigona. Mati Fvfra zija svojo hčerko v strahu Božjem izrejuje. Cesar in cesarica svčtovata materi, da naj jo zaroči z bogatim sinom dvornega svetovavca, dasiravno je bila še le 5 Ičt stara. Mati se pod4 s svojo hčerko na Egiptovsko, kjer je imela lepo pristavo; nekoliko časa po tem gre v Tebe; tam je bil sloveč žensk samostan. . Mati s hčerko obiskuje gospč mater v samostanu, in hčerki v njem tako dopade, da noče z materjo domu; in mati vsa vesela jo rada tam pusti.
Mati umerje in zapusti hčeri vse premoženje z ua-ročilom, naj ga tako obrača, da si z njim zveličanje pridobi. Cesar to zvč in piše Evfraziji, naj se verne v Carigrad, in se poroči z zaročenim ženinom. Devica odpiše cesarju: ,,Cesarska Svetlost! ne bote mi zamerili, da neumerljivega, nebeškega ženina ne morem zamenjati z umerljivim, zemeljskim človekom itd. Prosim Vaše Veličastvo, razdelite moje imetje ubogim, sirotam in cerkvam; vsim mojim sužnjim dajte prostost, zakupnikom (štantmanom) odpustite, kar so dolžni ostali itd. Cesar in cesarica jokaje bereta njeno pismo, zaročeni mladeneč se odpovč svoji pravici, in Evfrazija ostane
v samostanu do smerti. Njene posebe čednosti so bile: ponižnost, pokoršina in ljubezen do bližnjega, tudi do Bvoje sovražnice, neke prederzne dekle Germane, ki jo je po nedolžno zmerjala in krivičila, da po časti hlepi.
Vodilo sv. device bodi tudi vodilo tvoje: Nebeškega ženina, svojega Gospoda, ne morem zamenjati a Človekom; ker vera in spoznam, da je na svetu vse ne-čimernost, razun : Boga ljubiti in njemu služit; le samo to dela človeka srečnega tu in tam.	*
Ss. Marceddn, Patricija njogova žena, Mo-desta hči, sprič.; — sv. Sabin sprič.; — sv. Kristina dev. sprič.; — sv. Nicefor šk. sprič.
14. Sabota. Sv. Matilda, kraljica, je bila po očetu grofovskega, po materi pa kraljevega rodu, v samostanu izrejena, po tem pa s Henrikom sinom saksonskega vojvoda Otona 1. 918 poročena. Po smerti kralja Konrada I so Henrika izvolili kralja. Bog je ta zakon oblagodaril s tremi sinovi in z dvema hčerama. Pervi-rojeni je bil Oton, poznejše nemški cesar; drugi sin Henrik (materin ljubljenec, velika napaka, ki se ji je grozno utepala), poznejše Bavarski vojvoda; tretji sin, nadškof v Kolinu, ki ga katoliška Cerkev časti kot svetnika. Matilda in Henrik sta 23 let mirno in srečno skupaj živela; po Henrikovi smerti se začue razpur. Ena stranka hoče voliti Otona za kralja, druga stranka, na kteri je bila Matilda, pa želi Henrika, materin serček. Izvoljen pa je bil Oton. In ravno to je bil vzrok, da sta bila brata v vednem prepiru in razpertji; le v eni reči sta se zedinjala, da sta svojo mater vedno žalila, jo hudo pestila in ji vse pobrala, zlasti j* mogla uboga mati ravno od svojega preljubljenca naj več terpeti. Matilda prenaša to žaljenje in terdobo svojih sinov • Čudovitno poterpežljivostjo, poslednjič pa se umakne na Vestfalsko. Šiba Božja, ki je nehvaležna sina tepla, in materna stanovitna molitev njima oči odpre, da svoj greh spoznata, ga serčno obžaljujeta, mater klečč od-pušanja prosita, in posihmal vsi v ljubezni živijo. Po Otonovi smerti se Matilda umakne v samostan, in v tihi samoti služi Bogu do smerti 14. suš. 1. 968.
Starši! „nikar ne dražite otrok k jezi" (Ef. 6, 4.) s tem, da bi enega izmed njih, svojega ljubčeka, vedno božali, mu vse dovolili, vse pregledovali; druge pa ostro imeli in jih odrivali; ker taka obnaša zbuja in vžiga nevošljivost in jezo v odrivanib, v ljubčeku paošabnost in prevzetnost; iz tega pa izvirajo vedni prepiri in kljubovanje med brati in sestrami. —
Ss. Peter in Afrodizij sprič.; — ss. Evtihij in tovarši sprič.
Ki zgodovini proziomav far siva.
(Poslovenjeno iz .,Der eoropaische Filolog".)
(Dalje.)
Macini pravi v nekem pismu 1. 1846: „Moč duhovnov jo v jezuitih poosebljena. Sovraštvo proti temu imenu je socialistom (rudečkarjero) močen navor v dosego njihovih namenov; poprunite se ga." V nekem proglasu od 1. ls48 imenuje ravno ta Macini jezuite naj veči zaderžek za skrivne družbe. In 2. listu; 1. 1814 je nek glavar mlade Italije pod skritim imenom Beppo to le p smo med svet razposlal: „Mi napredujemu z velikanskimi koraki, in sleherni dan sprejemljemo novih, mladih, navdušenih udov v svojo skrivno zvezo. Stvar gre dobro; a naj težavniši del našega naloga ne le ni izpeljan, temuč še ne začčt." Hvali se nadalje, da so dobili duhovnov iz vsih redov in skoraj iz vseh stopinj, tudi
■n
nekterih papeževih svetnikov; pri jezuitih pa da so vse njih poskušnje spodletele. Pravi dalje: Odkar smo jeli svoje sarotbe i z pel j a vati, ni bilo mogoče kakega takega Ignacijanca v kremplje dobiti, in prav mikavno bi bilo vediti, od kod ta zložni, terdovratni upor... od kod toraj prihaja, da kar pri nobenem ne moremo nič opraviti r Mi nimamo nobenega jezuita med seboj; vender pa moramo reči in glas razgnati, da jih imamo, in to se na posled enako izide."
Iz tega se zsmore poslednje izgnanje jezuitov na Pruskem razložiti. *) Prostomavtarstvo je eno očitno, drugo skrivno. Očitnih je ogromna večina, nad 8 milijonov, pa niso tako nevarni, ker so večidel le preslep-Ijenci (kalini). Za temi tiči skrito mavtarstvo, čigar udje so v vse posvečeni in skrivni vodniki drugih, ki brezvoljno vse njih povelja izpolnujejo, od kterih nimajo naj manjšega dozdevka, kako deleč da segajo.
Ker le sloga jači, zvezale so se vse lože po svetu med seboj. Neznanska spletenina je to iz nit, ktere so vse, akoravno so si 16že v naj daljniših krajih sveta in njih mnogoteri oddelki večkrat med seboj nasprotni, terdno druga v drugo zamotane. Ta vredba in se bolj niene vže res doveršenc dela, izmed kterih so bile po-glavitniši vže imenovane, so zadostni dokazi njih moči.
Ako vemo, da je samo na Francoskem 1,600.000 prostomavtarjev, v Parizu in okolici 71 snidnic (lož), (berž ko ne imajo ondi tudi središče), dalje, da prebiva v Madridu 20.000 prostomavtarjev; zamoremo si hujskanje in rovarstro po teh mestih in deželah in njihoyc kervave punte pojasniti. Vsi velikani v brozbožnosti in puntarskih spletkah naše dobe so bili in so prostomav-tarji, tako Macini, Garibaldi, Košut, Juarec i. dr. Dalje zdaj večkrat imenovani Alojzij Blank, prederzni bogo-klevec Renan je veliki kancclar, bivši minister Kremic je izvoljen veliki mojster (predstojnik). V resnici zavzeti se je nad Številom vladarskih osčb, ki so v prosto-mavtarsko zvezo sprejete in v nji veči častne službe opravljajo. Tako so: hanoveranski kralj Jurij V, švedski kralj, Nizozemski princ Friderik, princ Murat, princ Napoleon — veliki mojstri ali predstojniki; pruski kralj ima pa to čast, da je varh vsega nemškega prostomav-tarstva. Še so med prostomavtarskimi poglavarji imenovati bivši spanjski kralj, dedni princ pruski, italijanski in drugi.
Večkrat se more slišati, ta ali uni vladar je le iz politike stopil v prostomavtarski red, da bi ga za svoje koristi porabil. Morda je marsikteri pri tem ta namen imel. V resnici pa je ta reč ravno narobe. Prostomav-tarji skušajo kar naj več vladarskih osčb v svoje snid niče pridobiti. Zakaj? V pismih skrivnih družb, ki jih je rimska policija za dobe Leona VII našla, glasi se glede prostomavtarstva med drugim tako le: »Storite iz njih prostomavtarje, kajti bodo limanice za kaline, naga;ivce in za mestno derbal; ti ubogi vladarji bodo našo reč pospeševali, misle, da za svojo delajo. Oni so isversten viseči kazavnik." — In brat Inder pravi v svoji zgodovini prostomavtarjev: »Vladarji so za red velike cene, bodi si zarad svojega bogastva, bodi si za voljo svojega neznanskega vpliva." — Vladarji se otrap-
*) V P. Theincijevi knjigi: „Geschichte der geistlichen Bildungsanstaltcn" se bere na str. 232: „Pombalski markiz je sleherno leto 3 milijone zlatov za plačo jezuitom sovražnih pisavcev potrosil; minister Choiseul na Fancoskem se več, ravno tako Roland na Angleškem. Prostomavtarji so svojim pisunom vsako leto do 4 milijone plačevali. Eden njihovih dopisunov je iz Rima v Pariz pisal: ,,Z vsem njihovim zaupanjem in indijanskimi zakladi jezuitom ni mogoče okoli njih savlečenega kordona predre ti."
ljajo, pravi duh in namen prostomavtarstva se jim skerbno prikriva. Znani Alojsij Blank nam to razločno pove: »Da so viši stopnje, to se vladarjem zamolči; oni od prostomavtarstva le to vedo, česar se jim more brea nevarnosti pokasati." In nekoliko naprej pravi: »Via-da rji in drugi imenitni se porabljajo, da zoper nje na-merjene in skrite početja s svojim imenom pokrivajo, in jim s svojim vplivom slepo služijo." K drugim vladarjem se prostomavtarji vrivajo, ali pa posrednje po svojih svetih do njih delajo. Nihče pa se ne najde, ki bi samooblastnika opomnil na prepad, do kterega se da slepo voditi; kajti pregovore ga k takim vladinim na-redbam, ki so v svojih nasledkih ravno tako nesrečne sa vladarja, kakor pogubni z% ljudstva.
(Konec prihodnjič.)
O časnikarstvu, zlasti liberalnem.
(V kat.-pol. besednici 8. sveč. govoril prof. Marn.)
(Konec.)
Ravno tako popisuje „Das Recht", jako dober časnik, ki je letos prekerstil se iz »Katholika", kaki ju naci so premnogi časnikarski pisači, kako eni peš globoko v blatu nravne gnjilobe korakaje, eni pa visoko na konju gerdega napuha jahaje brez sramu in brez strahu lažejo, polni zvijačnosti zgodovino prevračajo, ter od vseh strani naskakujejo skalo svete Cerkve. Povsod, pravi (Das Recht 1874), je liberalnemu časnikarstvu pa tisti namen: Raz djanje katoliške cerkve.
»Ne želite, bratje moji! piše sv. Jakob 3, 4, da bi vas bilo veliko učenikov, ker veste, da si hujši sodbo nakopavate," t. j. vi, ki hočete biti učeniki, si nakla-njata veči odgovornost. — Kjer koli hoče kdo nastopiti kako službo, kako učenje, mora dokazati prej svojo zmožnost, mora imeti gotovo starost, se poskusi, preden se mu izroči učenje ali poslovanje. Vrednik časnikarski je pa zdaj lahko vsak šušmar; od tod tolikanj šušmar-jenja po časnikih! Kaj menite, ali ne bi bilo prav, da bi vlada ukazala posebno preskušnjo ter v gotovi starosti, da sme kdo vredovati časnik ali vanj pisariti? Vodilo pri tem naj bi kerščanski vladi bile besede sv. Jakoba: »Kdo je moder in razumen med vami? Pokaže naj z lepim obnašanjem svoje djanje (svoje zmožnosti, svojo pripravnost za učenje ali pisanje) v krotki modrosti" (3, 13). — »Ako pa imate gre ho nevošljivost in je prepirljivost v vaših sercih, bi dejal tudi liberalnim časnikarjem, se nikar pe hvalite in nikar ne la-gajte zoper resnico. To namreč ni modrost, ktera pride od zgorej, ampak je pozemeljska (ker ne skerbi za čast Božjo, ampak za pozemeljske dobrote, za lastno posvetno čast, za bogastvo), živalska (ker se kakor žival le po Bvoji strasti ravni in pameti ne posluša), hudičeva (ker se kakor hudič nad druge povzdiguje, slepi, laže in go-ljufuje, da doseže svoj konec, in ker je tudi v hudičevi oblasti)." Jak. 3, 15.
Ko so se lani o 251etnici vladarski cesarju našemu Francu Jožefu poklanjali poslanci časnikarskega in pisateljskega društva »Concordia", in je njih govornik Weiner hvalisal časnikarstvo dunajsko, so cesar odgovorili nato: »Časništvo naj, pomljivo svojega poklica, varuje vedno svojo lastno dostojnost, nsj se v osebno in deržinsko življenje nikar ne vtika, deržavne zadčve pa naj zmčrno, kakor so same na sebi, ter v domoljubnem duhu obravniva." (Vid. Katholik 1873). Veliko imajo v sebi te besede cesarjeve, in zdi se mi, da cel6 po tem, česar nimajo v sebi ali česar ne omenjajo, dosti
glasno kažejo časnikarstvu njegov poklic ali njegovo pravo misijo.
Kar so sv. Oče Pij IX o svoji 251etnici vladarski kardinalom rekli o Viktoru Emanuelu, to bi dejal jas tudi liberalnim časnikarjem sploh in vsakemu posebej. Ko se je Absalom vzdignil bil zoper svojega očeta Davida, je sedč na mezgu prijahal pod košat in velik hrast in primčri se, da mezeg zdirja spod njega, Absalom pa za lase obtiči na hrastu. Ko visi tako med nebom in aemljo, pride Joab tri sulice v rokah in jih zasadi Ab-salomu v serc6. Tako bi tudi jaz brezvestnemu časnikarju v serce zasadil rad tri sulice, pa ne vsmertivnih Joabovih, marveč dobrodejne Pijeve, t. j tri dobre misli: a) Misel na preteklost, na mirni in blaženi stan, v kte-rem je živel poprej; b) misel na sedanjost, na nemirni in nesrečni stan, v kterem živi sedaj; in c) misel na prihodnjost, na sodnji stol Gospodov, kjer bo treba mu odgovor dati od vsaktere nepotrebne besede, pohujšljive pisarije, časnikarske bedarije. — »Pohujšanje mora priti" — ako se izgovarjaš s temi besedami; ali se moreš pa liberalni časnikar izgovarjati z besedami naslednjimi: „toda gorje tistemu človeku, po kterem pohujšanje pride. Bolje bi mu bilo, da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat, in bi se potopil v gl>bočino morja." Mat. 18.
Kar veljd brezvestnemu liberalnemu Časnikarju, to velji pa tudi njim, ki liberalno časnikarstvo prebirajo in podpirajo — bodisi znanstveno, bodisi denarstveno.
—	Kar je Bakon Verulamski rekel o modroslovji: Phi-losophia leviter gustata abducit a Deo, penitus exhausta reducit ad Deum; — to menda bi se lahko reklo o vedi vsakteri, in tudi o časnikarstvu — dobrem in slabem. Kdor dober časnik bere lahkoma — po verhu le — mimo grede, njemu ne koristi nič ali kaj malo; kdor pa dober časnik bere in prebira prav, pošteno in p&z ljivo, njemu koristi navadno tudi mnogo. Skoraj to bi dejal o časniku slabem. Kdor — sicer olikan, učen, pošten — bere slab časnik lahkoma — skokoma - po novicah in oglasnikih, njemu ne škoduje tolikanj; kdor pa slab časnik bere in prebira na tanko, dan na dan, od konca do kraja, njemu — posebno ako ni terden kot skala, — kdo pa more reči, da je tako terden? — škoduje hudo, če se tudi ljulika ne prikaže koj, temuč še le, kadar zelenje vzraste in sad stori.
Ko bi pa tudi ne protila tebi nobena posebna nevarnost, pomisli, da je pohujšljiv že tvoj zgled, ki ga
—	prebiraj e zanikarne časnike — daješ zlasti svojim podložnim, in v nebo vpijoča tvoja pomoč, s ktero pla-čuješ in vzderžuješ gerdo časopisje. — Kaj bi si mislil ti pač o sinu, kteri ima dom& dobro, skerbno, staro mater, pa stori znanje z judom, ki povabljen začne k njemu prihajati na dom, ondi pa žaliti, psovati, pobijati mu mater, in — sin bi to pripustil, bi juda ne pognal, bi ga marveč pogostoval in povabil še v prihodnje k sebi v gostje? — Ta sin si ti katoličan, tvoja mati je katoliška cerkev, in prederzni jud je liberalni, brezbožni časnik, kteri ti psuje in gerdi tvojo skerbno mater, in ti ga plačuješ morebiti s terdo prisluženimi novci in prebiraš sebi in svojim v Škodo in sramoto! Kdor to nekoliko pomisli in prav prevdari, mora spoznati, kako prav je pisal Alban Stolz, kako potrebni so nam dobri časniki, koliko zaslugo imajo kerščansko-katoliški časnikarji, in kolika je nas katoličanov dolžnost, podpirati le dobro, pošteno katoliško časništvo.
Toraj naj — preden sklenem — spregovorim besedico še dobrim časnikarjem, kteri so, ako se ne pregrešijo v svojem pisarjenji — s peresom, popolni možje, kakor on, „ki se ne pregreši v besedi". Jak. 3,2. Dobri časnik je tudi berzda, kermilo, je ogenj, ki dela velike reči, toda v blagor človeštvu, v čast svete cerkve, v slavo Božjo, časnikar, kteri je moder in razumen, kaže
s lepim obnašanjem svoje djanje v krotki modrosti, in o tej modrosti piše sv. Jakob 3, 17. 18: »Modrost pa, ktera je od zgoraj, je narprej sramožliiva (in čista, bres zmote, ker učenik, ki ga Bog včdi, hoče le resnico in jo uči brez samopridnih namenov), potlej mirna, (ki mir ljubi in daje), ponižna, prizanašljiva, dobrovoljna, polna usmiljenja in dobrega sadu; ona ne s6di, je bres hlimbe (ne sodi prederzno po vnanjem videzu in se ne hlini, ampak se kaže, kakoršna je). Sad pravičnosti pa so v miru seje tistim, kteri so mirni, t. j. sad te djanske modrosti se ne pokaže vselej v tem, pokazal se bo pa v unem življenji; zakaj tukaj se v miru ali z mirom soje^ in od tod bo njim, ki ljubijo in delajo mir — tudi po dobrih knjigah in časnikih, — vzrastla obilna žetev mirti t. j. večnega veselja, ktero bodo vživali v nebesih.
Ogled po Slovenskem in dopisL
Is Ljubljane. V letnem shoda katoliškega drvita
1. sušca ie podpredsednik g. dr. Kosta naznanil, da g. predsednik gr. Wurmbrand zarad slabotuosti ne more predsedovati in da ga toraj on namestuje. Pojasnil je naslednjič gosp. podpredsednik naslednje misli:
Časi so zdaj viharni na vse strani. V politiko so mi nismo vtikali in se ne bomo, poživljati pa v teh ras-djanjih katoliško zavednost, to je naša dolžnost in naloga. Sovražnik ni bil že dolgo tako zagrizen zoper Cerkev, kakor zdaj. Vera ni v nevarnosti, da bi bila zaterta, ampak mi smo v nevarnosti, da jo utegnemo zgubiti....
Veliko jih ne ve, kaj jim je kot katoličanom storiti. Potreba nam je tudi v naši družbi zlasti edinosti, potreba bolj živega djanja. Storilo je sicer društvo svojo dolžnost, zgodilo se je veliko; pa lahko bi se le več, zlasti ako bi imelo društvo veče število udov. Novemu odboru bo tudi v tem oziru delati, da se število udov pomnoži in potem bode zamoglo še marsikaj bolj izdatnega doveršiti.
Dandanes se po svetu posebno veliko bere; škoda pa, da več slabih časnikov kakor pa dobrih pride med ljudi. Drugi narodi, Amerikanci, Angleži, Francozi itd. imajo veliko katoliško literaturo, — treba jih bo v tem posnemati. Nemci si pričeli na svitlo dajati izverstae knjižice »Weckstimmen". Dobro bi bilo, ko bi se dalo tudi na Slovenskem kaj tacega storiti. To zamorejo pa le društva, ki imajo zadostno podporo.
Ko bi mi imeli še enkrat toliko udov, tedaj kaoih 1000 več, bi se dalo kaj doseči, pisavne moči bi so no pogrešale. Tudi pri razširjanji dobrih knjižic je premalo gorečnosti. »Keršanska izreja" so vender tako dobre bukvice, da ni kmali primčrniših za deržine; razširjajte to lepo delo. Dobe se zdaj po znižani ceni, po 15 kr., če jih kdo 10 skupaj vzame, in tako lahko deseterim družinam dobro stori. Natisa te knjižice družba še ni plačala. Drugi dolg je 80 gl. za zastavo, bandero, ki tudi še ni plačano.
Dobrotni odsek katoliškega društva posebni veliko dobrega stori in vse hvale so vredne gospe in gospo-dičine, ki se za to reč pečajo.
Dalje nasledujete poročili gosp. Flisa in gosp. Klana o delavnosti društva sploh in dobrotnega odseka posebej. O tem drugi pot
— Trikrat ¥ 14 dn6h je bil »Slovenec" zapečaten. Tudi nabiranje podpisov za »resolucijo", ki stajo »Danica" v 9. in »Slovenec" v 26. listu prinesla, je vlada pod kasnimi prepovedala v plakatih, ki so bili v nedeljo jutro nabiti po oglih ljubljanskega mesta in podpisan »Metternioh". — Katoliško politiško droitvo jo
^resolucijo" spremenilo ▼ „peticijo" t tem razlogom: Vej slavni deriavni »bor izreče, „da »e ne ceni opravičenega in poklicanega spušati se v enostransko obravnavo in reševanje osnov za verske postave." Prepričalo se je bilo namreč ie pred oddajo resolucije v deriavnem zboru, da le kakor „peticija" se oddati zamore. Ne včmo, če naša zlata „svoboda" tako deleč aeie, da se za cerkvene oeutajlive pravice tudi več prositi ne smč?
— Osiove i« nove verske postave, ktere je bilo ministerztvo izročilo deržavnemu zboru, je zbor oddal
2sebnemu odboru, da naj jih pretrese in tako vredi, pridejo v dokončno obravnavo pred deržavni zbor. Kaj ta ministerska predloga obsega, je bilo razlagano ie po katoliških listih; zlasti je v peticiji do derž. zbora pojasnjeno in dokazano, da duh te osnove taji katoliško Cerkev kakor Božjo napravo in Cerkev hoče spraviti v hlapčevstvo deržavnih služabnikov; da so te osnove v nasprotji z deržavnimi temeljnimi postavami, da obsegajo obilne kali k vzneroirovanju vesti in k beganju edinosti in miril med deržavljani.
Odbor je dozdaj pretresel pervega čveterih razdelkov omenjenih postav, namreč o zunanjih razmerah katoliške Cerkve. In kaj je storil ta odbor? Je mar mi-nistersko osnovo omečil? O ne; kar je mogel, vse je poojstril neverjetno hudo. Naravuost pravi, da .,centra-lizavna deržava" po novi šegi „ne more terpeti samostojne vlade cerkvenih zadčv, v ktere bi deržava ne imela vpliva". Odbor se poteguje vse skozi za to, da deržava je vir vsih pravic, toraj vsemogoča, vsled tega opravičena po svoji volji naredbe dajati vsemu, kar je v njenem okrožji, bodi si cerkev, narodnost, srenja, šola itd. Sploh dokazuje „Vaterland", da katoličani ne enega izmed 60 paragrafov verskih postdv po tej odborovi podlagi ne morejo sprejeti.
Z Goreoskega. (Odperto pismo slavnemu vodstvu družbe sv. Mokora.) Ker mi kot dosmertnemu udu iz-verstne naše Mohorjeve družbe gre pravica staviti predloge, menim, da mi velecenjeno vodstvo ne bo štelo v zelo, ako mu pišem javno po „Danici". Ona je namreč med Slovenci bolj razširjena, kakor ,,Prijatelj" in „ Be sednik*'; r.adjam pa se tudi pridobiti po tej poti mnogo tacih, ki bodo moj predlog odobravali in tudi podpirali.
—	Kmali o začetku svojega povega delovanja dala nam j*? bila I. 1 S/Vi družba, tadaj še malemu številu udov (moja malenkost bila )«• 133. člen:, zlata vredno obširno knjigo „Slovenski Goftine, ali razlaganje cerkvenega leta". Menim, da je ta knjiga, ki je bda tudi v knjigo ter&tvu naprodaj do malega, ali pa že popolnoma razprodana. Že lanskega leta so me udje pri vpisovanju skerbno popraševali: kaj pa bomo dobivali potem, ko bo izdavanje Življenja Svetnikov dokončano? Moja misel in gotovo v-acega, ki bukve »Slovenski G ffine" pozna, je ta, «la kaj boljšega slavna družba ne more po skončanem „Življenju Svetnikov" dati družnikom v roke, kakor če pt skerbi nov nat s zgoraj omenjene obširne knjige. Jezik na bi se, se ve, nekoliko popilil; in na kar bi se u.ogel tudi poseben ozir imeti: knjiga naj bi bila natisnjena z večjimi čeikami. Pervi natis je v tej zadevi nekoliko pomanjkljiv (za tadanji čas — I. ls53
—	za celovško tiskarnico dakako odpustljivo), in bi ostareli ljudje knjige s tako drobnm tiskom ne brali lahko. Za vsako katoliško hišo in družino je že tako teleti, da ima v lasti evangeljske bukve; čc se pri toliko velikanskem številu udov, kakor se ima čast pona-šati z njimi slavna Mohorjeva družba, izdd vnovič „Goffine", dobijo oni poleg evangelija tudi njegovo razlaganje; z eno besedo: tako priporočila vredno knjigo, da se kaj boljšega in koristnejšega našemu narodu sko-
raj oe more dati v roke. Kar bi bilo k temu te svetovati, je to, da bi te II del nekoliko pomnožil. Naj bi se novemu natisu dodale n. pr. premišljevanja za one Svetnike, ki jih slovenski rod po rasnih krajih io pokrajinah časti kot posebne pomočnike. Prepoitovanega gosp. kanonika Jož. Rozman-a „Cvetje keršansko slovenske zemlje" kaže prav lepo, na katere sopraznike naj bi se pri tem poseben ozir jemal; — v tej zadevi bo pa vedil gotovo še marsikdo drugi kaj več nasveto-vati. Govoril sem ravno te dni z nekim vsega spoštovanja in hvale vrednim g. duhovnikom o tej reči, in on je ves ta nasvet popolnoma odobraval.
Na to bi vender le kdo utegnil ugovarjati: Družba sv. Mohora je izdala že enkrat „Goffine-ta"; čemu toraj drugi natis? Naj se poskerbi rajše za kaj druzega, kar še nimamo. Na taki mogoči ugovor pa pravim: Tudi življenje fdjanje) Svetnikov Božjih je družba že 1. 1853 in 1854 podala svojim udom, in pa še s podobami; vender pa ji je morebiti ravno novo izdajanje omenjene knjige privabilo ono ogromno število udov, s katerim se zdaj ponašati zamore. Postavil bi mnogo na to, da tudi ponovljeni in pomnoženi natis „Goffine-ta" bi družbi naklonil še več udov, in kdor bi to delo v roke dobil in bral, gotovo bi djal z menoj vred: Vsaki posamesni iztis teh bukev je vreden vezanja v U3nje in zlati ob rezek; kajti v duhovnem oziru zaslužijo odlični naslov: dragocena, nepreplačljiva knjiga.
Naj blagovoli toraj častiti odbor slavne Mohorjove družbe ta nasvet v svoji pervi seji v pretres vzeti, in če se z njim strinja, naj se spusti s kakim strokovnjakom v razgo or, da bi se prihodnje leto 1875 že natis pričeti zamogel. Božja pomoč!
Rodoljub Podratitovski.
Pristave k. Boljega si blezo spoštovani naš gosp. Podratitovski ni mogel izmisliti, kakor je ta nasvet. Pristavili bi mi, da delo bi potrebovalo nekolikega piljenja in predelovanja ne le v mehanični obliki, ampak tudi v zlogu, v zistemi itd. Nektere tavtologične, odveč ponavljevane reči bi se dale bolje vrediti, v nekoliko krajši obliko spraviti, drugo pridjati itd., kakor omenja g. pisatelj. Ako dobi delo spreten gospod v roko, ki bi ga vravnaval z veseljem, z sercem, z umom in znanjem, dobijo potem Slovenci knjigo v roke, ki se ne dd z zlatom odvagati.
Vred.
Na Reki Staj., 19. sveč. — C. — {Žalosten nasledek shlinjene sprave, vkoreninjene jeze.) Na sv. Polone dan, (J. sveč , se snideta dva Planinčana, ki sta si bila v nekem sovraštvu, na somnji v Zagorji za Savo. S... pošten mož, tudi ključar (cekmošter) na sv. Planini, vidi že dalj rasa zaželeno priložnost, da se spravi s svojim zopernikom. Po somenjskem opravku povabi S..., svojega nasprotnika na polič vina v kerčroo v dobrem namenu, da bi se po kristjansko spravila in svoje nasprotovanje na lepem v pravo prijaznost poravnala. S... svoj dobri namen pri nasprotniku na videz doseže ; kajti roko mu v spravo podd. Ali kaj se zgodi? Pride čas se domu podati, ter gresta do določivnega pota skupaj; ali hinavski spravn k mu je bil samo na videz dober, kar naslednji žalostni dogodek priča.
S... gre s svojo ženko, ki jo je seboj imel, mirno svojo pot pro'i domu, kar ga uni hinavski spravnik a svoio zastarčlo jezo v serci s kolom v roci vernivši se doide, ga mahoma dvakrat po glavi tolovajsko mahne, da se k j na tla zverne in obleži. Ženka leti vsa prestrašena iskat pomoči; ali ubijavec že tudi odleti.
Spravijo ga domu, dajo previditi s ss. zakramenti, pa v malo dneh je bil merlič — žertva vkoreninjene, maščevalne jeze, sprave hinavske! — O nesrečna jeza,
koliko zlega si na zemlji že vzročila, koliko milih zdih-Ijejev vzbudila, — koliko britkih solz in kervi prelila! Kakor kri nedolžnega Abelna jo zemlja popije, pa tudi aa maščevanje v nebo vpije!
Kako nesrečen in milovanja vreden je tedaj človek, ki se jezi ali drugim enakim strastim vdi ter jim v aerci korenine poganjati pusti; one mu Božjo podobo stratijo, ga na umu oslepijo, v mnoga hudodelstva pahnejo, — ga store sužnja satanovega!
„Slisali ste, da je Bog že v stari zavezi govoril: Ne ubijaj: kdor pa ubija, bo sodbe kriv. Jaz vam pa ovem", pravi Jezus, „da vsak, kdor se nad svojim ratom — bližnjim jezi, bo kriv sodbe." Kdor ga pa v jezi z gerdimi priimki zmerja, psuje, bo ,,kriv zbira-liša" — visi sodnije —; hujše zmerjanje in psovanje pa je „krivo peklenskega ognja."
„Bratje!" opominja sv. apostelj Pavel kaj lepo in priserčno, „nikomur ne vračujte hudega za hudo"... „Imejte, kolikor vas zadene, mir z vsemi ljudmi. Ne maščujte se sami, preljubi! ampak dajte prostor Božji jezi (izročite Bogu svojo reč). Zakaj pisano je: „Meni gre maščevanje, jaz bom povcrnil, reče Gospod"... ,,Ljubezen bodi brez hinavšine". „Ljubezen ni nevošijiva, ne dela krivice, se ne napihuje, ni častilakomna, ne iše svojega, se ne da razdražiti, ne misli hudega, se ne veseli krivice ..." „Sovražitc hudo, deržite se dobrega ... „Ne daj se hudemu premagati, temuč premagaj hudo z dobrim!" —
Ravno ko to pišem, suje zunaj neprenehoma sneg, kakor da bi ga iz rehte izsipal; že je čez pol kolena na debelo in nehote mi prihaja misel: Nebo samo pred tacimi hudodelstvi svoje milo obličje zakriva žalovajoČe nad ostudnimi pregrehami človeškimi; mati zemlja svoje lice sramožljivo v beli pert zagrinja in jokajoča nad takimi hudodelstvi človeka tiho pa resno opominja: ,,Skrivaj se, o človek, tudi ti pred hudobijami, vari, ogibaj se jih na vso moč; storjene, doveršene pa v pravi pokori z resničnimi solzami objokuj, omivaj in opiraj v kervi Božjega jagnjeta, da postaneš bel kot sneg in enkrat pred Božjim sodnikom milost najdeš!"
Iz Bosne. Do častivcev presv. R. Telesa. Pred štiri sto leti je grozovitni Turk kraljestvo Bosansko končal; plemenitaše in boljarje, ki niso hotli Kristusa zatajiti in Mahomedu se klanjati, dal je vse pobiti (samo okoli ta-daujega glavnega mesta Jajice jih je toliko poklal, da je memo tekoča precej velika reka bila skor V3a kervava); prosti narod vklenil je v težko služnjost, zemljo pa je razdelil med svoje turke in poturice (poturčene kristjane).
Polomesec, znamnje turške vere, je gospodoval in Se gospoduje po vsej Bosni, častni križ mčgel se je umakniti in prikriti, da se o pravi dobi toliko sijajnije zopet prikaže. Ta čas kristjani cerkev niso smeli popravljati, še manj novih zidati; zato jih je neznano malo po Bosni, nektere fare še celo nobene cerkve nimajo. Tužna Bosna ta čas tudi ni imela presv. R. Telesa v cerkvah hranjenega, ker sovražni Turki bili bi ga gotovo skrunili; zato se tudi umirajoči niso mogli obhajati za popotnico. Turško sovraštvo do kristjanov, sosebno katoličanov, zdaj zelo odjenjuje, v Carigradu smejo o sv. Telesu očitno po mestu svojo procesijo imeti in še vojaška turška muzika se jim dovoluje); zato pa tudi katoličanje skušajo cerkve popraviti in keršanstvo tudi bolj očitno kazati. V Bosni so po 401etnčm prenehanju Trapisti menda naj pervi presv. Telo v svoji kapelici jeli hraniti in o službi Božji izpostavljati, pa tudi pregovarjati dušne pastirje, naj bi zdai, ko ni nobene posebne nevarnosti onečastenja, začeli po farnih cerkvah
presv. Telo hraniti. Nekteri, ali nesnano redki, so ubogali, drugi imajo razne izgovore. Ravno sdaj pa se je 6 dušnih pastirjev oglasilo, da bodo radi presv. Telo v cerkvah hranili, ako se jim za to potrebne reči oskerbč, ker nimajo tabernakeljnov, ne kelihov, ne kadilnic itd. Trapisti pa so vse razdali, kar so imeli, da že sami težko in bolj s slabim izhajajo; toraj prosim verne Slovence, zlasti častivce presv. R. Telesa, naj pomagajo napraviti 6 bornih sedežev Jezusu v presv. R. Telesu. Za tukaj sne neznane siromašne cerkvice bi se s 50 gl. za eno cerkev dale oskerbeti naj veče potrebe za hranjene presv. R. Telesa, in koliko molitve bi se več zgodilo, koliko časti bi Jezus v presv. Zakramentu več prejemal, koliko dobrčt ljudje, pa mogoče bi potem bilo umirajočim o vsakem času sv. popotnico podeliti. Po tem zgledu bi se kraali ravnala vsa Bosna. In kdo bi imel pri tem naj več zasluženja, naj veči delež? Gotovo ti, kteri so pomagali, da se hrani presv. Telo v cerkvi. Morebiti kdo premožnih hoče vse zasluženje od ene cerkve sebi pridobiti; naj 50 gold. pošlje.
Prepričan sem, da bi kmalo dobil potrebnih 300 gold., ako bi verno slovensko ljudstvo to mojo prošnjo vedilo, zato prosim lepo in ponižno gg. dušne pastirje, naj jo iz ljubezni do Jezusa v presv. Zakramentu raa glase ljudem, kjer ni kake velike potrebi za vsakdanji kruh, darove o priliki pošljejo ali preč. g. kanoniku Urhu, ali vredništvu Zgodnje Danice, ali pa kar naravnost v Bosno.
V Samostanu „Marija Zezda" v Bosni, pustno nedeljo 1874, zadnja pošta: Altgradiška.
Valent Lah.
Razgled po oreh*.
Praska kultura v Trieru so hotli zopet škofa rabiti; odjenjali pa so blagodušno, kajti zraka in svitlobe tudi po novi učenosti še ne znajo rubiti, druzega pa bilo ni. — V Monastiru tudi niso mogli škofu pohiftja na dražbi prodajati, ker živi čiovek se ni dal najti, da bi bil škofovo robo peljal na dražbini prostor.
AogleŠko. Disraeli (Disrili), sedanji načelni minister angleški, jc konservativne stranke (Torist), roj. 31. grud. ]805 v Londonu. Pisal je silo romanov in v enega je vpletel tudi Albanca Skenderbega. Sedaj je £e v četertič v angleškem ministerstvu. V poslednji brofturi „Bitva pri Dorkingu", ki dela velik šum, Angležem po jasnuje, kolika nevarnost je politiško prevagovanje Pra-sije za Anglijo. Izvolitev Disrali-eva bi bila tedaj znamnje ne prevelikega sočutja Anglije do Bizmarka in Bizmarki je. Ta reč ima morebiti dosti veči pomen, kakor bi bilo na pervi trenutek misliti. Na pervo je Anglija na katoliškem taboru zavergla prusko trinoštvo, zdaj pa ga je zavergla z izvolitvijo Disrieli evo. Na katoliškem taboru je bilo zastopano vse angleško plemstvo iu ljud stvo tako, da je bilo na njem toliko tisučev naroda, kolikor na luteranskem konventikelnu stotin. Tukaj je le prilika opomniti, da na Angleškem ste dve politiftki stranki, ki se od nekdaj med seboj pulite: Tories(kon servativci) in Whies (Huigs, t. j. „kislo mleko*', kar zaznamnuje liberalce).
Tako se zlagoma razpleta pruski polom, ker občno mnenje vsih dežel in narodov je zoper tlačenje cerkve, redov in narodov, kakoršno je zdaj na Pruskem. Keršanstvo in človekoljubje obsoja Bismarkovo počenjanje.
Listek za raznotero robo in blago.
Smert Juda-Iškaijotova.
(Poleg Ulijanskegm tloiil Bogdan Ternovec.)
Ko Juda besni bil na drev ▼ togoti Obesil se, njegov krilatec zgane Nahipno se, okoli njega stane
Z rodečimi bojevati peroti.
Z vratu visela že mu verv nasproti Je ognju jame večne, mu postlane; In komaj v njo telčbi ga, že vžgane
Kosti njegove Bičajo v strahoti.
In ko dospel v nevihte je ognjene, Temote kralj pohlepno k njemu serne, Pogladi čelo s krempljem si na perstu.
Z rokama se obupanca oklčne, In s ustno černo-kervavečo verne Poljubec mu, ki bil ga dal je Kerstu.*)
2 Dvaaja. Telegram 5. sušca o 22!/,. Ravno prejelo peticijo predložil. — Hohenwart je ravnokar is-verstno govoril. Slava poštenjaku.
Skefie se bodo še ta mesec sbrali na Dnnaju.
Iatilai in dlfcOTSki podporni tkod obilno obiskana. Vse ▼ naj lepšem redu. Poročilo prihodnjič.
Kttt se v Ljubljani in drugod še zmiraj razširjajo. Ljudje v Ljubljani so jeli obilno moliti, nekteri Hberaluhi pa še gerje Božjo pravico dražiti, ie celo čez molitev godernjati. Hudobnež preklinja, dokler njega samega nesreča za gerlo ne prime.
h it-Tida nad Ljubljano, 25. sveč. — Danes popoldne ob petih smo pokopali blagega dobrotnika iol-•kih otrčk, tukajinega domačina glasovirca g. Andreja Biteae-a, ki je v Ljubljani z glasoviri kupčeval. Živel je varčno in si je s pridnostjo pridobil lepo premoženje, ktero bo po sverieni poslednji volitvi dobila tukajina šola. Sprevod je bil veličasten; 24 včz iz Ljubljane, šolarji so mu šli do Gašperja naproti. Na grobu so mu ljubljanski čitalničarji nagrobnico zapeli. — Certica iz njegovega življenja: Svojemu podmojstru je o nedeljah in praznikih dal sreberno dvajsetico, ako je dom& osta jaJ, k kosilu in večerji prišel, ter ga je tako učil reda, spodobnosti in varčnosti. Uni podmojster še živi in je poiten gospodar.
S Teruta, 25. sveč. Vpraianje: Ali je prišla že zaželena latinsko-slovenska Hebdomada sancta včliki teden) na svetlo, ali ne? B. D. K. 'isatelj, ki jo je obetal, naj se oglasi.
Vred.
It DlM ji bode 19. sušca, t j. sv. Jožefa dan, slovesen shod patrijotiškega ljudskega društva za spodnje Avstrijansko. Na to slovesnost, ki bo v veliki godbeni dvorani (im neuen gross. Musikvereins Saale) se prijazno vabijo družbeniki vsi, in pa katoličani z Dunaja in is kronovin, da naj bi se je prav obilno vdeležili.
Nedružniki gosti, tudi gospč, dobivajo vstopnice od 5. do 15. sušca v pisarni katoliških društev na Dunaju (Klizabethstrasse Nr. 9 — Mezzanin). Tam se tudi
v družbo sprejema in zvedo se vse okolišine o shodu. Pismene vprašanja se pošiljajo z napisom: „An die Ver-eiosleitung des patriotisch kathol. Volksvereins in Nieder-osterreioh, VI. Bez., Mariahilferstrasse 27." Za zunanje ude se nadjajo znižane cene na železnicah.
Na Dunaju, 25. sveč. 1874.
Dr. Frid. Harant, c. kr. deržavni svčtnik, predsednik društva.
Cesar se je 27. sveč. zjutraj o '/a6 vernil na Dunaj, bivši 16 dni na Ruskem.
Kardinal Tarkvini, pred Božičem izvoljen iz jezui-tovskega reda, je 15. sveč. umeri za pljučnico.
S?. Oče so za stoljnega prošta v Solnogradu imenovali dr. Della Buona, nekdanjega profesorja v Gorici.
V Monakovem na Parskem so 14. grudna v kerčmi pri ostrigah in vinu šampanjcu (poljancu) sedeli trije gospodje. Poljubilo se jim je norčevati s kolero in po-smehovaje so ji napijali zdravico (Die Cholera ironisch hoch leben liessen). Ob dveh po polnoči so ili domA. Ob 8 zjutraj eden njih dobi kolero; ob U pred poldnem je bil že mertev. Drugi je zbolel zveččr, tretji pa drugi dan; tudi ta dva ste umerla. Vse mesto je polno te govorice.	(Volksstg.)
T Ostro? na Poznanskem prihaja dan na dan množica duhovnov, plemeuitih gospodov in gospej iz naj viših poljskih deržin, ki hočejo nadškofa obiskati, kar jim ječAr ne dopusti. — Tega vender celo trinog Neron
*	n a	•_ 1T> __1__ T__aL bkm mm«« aamai n ni k.aml
pri ss. Petru in Pavlu in sploh pri mučencih ni^braniL
Se vč, Bizmark je bo.......
se po vsem Gnjezno-J
A	»M	g	-----
je bolj človekoljuben od Nerona 1 ? Sicer
_ r„______jez do-Poznanskem moli za nadškofa ▼
ječi in ni je katoliške hiie, da bi ne želeli podobe mu-čenca svojega nadškofa. — Lahko je rekel Moltke, da si Prusi nikjer niso ljubezni pridobili in je s takim po-čenjanjem ne bodo, razun k večemu pri kakem „ Tag-blattarji" ali „Narodovcu".	. .
Na Japanskem se je punt vnčl, boje zato, ker tisto Ivakura, ki je lani po Evropi hodil, hoče vladne zadeve po tujem kopitu preravnavati.
(knjiga
*) Kristusu.
MMuhovske spremembe.
? Lafantinski škofiji: C. g. Matija Vurcer je postal župnik pri zgornji it.Jungerti, in č. g. Albin Šwinger, mašnik nemšk. vit. reda, oskerbnik Središke fare. — Prestavljeni so ČČ. gg. kaplani: Jan. Bdheim za I. na Laško; — Anton Fiier, k sv. Marjeti na Pesnici, in Matija Frece za H. na Laško. — C. g. Miha Šumar gre začasno v pokoj.
Mtobrmini darovi.
Za sv. Očeta: Z Berda 10 gl.
Za amerikanski misijon: Fr. Lovšin 1 gl.
Za kranjske usmiljene sestre v Banjaloki: Po gosp. Rozm. nekdo 2 gl. — Rojakinja pridnih misijonark 20 gl. — Po g. Rozm. O. Dobravec 5 gl.
ff: prejeli darave za sv. Očete, atrik. mis., Bož. gr. in čist. spoč. — Z Berda: Prejeli za Bosno. (Dalje.)
Pogovori z gg. dopisovalci.
M. S.: Izverstni spis došel in prej ko bo moč, se prične; tudi drugo omenjeno bode ksj primarno, toraj prosimo. — G. J. K.: Odg. kmali.
Odgovorni vrednik: Loka Jertn. — Tiskarji in založniki: Josef Rlaznikovi dediči v Ljubljani.