V izobrazbi in organiza¬ cij* je moč in bodočnost. f$ Park Street SLOVENIJA 6. ŠT. 46. OFFICJ a t npr 1 * at /~v -m-. SLOVENIA The only South Slavic Newspaper in Wisconsin. URADNO n a cit THE S0UTH SLAVIC BENE VOLENT SOCIETY “SLOGA” OF WISCONSIN. —_ ' L0 JUGOSLOVANSKE PODPORNE ZVEZE “SLOGA” V WISCONSINU. MILWAUKEE, WIS., NOVEMBER 17, 1916_ 17. NOV. 1916 Spoštujmo sa¬ mega sebe, da nas bodo spoš¬ tovali tudi tujci Phone Hanover 4187-R VOL. 2. LETO 2. VOJNI PREGLED Zadnjih sedem dni bila sko- ro vsa bojišča pozorisče vročih bojev, v katerih so enfcentni za¬ vezniki dosegli več važnih vspe- hov. Izjema je samo Transilvani¬ ja, kjer so Nemci nekoliko na¬ predovali. Dobrudža. Najvažnejše spremembe so se dogodile zadnje dni v Dobrudži, kjer so se ruske in rumunske če¬ te več tednov umikale ter prepus¬ tile vojski centralnih zaveznikov pod vodstvom Mackensona skoro že celo Dobrudžo, kar je naprav¬ ljalo položaj Rumunije narav¬ nost obupen. V tej stiski je ru- munski kralj poslal apel na svoje zaveznike ter jih rotil, da naj mu vendar pošljejo potrebno pomoč ter tako obvarujejo njegovo de¬ želo pred enako usodo, kakršna je zadela Srbijo. Rusija se je od¬ zvala temu apelu in poslala znat¬ no pomoč. • Zopet je bila Rusija tista sila, ki je prekrižala nemškemu gene¬ ralnemu štabu načrt, vsaj začas¬ no, čd že za stalno ne. Ko je Fran¬ cozom trda predla v prvih mese¬ cih vojne, so na njihov poziv Ru¬ si udarili z veliko silo na Nemce in Avstrijce ter tako zmanjšali Entered ---- ^—— -_matter December 22, 1915, at the post Office at Milwaukee, Wisconsin, under the Act of March 3, pritisk na Francoze. Tudi Ital j a ne so rešili Rusi .pred avstrijsko ij« Haroeb Beaumont HameL TH- silo. Sedaj je prišla na vrsto Ru munija in tudi njej pomagajo iz stiske. 'Silna ruska ojačen j a so v Do¬ brudži omogočila ,da so ruske in rumunslje čete pod poveljstvom ruskega generala Saharova reor¬ ganizirale ter pričele z ofenzivo, ki je takoj v prvem tednu vrgla nazaj Mackensenovo vojsko ža celih 35 milj. Rusi in Rumunci so se namreč umaknili prav do Dae- ni črte, ki leži 15 milj severno od trdnjave Hirsova. Ta trdnjava je padla v prvih par dneh nove o- fenzive. Ko je bila enkrat izgub¬ ljena ta črta,se je moral Macken- sen urrtakniti še l}plj proti jugu in zadnja poročila pred zaključ¬ kom lista naznanjajo ,da se vrši huda bitka 20 milj južno od Hir- sove in sicer gre za omenjeno že¬ leznico, ki je za Rumunce izrečno velike važnosti. Levo Mackeftse- oovo krilo je do sedaj največ tr¬ pelo. Poročila iz rumunskih in rus¬ kih virov zatrjujejo, da so bolez¬ ni in porazi demoralizirali sovraž nika, ki je izgubil eno tretjino svoje moči. To je baje vzrok, da se Mackensonova vojska tako hitro umika. Transilvanija. Manj sreče pa imajo Rumunci v Transilvaniji, kjer so doživeli ^ občutnih porazov. Jugo- ^hodno od prelaza Rdeči stolp S0& jPalkenhaynove čete Osvojile k' a i Surdoin, ki leži 16 milj glo- °ko vRumuniji. Tekalen vspeh je Falkenhayn dosegel tudi zapadno od prelaza Tfedeal, kjer si je osvojil več ru¬ ti unskih strelnih jarkov in zajel okrog 1000 jetnikov. Rumunske čete so napadale z znatno silo. Nemci in Avstrijci zahtevajo zase znaten vspeh ob poti ,ki vo¬ di v Valahijo, kjer so zajeli 1800 sovražnikov. Temu nasproti so tudi Rumun¬ ci dosegli nekaj manjših zmag na tem bojišču. Vendar pa so neka¬ teri nemški vojni strokovnjaki mnenja ,da bo Rumunija do Bo¬ žiča popolnoma v oblasti Nemči¬ je in njenih zaveznikov, na kar bodo ti pričeli prodirati proti O- desi. V tem slučaju bi se morali Rusi umakniti iz Galicije in Bu¬ kovine. Te trditve so še daleč od uresničenja. Srbska zmaga Si bi so dosegli znaten vspeh nad Bolgari in, Nemci pri reki čemi, jugovzhodno od Monastir- ja. Srbom je pomagala francos¬ ka artilerija ter tako prisilila so¬ vražnika, da se je umaknil skoro za dve milji. Srbi so zajeli 1000 sovražnikov. Bitka je trajala dva dni. Srbi so na tem bojišču ujeli 6000 jetnikov od 12. septembra. Srbi so si osvojili tudi vas Iven in napredovali severno od Eliselo. Nemci poročajo, da so bili Srbi odbiti z velikimi izgubami. 5000 nemških ujetnikov Vseverni Franciji ob reki Aurce so Angleži dosegli sijajen vspeh, ko so iznenadili Nemce s svojim silnim napadom. Angleži so več dni obstreljevali, nemške pozicije in potem nenadoma napadli. Pred no so se Nemci dobro zavedali, so jim bili Angleži že za hrbtom. Nemci so se pripravljali ravno na zajutrk, katerega pa niso ime¬ li časa použiti, použili so ga lačni sovražniki, a nemške ujetnike so pognali proti angleški bojni črti in jim obljubili zajutrk v ujetniš¬ tvu. število nemških ujetnikov znaša nad 5000. Angleži so napre dovali za eno miljo daleč in za 5 molj na široko. Osvojili so si kra- 1879.” AVSTRIJSKI POSLANIKZAZ.D. Avstrijsko poslaništvo v Wash- ingtonu je bilo brez glave od 11. sept. 1915, ko je bil na zahtevo Združenih držav odpoklican av¬ strijski poslanik Dumba zaradi nepostavnih dejanj in zaradi nje¬ govega kritiziranja predsednika Wilsona. Sedaj se poroča iz VVash ing-tona ,da je avstrijska vlada poslala ime novega poslanika v odobrenje naši vladi. Novi posla- | porablja. DRAGINJA V NEMČIJI Statistični urad vojnega odbo¬ ra v Berolinu je izdelal statistiko o tem, koliko se je življenje po¬ dražilo vsled vojne. Ta statistika se nanaša na4000 domovanj vseh stanov v desetih mestih.Primer- jajo se cene v letu 1908 in v apri¬ lu tega leta. življenje četverogla- ve družine se je podražilo za $11 ha mesec kljub temu, da se sedaj mnogo manj kupuje ,oziroma u- To pomen j a, da se je ZDR. D.-BANKA VSEGA SVETA nik je grof De Tarnow - Tamow- j življenje podražilo za 73.47 od- ski. On je po rodu in po imenu jstotkov; — Kruh se je podražil Poljak in najbrže nič več, ker j za 46.90; krompir za 236.14 ;ma- avstrijska vlada ne da nikomur I slo in margarin ter mast za 68.39 važnega mesta ,ako ni prepriča- 'meso za 28.79; ribe za 390; jaj- na, da je z dušo in telesom samo ; ca za 226.71; kava za 188.94 od- Avstrijec in nič” druzega. Grof jstotkov. Krompirja se sedaj poje De Tarnow je bil do sedaj avstrij za 50.06 odstotkov več kakor prej vien in Beaucourt. Vsi ti kraji •so bili močno utrjeni in Beau¬ court se je smatral naravnost za nepremagljivo utrdbo. Bitke se nadaljujejo. -o- Česa si vsega ne izmislijo? V Philadelphiji živi natakar in pomivalec posode Benjamin Goodman, ki vedno sanja o tem, da nekega dne poroči bogato ne¬ vesto. Vedno je pričakoval, da se bo kaka bogata ženska vanj za¬ ljubila. To njegovo slabost so po¬ znali tudi njegovi tovariši in e- den izmed njih si je izmislil prav velik “trik”. Domišljavemu nata¬ karju so povedali, da se je vanj zaljubila neka bogata ženska iz New Yorka z imenom Pearl Schwartz. Natakar Goodman je mislil, da je sedaj prišel njegov čas in uresničenje jjjegovih sanj; zato je pričel s snubitvijo. Vsa stvar je šla gladko, kakor bi bi la z maslom namazana. Prišel je dan poroke. “Nevesta” je nosila športno kikljo, belo svileno blu¬ zo, črno kravato, svilene nogavi ce in črn klobuk z rujavim pajčo¬ lanom. 150 gostov je bilo na že- nitovanju. Razume se, da tudi plesa ni manjkalo.Tudi“nevesta” je plesala; toda usoda je zahte¬ vala svojo žrtev. “Nevesti” je nek nerodni plesalec zbil klobuk z glave in s klobukom tudi lase in 1— neveste ni bilo več; mesto neveste Pearl Schvvartz je bil Morris Diekler. Prevarani ženin bo moral še naprej čakati, da se vanj zaljubi kaka bogatin j a. . Robert Hastings, Cleveland, O., j g svoj čas zgubil ves spomin. Kmalu nato je izginil. Sedaj je pisal iz strelnih jarkov v Franci¬ ji. Spomin se mu je povrnil. — Tudi razum ? se mu je gotovo po¬ vrnil ! Predsedniški kandidat Hughes bo najbrže stopil v ‘ Španovi j o z bivšim predsednikom Taftom. Oba sta advokata po poklicu. ♦ Prvi občutnejši mraz je zahte¬ val v Chicagu štiri človeške žrtve ski minister v Sofiji, a prej je o- pravljal diplomatske posle v več drugih državah. Bil je tudi taj¬ nik avstrijskega poslaništva v Washingtonu. Prejšnji poslanik Dumba je vseeno obdržal svoj portfelj, čeravno je živel v Avs¬ triji. Umrl je pred nekaj dnevi. Imenovanje novega poslanika po¬ men j a, da so prišli odnošaji med Avstrijo in Združenimi državami zopet nazaj v normalni tir. -o- Nima časa, da bi si poiskal ženo. V New Yorku živi samec, ki je preveč zaposlen, da bi si po¬ iskal družico, za življenje«- Zate se je pogodil z nekim svojim pri¬ jateljem, da ta dobi zanj primer¬ no nevesto. Ako se mu to posre¬ či do božiča, tedaj dobi za nagra¬ do $1000. Ta z delom preobložen samec je Albert F. Shore, bla¬ gajnik in ravnatelj od The Shore Manufacturing Co. Star je 34 let, nemškega pokoljenja, rojen v A- meriki. Angleški časopisi so o njem prinesli natančen popis.Pra vij o, da je tudi sramežljiv, toda, kar je glavno, precej bogat. Kar se tiče njegove neveste, ima pa popolnoma fiksne ideje. Stara mora biti okrog 24 let, dobrega zdra«ja in dobre izobrazbe. More biti ali blondinka ali brinetka; prednost imajo vseeno brin^tke. Ako ima denar ali ne, to ne dela nobene razlike. Pred vsem pa mo ra biti takega temperamenta, da se bo strinjal z Shore-ovim, to je, mora biti premišljena in uka- željna. “Družabne metuljke” naj se ne prijavijo. • o šola za sufragetke. Komaj je volilna borba minila, so že sufragetke zopet na delu za nove zmage pri prihodnjih volit¬ vah. V letu. 1917 se bo po celih Združenih državah vršila nepre¬ stana agitacija v prid ženske vo¬ lilne pravice. Toda če bi kdo mi¬ slil, da ženske ne vedo, kako bi se lotile tega velikega dela, bi se po¬ šteno motil. Vse imajo tako lepo planirano, da more prinesti vspe- he. Prva točka na programu za prihodnjost so “sufragetske šo¬ le”, ki bodo ustvarjale govorni¬ ce in agitatorice. Ena taka šola je bila otvorjena v Bostonu v po¬ nedeljek. Taka šola traja samo en teden. Pouk sestoji iz pieda- vanj o govorništvu, o zgodovini sufragetstva, o dokazih za potre- 30 ženske volilne pravice, o org|- nizaciji, o postavodajstvu m o tem, kako seznanjati javnost. Ka kor izjavljajo voditeljice, se je prijavilo za te šole mnogo žensk po vseh onih državah, kjer še ni ženske volilne pravice in kjer je še nepopolna. 5ri2obivajte"nove"rm več 30 naročnikov, boljši bo list! dočim se je uživanje kruha skr¬ čilo za 35.49 odstotkov; maslo itd. za 46.78; meso za 57.6 od¬ stotkov. • Cesarska pisarna za živila po¬ šilja po Nemčiji strokovnjaka profesorja Ismar Boas-a, da pou¬ čuje ljudi, kako je mogoče naj- skromneje živeti. Ta profesor pravi, da je mogo¬ če živeti na malo več kakor nič hrane,toda berlinski soc. dnevnik Vorivaertz vprašuje, če je tako življenje sploh vredno življenja. Profesor Boas pravi, da imajo ljudje napačne pojme o hrani in tla m/jv, -Sc. je zdravstveno stanje nemškega naroda v nevar¬ nosti, ako nima zadostno hrane. Prof. Boas pravi, da je to mnenje napačno in da so ljudje pred voj¬ no preveč jedli in če sedaj manj jedo, je to zanje pravi blagoslov. Toda stradajoči ljudje imajo o tem čisto nasprotne pojme in vsa profesorjeva modrost jih ne mo¬ re prepričati o resničnosti tega stradalnega nauka. Posebno go¬ spodinje mu delajo preglavice in nikakor nočejo sprejeti tega“bla- goslova”; one hočejo kaj takega, kar tudi v želodcu kaj zaleže. V takih slučajih vzame profesor Boas v roke kredo ter s številka¬ mi dokaže svojo trditev in navad¬ no ostane profesor Boas sam s svojimi številkami, ker ljudje prej odidejo iz dvorane. -o- SIN DA SVOJO KRI ZA OČETA V La Cbosse, Wis. je umrl tr¬ govec Ward Bezinger iz New Albin, la., čeravno je njegov sin žrtvoval pajnt svoje krvi, da re¬ ši očeta. Poseben carski ukaz dovoljuje ruskemfl finančnemu ministru najetje posojila za dve miljardi rubljev. V Avstriji pride v kratkem kon¬ trola čez ves živež pod oblast po¬ sebnega urada. Novi avstrijski ministrski pred sednik je pl. Koerber. Vatikan, španska in Združene države so izrazile svoje nesoglas¬ je nemški vladi pri deportiranju Belgijcev v Nemčijo. Samo iz Antwerpena so Nemci deportira- li 21,000 Belgijcev. Posebno od¬ ločno protestira belgijski kardi¬ nal Mercier in njegova zasluga je, da so se omenjene vlade zav¬ zele za to krivično postopanje Nemcev. Avstrijska zračna f lotila j e na¬ padla italjansko mesto Padua ter tam z bombami pobila 90 žen in otrok. — ži vilo 20 stoletje! ? Ako vam je že naročnina na Slovenijo potekla, obnovite jo! Sedanja evropska vojna je na¬ pravila Združene države banko vsega sveta. Vlade skoro vseh večjih držav, bankirji, trgovci in fabrikanti zastavljajo ameriš¬ kim bankam svoje obveznice ali bonde, ker rabijo gotovino “cash’ Zvezni rezervni odbor praVi, da imajo bankirji v Združenih dr¬ žavah skoro za dve miljardi do¬ larjev obveznic od tujih vlad, bankirjev, trgovcev in fabrikan- tov in sicer: Evropskih obveznic zTa $1,627,000,000; Anglo - ame¬ riških za $212,000,000; Srednje ameriških za $88,000,000; ter ki¬ tajskih za $4,000,000. V kolikor gre za evropske obveznice, mora¬ jo biti iste plačane leta 1916. — $30,000,000; leta 1917. — $103, 000. 000; 1. 1918 — $260,000,000; 1. 1919 — $300,000,000 ;leta 1920 —$500,000,000 ;ostalih $229,000, 000 bo moralo biti plačanih na¬ slednjih par let. K temu pridejo še obresti. Toda ta dolg je jako majhen v primeri z onim dolgom, ki ga imajo posamezne evropske države doma.Plačevati te ogrom¬ ne dolgove ne bo posebna slast za Evropejce. -o- KOLIKO LESA BO RABILA EVROPA PO VOJNI? Evropa bo rabila za eno milj ar do dolarjev lesa prvo leto po voj¬ ni. Tega mnenja je dr. Edward Pratt, načelnik urada za doma¬ čo in tujezemsko trgovino. Ob koncu tekočega leta bo znašalo pomanjkanje lesa in lesnih izdel¬ kov vrednost od $400,000,000. Velik del tega pomanjkanja bo treba nadomestiti po vojni. K te¬ mu pridejo še potrebe, ki so na¬ stale zaradi vojne. V Franciji, Belgiji itd. bo treba nanovo gra¬ diti na tisoče poslopij in drugih zgradb. Računa se, da se bo sa¬ mo v ta namen potrebovalo lesa za okrog $400,000,000. K temu številu pride končno še stalna let na uporaba lesa v Evropo, za o- krog $580,000,000. Ako sedaj se¬ štejemo ono količino lesa, ki je zaostala zaradi vojne, dalje ono pošiljatev za zadostitev izvanrea nih potreb ter končno še stalno letno pošiljatev, tedaj se z goto¬ vostjo lahko računa, da bo prvo leto po v^jni Evropa rabila naj¬ manj za$l,000,000,000 lesa kljub vsem odbitkom. To pomen j a, da bodo sekire in žage pele svojo pe¬ sem po ameriških gozdovih, če¬ ravno ne bo Amerika sama pre¬ skrbela vsega tega lesa, temveč nekako eno četrtino. Statistika o tem, kdo preskrbuje Evropo z lesom, izkazuje za leto 1913 sle¬ deče podatke: Združene države za $84,000,000; Rusija za $88, 000,000; švedska za 84,000,000; Avstro - Ogrska za $68,000,000; Canada za $50,000,000; Finska za $47,000,000; Nemčija za $26, 000,0000; Norveška za' $24,000, 000 in Rumunija za $,5000,000. vojni dolg sedmih glavnih v voj¬ no zapletenih držav, v kratkem narastel nad 75 miljard dolarjev. Vojna sedaj stane$105,000,000 vsakih 24 ur. Izdatki ententnih zaveznikov (Anglija in dr.) so. skoro še enkrat tako veliki „ ka¬ kor oni centralnih zaveznikov (Nemčije in dr.). Ko je v aprilu 1.1. ta banka napravila prvo ana¬ lizo o stroških evropske vojne, tedaj je vojna stala vsak dan $90,000,000. In ako bo trajala vojna do polovice prihodnjega le¬ ta, tedaj bo ta vojni dolg naras¬ tel na 100 miljard dolarjev. Ka¬ ko strašno draga je sedanja voj¬ na, bomo najbolje videli, ako jo primerjamo z drugimi velikimi vojnami,ki so bile do sedaj smat- rane za naj dražje. Napoleonove vojne leta 1793 — 1815 $6,250,000,0001 Ameriška civilna vojna 1. 1861 — 1864 $8,000,000,000. Francosko pruska vojna 1. 1870 — 1871 $3,000,000,000. Južno afriška vojna 1900—02 $1,250,000,000. Rusko japonska vojna 1. 1904 — 1905 $2,500,000,000. Evropska vojna 1. 1914 — 17 $75,000,000,000. Samo na sedanji dolg evrops¬ ke vojne, bodo moi'ale države pla čevati $3,800,000,000 obresti. — A kje je še konec? 1,820 trgovskih ladij potopljenih Vojna zahteva strašne žrtve po¬ vsod, kjer se pojavi. Grozne so izgube na porušenih domovih, u- postošenih poljih, podrtih mo¬ stovih, porušenih železnicah, na izstreljeni municiji itd, a nič manj grozne niso izgube na mor¬ ju, zlasti na številu trgovskih ladij, od katerih je bilo potoplje¬ nih v dosedanjem 27 mesečnem teku nič manj kakor 1820, ima- jočih skupno 3,328,584 ton. Zadnji mesec oktober je bilo potopljenih 127 trgovskih ladij, kar je več kakor v kateremkoli izmed zadnjih sedmih mesecev. V oktobru je bilo med potop¬ ljenimi ladijami največ norveš¬ kih, namreč 56; angleških je "bi¬ lo 38. Toda po številu ton so An¬ gleži več zgubili nego Norvežani. New yorški “Journal of Com¬ merce” izkazuje, da pripada An¬ gliji'in njenim zaveznikom 75 od stotkov potopljenih ladij, 18 od¬ stotkov jih pripada nevtralnim državam in samo 7 odstotkov jih pripada Nemcem in njenim za¬ veznikom. ženske za preizkavo draginje. Minuli teden je zborovala v Milwaukee organizacija TheVVis- consm Federation of Women’s clubs. Na eni izmed svojih sej je konvencija sprejela tudi reso- lucijo, v kateri se predsednik Vil so n prosi, da naj prične z pre¬ izkavo sedanje draginje. Resolu¬ cija se glasi: # “Wisconsinska fe¬ deracija ženskih klubov, zbrana na svoji konvenciji na 9. nov. iz- Na Združene države bo brez j raža predsedniku Združenih dr¬ žav zeljo, da naj se odredi potom dvoma prišel dosti večji del po vojni, kakor je prišel pred vojno; kajti lesna industrija v Evropi bo razven v švediji in Norvegiji dodela disorganizirana zaradi voj ne, pri tem" ko bo pri nas bolje organizirana, kakor je bila pred vojno. -o- 75 miljard vojnega dolga. Na podlagi zaneslivih podat¬ kov trdijo uradniki Mechanic & Metal Bank New York, da bo ;ozadevnih departmentov preis¬ kava visokih cen, kakor tudi na¬ činov, po katerih se bi se dale cene znižati, ter o vspehih poroča čim prej”. — ženske zahtevajo preiskavo, a delavske organizacije se malo brigajo. Kakor ta slučaj kaže, so ženske bolj vredne volilne pravi¬ ce kot mnogi moški! Mraz je napravil velikansko škodo na pomarančah v Texasu. SLOVENIJA •s L O V E NIJ A” The Slovenia Tednik. Izhaja vsaki petek. Izdajatelj: Družba Slovenija. 408 Park St., Milvvaukee, Wis. ‘Naročnina: Vse leto. sl -50 Pol leta.. 8 mesece.. “THE SLOVENIA” YVeekly. Publisher: Slovenia Publsh. Co. Owned by F. X. Veranich. 408 Park St., Milvvaukee, Wis. Subscription. One . $1.50 6 months.. 3 months . $-.40 Posamezna številka 5 centov ŠIBKE IZ VOLILNEGA BOJA Stroški prav kar minolih voli¬ tev za predsednika, senatorje in kongresmane se cenijo na deset miljonov dolarjev. Znaten del te ogromne vsote odpade na repu¬ blikance, ki niso štedili denarja, da bi izvolili svojega kandidata Hughes-a. V ta namen so se baje potrošili celi trije miljoni.Kdo jih je plačal? Hughes jih ni! Plačali so jih oni, v kojih službi je bil, — bogataši! * * * Demokrat j e so baje potrošili 2 milj ona dolarjev za izvolitev Wil- sona. Tudi predsednik Wilson ni sam plačal svojega računa. Se mu ne izplača,kaj ti moral bi biti pred sednik skoro 27 let, da bi pri se¬ danji plači (75,000 letno) dobil samo stroške povrnjene; delati bi moral zastonj. Račune volilnih bojev plačuje stranka, za manjše urade plačujejo kandidatje sami. * * * Samo ob sebi se razume,da ima oni naj večjo besedo pri stranki, ki plača največ njenih računov. Od onih strank, za katere kapita¬ listi plačujejo račune, delavci ne morejo zase veliko pričakovati. * * * Podpredsedniški kandidat biv¬ še progresivne stranke John M. Parker pravi: “Izvolitev predsed¬ nika Wilsona je odločen protest zapada in juga, — predvsem za- pada, zoper vlado storakopitne- žev v republikanski stranki. Ista izvolitev je dalje nov razglas po¬ litične neodvisnosti, ki pomen j a veliko za bodočo prosperiteto in blaginjo naroda!” —Gospod Par¬ ker ima deloma prav. * * * Vanče C. McCormick, načelnik narodnega odbora demokratske stranke, je za časa volilnega boja zhujšal za 15 funtov. Gotovo mu ni žal za izgubljene funte, tem manj,ker niso bili izgubljeni !Kaj se hoče, kjer je čast, tam je tudi delo in žrtve! * * * Neki chicaški časopis, Roose¬ veltov privrženec pravi, da so re¬ publikanci zato izgubili, ker je bi¬ lo preveč boječnosti v njihovi vo¬ lilni kampanji. Seveda, navesti je treba nekaj za vzrok poraza! Mi pravimo ,da ni bilo veliko bo¬ ječnosti v republikanski kampa¬ nji, ker je bilo dosti denarja na razpolago in denar ni boječ. Več je pripomogel k porazu nazad¬ njaški program stranke, kajti demokrat j e so bili toliko napred¬ nejši v programu in toliko boga¬ tejši na vspehih, da so jim repu¬ blikanci segali samo do gležnjev. — To ni pisano iz delavskega sta¬ lišča, temveč s splošnega ameri- kanskega. \ * * * Odvetnik Long, St. Louis, Mo. je spravil na dan vprašanje, če bi republikanski predsedniški kan¬ didat Hughes sploh imel pravico biti predsednik Združenih držav, ker je bil njegov oče angleški dr¬ žavljan ob času, ko je bil kandi¬ dat Hughes rojen. Zakon pravi, da mora biti predsednik “natural bom”, a Hughes je pa samo “native bom”, to je, da je bil ro jen v tej državi. Long tolmači, “natural born” tako, da morajo že stariši biti državljani. Za slu¬ čaj Hughes-ove izvolitve bi to vprašanje najbrže prišlo pred vr¬ hovno zvezino sodišče. * * H« Starokopitneži in nazadnjakar- ji sedaj dolžijo Roosevelta, da je on kriv poraza republikanske stranke. Trdijo celo, da so pro- gresivci nalašč volili za Wilsona, ker so se hoteli maščevati nad republikanci, ker niso hoteli spre¬ jeti Roosevelta za svojega kandi¬ data. Hughes-ov poraz baje kaže nujno potrebo po Rooseveltu, kot predsedniškem kandidatu za 1920 — Tako in enako besedičenje so sicer slaba tolažba, a bolje nekaj kakor nič! * * čeravno je dobil predsednik Wilson nad 400,000 glasov več kakor njegov republikanski tek¬ mec Hughes, demokrat j e vseeno ne bodo imeli večine v poslanski zbornici. Republikanci in demo¬ krat j e bodo imeli približno enako število glasov, zato bode odloče¬ val ostanek poslancev, to so, pro- gresivisti in naprednjaki, neod- visneži in socialist. — V senatu i- majo demokrat j e večino. ❖ * ❖ Tisa slovenski listi, ki polemi¬ zirajo s svojimi miši jenskimi na¬ sprotniki s psovkami, zabavljan¬ jem in osebnimi napadi, naj ima¬ jo zavest, da niso osamljeni v svo jem “poklicu”. Nekateri nemški in v nemškem duhu pisani an¬ gleški listi se poslužujejo zgoraj navedene slovenske “taktike” zo¬ per sedanjo demokratsko admi¬ nistracijo, zlasti zoper Wilsona. Eden takih listov je tudi “Mil¬ vvaukee Free Press”. Ta se po¬ sebno odlikuje v stroki rokov¬ njaškega časnikarstva. Ob priliki Wilsonove ženitve, ga je ta list tako ostudno ometal z blatom, da bi ga noben cestni pobalin ne mo¬ gel ostudne j še. Ko se je na pod¬ lagi prvih poročil mislilo, da je Wilson poražen, je omenjeni list obžaloval, da ni v Ameriki nava¬ de, ki bi poraženega predsedniš¬ kega kandidata izgnala iz dežele; to se je seveda nanašalo na pred¬ sednika Wilsona. Da taki “revol¬ ver žurnali” nimajo dosti prija¬ teljev, kaže Wilsonova izvolitev. kor je bila kdaj prej. Vseeno pa plačujemo-sladkor po 8 in 9 c. funt. Ako se je že vse podražilo, bi bilo nazadnje čudno, če bi se tudi pivo ne, tudi to je sedaj prišlo na vrsto. Ta novica posebno v Mil¬ vvaukee ne bo posebno dobrodoš¬ la, ker se tu popije toliko te pija¬ če. Ker je skoro nemogoče spre¬ meniti sedanjo ceno za kozarec pive — nikel — bomo najbrže dobivali manj pive. Zakaj so prav za prav povišali ceno pivu, jav¬ nost še ni zvedela; morda zaradi vojne, morda zaradi podraženja žita, morda zaradi povišanja de¬ lavskih plač, morda samo zato, ker se vse drugo draži, morda ? -o- WILSONOVA ZMAGA DRAGINJSKE GRANATE Iz New Yorka se poroča, da se je napetost zaradi visokih cen premoga znatno zmaj šala, ker so cene pri velenakupu precej padle. Tudi premog, ki se je pred nekaj dnevi prodajal po $10 do $12.50 tona, ga je sedaj mogoče kupiti po $8.50 do $10 pri velenakupih. Predsednik trgovcev s premogom Arthur Rice, pravi, da je za zni¬ žanje odgovorno milo vreme in dejstvo, da so ljudje ozdravili od panike”, v času, ko so napolnili svoje shrambe s potrebnim pre¬ mogom, ker so se bali, da bi se še bolj ne podražil. — Rice je mnen¬ ja, da se premog letošnjo sezono ne bo več podražil. Po njegovem mnenju se je premog zatg podra¬ žil, ker je primanjkovalo rudar¬ jev, ker mnogo tovaren dela čez čas in ker se je med aprilom in septembrom izkopalo manj pre¬ moga, kakor navadno. Da so vse te opravičbe za visoke cene pre¬ cej jalove, mora spoznati vsak razsoden človek. Premogovni ba- rani so povišali ceno brez prave¬ ga vzroka. Nato so zglasili potom časopisja, da bo šla cena še višje ter tako pripravili ljudi, da so ljudje kupdvali premog z mrzlič¬ no hitrico v strahu, da se zopet podraži. Sedaj, ko je spravljen o- gromen dobiček, sedaj pa pravi¬ jo, da ni nevarnosti za povišanje, če to ni lumparija, ne vemo kaj je! In nekateri ljudje še vedno trdijo, da podržavljen j e rudnikov ni nujno potrebno!? Washingtonsko poročilo javlja da je letošnji pridelek sladkorne pese v Združenih državah tako o- bilen, kakor še nikoli do sedaj. Zvezni poljedeljski urad sklepa na podlagi poročil, da se je pride lalo okrog 918,800 ton sladkorne pese, ki je zrastla na 680,000 ak- rih zemlje. — Produkcija slad¬ korja bo letos za 44,000 večja ka- Sicer Wilsonova zmaga še ni pribito gotova, ker utegne urad¬ no štetje odkriti kako pomoto pr¬ vega štetja in tako spremeniti rezultat v onih državah, v kate¬ rih je samo par sto glasov razlike vendar je pak kaj takega skoraj nemogoče — pri sedanjih podat¬ kih in zato se mora Wilson smat¬ rati za bodočega predsednika na¬ še republike. Kaj moremo pričakovati od Wilsonove vlade ? — Wilson ni no vinec na predsedniškem stolcu; on ima za seboj rekord štiriletne vlade. V tej dobi je pokazal kaj zna, kaj zmore in kaj hoče. Doce¬ la naravno je torej, da moremo od njega pričakovati približno to, kar nam je nudil zadnja štiri leta Wilson je po poklicu mož uče¬ nosti, profesor. Kakor večina lju¬ di njegove vrste, tako pozna tu¬ di Wilson človeštvo bolj iz knjig in časopisov, kakor pa iz praktič¬ nih izkušenj. Vsled tega sodi razmere med človeštvom na pod¬ lagi naziranja in znanja .doblje¬ nega iz knjižnih in časniških vi¬ rov ter na podlagi vzgojenih pred sodkov. Njegova vzgoja, njegov , šola in njegova socialna pozicija vse to je Vzrok, da Wils« č*sfo ne vidi razmer v jasni l5di f j ; thnh več v nekaki megli. To velja pred vsem glede položaja med delavst¬ vom. * Kot gmotno precej dobro situ¬ iran idealist ni nikoli okusil boja za obstanek in zato on jako malo ve o tem boju, katerega bijejo milj oni delavnega ljudstva nepre stano. Wilson se je sicer tudi bo¬ ril, on ni držal križem rok v pros¬ tem času; spisoval je knjige, raz¬ prave itd, a on se ni boril za ob¬ stanek, obstanek, še dosti ugoden mu je bil zagotovljen; boril se je za več kakor obstanek. Njegova sposobnost in marljivost sta mu prinesla krasnih vspehov.In vspe- šni ljudje navadno tako-le misli¬ jo: “Ako sem si jaz pomagal na¬ prej, si drugi tudi lahko, ako ho¬ čejo.” To naziranje je napačno in dostikrat rodi jako slabe po¬ sledice za one, ki stojijo nižje od takih vspešnih ljudi. Za obstoj in napredek človeške družbe so potrebni vsi: od cestnega pome¬ tača gori do predsednika. Zato je v interesu človeške družbe, da vsi stanovi žive v popolni harmo¬ niji med seboj in v zadovoljstvu, v kolikor je to največ mogoče. Wilson je mož poštenjak. Te¬ mu menda ne more nihče opore¬ kati. In ako bi on zadostno po¬ znal tudi življenje, kakoršno živi velika večina ljudi te republike, kateri on predseduje, tedaj bi ga delavstvo lahko smatralo za“svo- jega”, das£ ga sedaj ne more, če¬ ravno zavzema dosti prijaznejše stališče, kakor so ga zavzemali njegovi bližnji predniki na pred¬ sedniškem stolu. Kljub temu je pa velike koris¬ ti za ameriško delavstvo, da je bil izvoljen demokrat Wilson in ne republikanski Hughes, kajti; čeravno Wilson ni poseben prija¬ telj delavcev, saj nasprotnik nji¬ hov ni in je voljen vsaj deloma upoštevati njihove opravičene zahteve,, dočim bi bil Hughes kot zastopnik velekapitalistov vezan zavzeti v največ slučajih delavs¬ kim interesom sovražno smer. Dalje je važna Wilsonova izvo¬ litev tudi zaradi nevarnosti, ki pretj naši republiki, da se zaple¬ te v vojno z Nemčijo ali Mehiko. Wilson je v svojem dosedanjem ravnanju diplomatičnih odnoša- jev ustrelil marsikaterega velike¬ ga kozla, toda vseeno obvaroval je svoje državljane pred nepo¬ trebnim prelivanjem krvi in dru¬ gimi groznimi posledicami vojne. Dalje je važna Wilsonova izvo¬ litev tudi zaradi finančnega u- stroja naše republike. Wilsonova vlada je sprejela zakon, ki je v znatni meri omejil moč in oblast new yorških denarnih magnatov, ki so prej narejali denarne krize in slabe čase, ravno kadar se jim je zljubilo. Oni so enostavno usta vili svoj denar, na kar je nastalo pomanjkanje istega in podjetja so se ustavljala eno za drugim. Temu je morala slediti kriza. Se¬ daj pa vlada priskoči na pomoč z denarjem potom svojih rezerv¬ nih bank, ako je treba. Ta Wilso- nova naredba je vzrok, da lani in predlanskim nismo imeli take krize v Združenih državah, kakr¬ šne še ne pomni Amerika. VViisonova zmaga pri zadnjih volitvah je končno značilna tudi zato, ker je pokazala, da imajo volilci naše republike vseeno tro¬ hico razsodnosti in da se niso da¬ li zapeljati v vabljive mreže de¬ narnih magnatov, ki s svojo po¬ litično mašino in neizčrpljivim virom drže skoro vse vzhodne države v svoji oblasti in tako od¬ ločujejo vlado cele države. Letos pa vzhod kljub svoji moči ni mo¬ gel odločiti, temveč je odločil za- pad. To pomenja važno spremem¬ bo v mišljenju prebivalstva in re¬ publikanci bodo morali z njo ra¬ čunati, ako bodo hoteli upati na zmago leta 1920. To pa dalje po¬ menja, da bodo morali kapitalisti svojih roparskih j opustiti dosti naklepov. Wilsonovo zmago torej lahko smatramo za znak splošnega na¬ predka, čeravno ne baš velikega. Pozabiti pa namreč ne smemo,da se kolo napredka suče zelo počasi a gotovo, dokler ne pride kaka . hiva elementarna sila. . zasuče v kratkem času za | •tlet j a ali celo stoletja. Bensonova zmaga bi pomen j a- la za delavstvo veliko, Wilsonova pomenja nekaj, Hughesova bi ne pomenila nič ali celo škodo. -o- V DOBI SPLOŠNEGA BLAGOSTANJA Ob tej priliki ne pozabimo zad¬ njih volitev in njihovega izida! Čegavih je onih 16 miljonov gla¬ sov ,oddanih za republikansko in demokratsko stranko ? Gotovo nič ne pretiravamo,* ako zapiše¬ mo, da je bila najmanj ena polo¬ vica teh glasov oddana od delav¬ cev, jednakih ali podobnih one¬ mu milwauškemu delavcu, ki je vlomil v tovorno karo, da tako preskrbi svojo družino z najpo¬ trebnejšim. Omejimo se samo na izid voli¬ tev v naši državi. Za governerja je bil izvoljen človek, ki deluje na to, da bi bili delavci še slabše plačani, ki deluje na to, da bi špe¬ kulant j e napravili še več profita in da bi bila draginja še hujša, da bi napravili velekapitalisti še več dobička. Za to je najboljši dokaz njegova administracija. In prav ta človek je bil izvoljen z delavskimi glasovi in sicer z znat no večino. Brez glasov mezdnih delavcev bi moral propasti in če bi tudi vsi drugi volili zanj. De¬ lavci so izvolili sVoj ega naj zagri¬ zene j šega sovražnika za svojega governerja, kar je prav isto, ka¬ kor če bi ovce postavile volka za svojega pastirja. Ali ni to dovolj žalostno izpričevalo za delavstvo samo? Ali ni to pozitiven dokaz, da delavci nočejo ali pa ne znajo samostojno misliti. To pa utegne tudi pomeniti, da so delavci za¬ dovoljni s sedanjimi razmerami, ker drugače bi si izvolili drugega človeka za to važno mesto. Delavci so torej sokrivi sedan¬ je draginje in zato morajo naj¬ prej sami sebe poboljšati in šele potem smejo pričakovati izbolj¬ šanja od vlade. -o- V Pontiac, 111. je pred kratkim izginila hčerka bogate in odlične družine. Sedaj so našli njeno truplo v reki. Preiskava je do? gnala, da je bila umorjena. Zapr¬ li so očeta, mater in sestro. Pred sodnika Page-a so pripe¬ ljali Thomas .Brackel-a pod ob¬ tožbo, da je vlomil v tovorni voz Northvvestern železnice. Njegov zagovor je bil to, da ima dva¬ najst otrok in da njegov zaslužek ne zadostuje za vse družinske po¬ trebe. Ker je pomožni distriktni pravdni k predlagal milostno sod¬ bo zanj, smemo verovati Brackel ovemu zagovoru; kajti urad dis- triktnega pravdnika se prej do¬ bro informira o vsakem slučaju, predno predlaga milost za kake¬ ga zločinca. Kdo je Thomas Brackel? O tem časopisje ne poroča in j^ nazad¬ nje tudi vseeno, kdo že je; kajti ne gre za osebo, temveč za stvar, za njegovo dejanje, ki ga je pri¬ peljalo pred sodišče. Ta njegov čin je važen za vsakega človeka, ki je navezan na svoj lastni vsak¬ danji zaslužek, pa če ima družino ali ne; kajti ako je nima, jo bo prej ali slej najbrže dobil. Pomislimo na očeta mezdnega delavca in na njegovih 12 otrok in ženo, ob enem pa pomislimo na sedanjo neznosno draginjo! Tudi če zasluži tak oče pet dolar¬ jev na dan, je nemogoče zadostiti vsem potrebam družine. Toda, koliko delavcev je v Mihvaukee, ki zaslužijo toliko; — bi jih pač lahko sešteli. Navadna plača je od $2.50 do $3.50 na dan. Pri ta¬ kem zaslužku nima 14glava dru¬ žina nikake možnosti za zadost¬ no ®n primerno prehrano, za o- pravo, stanovanje in gorko to. A- ko noče reditelj videti svoje dru- zme v pomanjkanju najnujnej¬ ših zi vi jenskih potrebščin, tedaj mora iti ali prosit ali krast, rad a i nerad. To je mera za prospe- riteto, ne pa, če velike korpora¬ cije in druga podjetja proglašajo sto-procentne dividende. Nabavite si to GRAFO- N O L O za BOŽIČ sedaj. - Cena $15.00 — do $200.00. Od¬ plačilo $1.00 na teden in več. Winter Piano Co. 375 Grove Street EMPRESS MILLINERY E. PČLLEV 352 Grove St. Velika izbira modemih ženskih k lo b uk ov po nizkih primernih cenah KLOBUKI OD $ 2.50 NAPREJ Telefon: Hanover 3362-J ANDREW JONAS Pogrebnik 393 GROVE St. Telefon Hanover 40 Krasen pogreb za $65.oo JOHN RAUNIKAR GOSTILNA 358 REED STREET Sveže pivo Edchveiss Dobro domače vino. Izvrstna posrežba Uljudno se priporočam Slo¬ vencem in Hrvatom, da me obiščejo v mojih prostorih, kjer sem Vam vedno na raz¬ polago. Bratom Slovencem in ’ Hrvatom priporočam svojo BRIVNICO z dobrim in točni® delom. Pridite in / prepričajte se! S. FABIJANčIč 5124(4 National Ave., West Al]i». FERK0 BROS. S Mesarija 270 FIRST AVE 5*| Vedno sveže in prekajeno ||| nteso kakor tudi klobase || domačega izdelka. Perut- || nina in divjačina v času. ^ mmmmm \ na prodaj .™a.a i2k nrf|ah Nat pn £' glaven dve '»«• Usodna Vse L v a?!!' ‘ meti S ™1 dom. e na 32-, w ***">“■ Vp n>šaj. ;r,,; V VaShln « 10 " ^ <2. fl.K.r Mi 418 Clinton St. (N17) na prodaj saloon naw ni ™ najbolj šem prostoru aalG f S" Slovenci - Vo- gal Grenf.eld ,n National Ave, se- O CONP A°A nt H0teK ^ Orašajte O. CONRAD, 5524 Nat’I-av,W.A. INAJ CENEJE! ! ! !j ZaNeSlJiVeJe!! HITREJE! ! !| POŠILJA Denar v staro domovino LOIHS B E WI T Z 5226 National-av West Allis Kadar ste žejni ali lačni, ne pozabite, da ste vedno postre ženi točno s svežimi jedili in pristnimi pijačami pri FRANK ZAJEČI 198 FIRST AVE VIL. J. GRONEWALD Licencirani pogrebnik in maziljenik Brezplačna poraba privatne kapel*. Cene nizke. 347 REED ST. N » u «“i a«. in W.lker St. MILAUKEE. Telefon Hanover 4497 FRANK TURK 526 Reed Street KROJ Ač~ . . Izdelujem vsakovrstne nove o- bleke po najnovejši modi in čisti ter popravlja stare. (30S) ZDnnc DDEICri POZOR SLOVENSKI MOTORISTI Kadar potrebujete “tajer- je”, nove ali stare, jamče- na popravila,obrnite se na ALB. H. ZIG0Y 513 National Avenue. Naš moto je postrežljivost. T ] Telefon Hanover 875 1—Tin m-3 DCH THE NATIONAL STlW 412 National Ave Naša posebna ponudba za Fotografije kabinetna velikost, in z eno veliko sliko zraven, duca $4.00. Ekstra fini kabinet $2-J Poštne karte najfinejše od $1 naprej Odprto ob nedeljah. C. TONNDORF, vodja. 300 PEČI ZA GRETI IN KUHATI in peči za mehak premog se proda zelo poceni Za vsako peč garantiramo. Postavimo na dom brezplačno kamorkoli kdo želi ^ _ Velika priložnostna kupčija Novo in že rabljeno pohištvo in PREPROGE J. MANDELKER 289 GROVE ST. S TA) VENI J A Jugoslov. Zveza Podporna _ “Sloga“ VSTANOVLJENA L tt, INKOEPORIRana L. 1915 Sedež: Milwaukee, Wis. UPRAVNI ODBOR: Preds.: JOHN KRAINC, 408 Parl< st, Mihvmkeo w Podp.: LEOP. ZORKO, 827 Ittdiana-av, Shebovo- ’ Tajnik: JOHN OCVIRK, 440 S. Pierce-st Mpf v Blag.: MATH STIGLITZ, 415 Florida st t?®' Zap, EP, MATITZ, 212 Greenbush st.Mn^aukee^is NADZORNI ODBOR; P Nadz.: IGN. KUšLJAN, 229-1 Ave.,Milwaukee Wis V ANT. TOMINŠEK, 5323 Natl-av w AU s I!L n=>dz.: JOE BENDA 471-53 -Ave, W. Allis wl POROTNI ODBOR: ~ Preds. :ALOIS GOLOB 114 TiVnnlrlir. r> m, , . JOHN STAMPFEL, ciafton wL "““'“S*" JOHN LENKO, 309 First-av, Milwaukee, Wis. POMOŽNI ODBOR: ANTON SEM, 298 — 4th Ave,Mihvaukee Wis MARTIN ROP, 308 Second Ave , Milwkuk^ Wis JOHN WOHLGEMUTH,822 lOniucidnX a v,Mw. V)hovni zdravnik: Dr. P. Langland, ’Nat’l & Grove st Glavne seje se vrše vsako tretjo sredo meseca v Iliria ob 8. uri zvečer. Uradno glasilo: SLOVENIJA. SHEBOYGAN, WIS. V ponedeljek zvečer je padlo pri nas 6 palcev snega, kateremu je sledil občuten mraz. Umrl je rojak Frank Janvič, star 29 let. Stanoval je blizu Voll- rathove tovarne na Upper Fali poti. Pogreb se je vršil 10. t. m. ob spremstvu godbe in društve¬ nih bratov in drugih udeležencev. Pokopan je na North Side katoliš kem pokopališču. Bodi mu tuja zemlja lahka! Umrl je Frank Burich, eden prvih naseljencev države Wiscon sin, kjer je živel zadnjih 50 let. Imel je svojo farmo pol milje južno od Reedsville. Ran j ki je bil rojen na češkem 1. 1836. V Ame¬ riko je prišel leta 1859. V času, ko je on prišel v ta kraj, je bila povsod še divjina in gozd, a da¬ nes so rodovitna polja in premož¬ ni farmerji vsepovsod. Vsekakor velika sprememba za to dobo. ki se je predstavil za kontraktor ja iz Madisona. Uradniki so bik seveda voljni razkazati mu svoje tovarno. Toda Brown je bil pre več radoveden; vsako stvar jt hotel izvedeti do najmanjših po¬ drobnosti. To je vzbudilo sum njegovemu razkažovalcu, ki je na to opozoril druge uradnike. Vsled tega je prišel Brown pod policijs¬ ko nadzorstvo in dognalo se je, da Brown ni nikak kontraktor, temveč uslužbenec Wolfe Plum- bing kompanije iz Chicage- Hotel je izvedeti razne skrivnosti o iz¬ delovanju enameliranih izdelkov. Bil je torej špijon. Ker Kohler kompanija ni hotela dvigniti ob¬ tožbe zoper Browna, je policija is tega izpustila na prosto, na kar je takoj zapustil mesto. Delavnice Kohler kompanije je obiskal minoli teden Joe Brovvn. TRIMESEČNI račun (za julij — setember 1916) JUGOSL. PODPORNE ZVEZE “SLOGA” 6.00 'Razne |Skupaj z|Društvo jpristojb. jplačati jposlalo 15.50 I 2.00 6.00 —.25 2.00 1.00 1.00 —.25 (1009.97 | 163.24 | 254.91 | 297‘.37 | 16.21 | 170.83 | 89.03 |1010.71 | 162.33 | 256.58 | 302.52 | 19.21 j 168.77 i 88.60 (14.25 . (14.00 |2bTOO (2001.56 (2008.72 Dolg dr. |Kred.dr. |Izplačani (Izplačam 30, sept. |30.sept. |boln. poi |posmrt. DOHODKI: Preostanek 30. junija . $18,985.09 Društva poslala . 2008.72 Iliria plačala obresti . 100.00 Skupaj $21,093.81 IZDATKI: Bolniška podpora . $794.00 iz posmrtnine . 255.00 Plača tajniku . Najemnina urada . 6.00 Znaki . 60.50 Glasilo. 6.00 Izvanredna konvencija . 19.30 Preostanek 30. septembra . . 19,903.01 Skupaj $21,093.81 SKLADI Posmrtninski . 13,414.21 Bolniški .'. 3,196.55 Upravni . 3285.09 Dolg društvam . 7.16 Skupaj $19,903.01 PREMOŽENJE NALOŽENO Prva uknjižba na posestvih $13,500.00 Vloga na banki Marshal & Ilsley: Hranilna vloga . 5999.13 čekovni račun . 403.88 Skupaj $19,903.01 I. Anton Sem, b. z. tjnik. Kusljan, J.Benda, A.Tominšek,nadz. ZAPISNIK IZVANREDNE SE- Je GL. ODBORA J. P. Z. SLOGA 8. OKT. 1916 Brat predsednik John Krainc otvori sejo ob 9. uri dopoldne. Podpredsednikom je imenovan Anton Sem. Navzoči so bili: John Krainc, Anton Sem, John Ocvirk, Frank Matitz, Matevž Stiglitz, Ignac Kušljan, Josip Benda in John Wohlgemuth. Debatira se o varščini za no¬ vega tajnika. Sklenjeno, da se da podpisati bond od dveh dobrih po sestnikov do novega leta . Sklenjeno, da začasni tajnik preskrbi trimesečni račun to je za julij, avgust in september. . Sobrat J. Wohlgemuth predla¬ ga, da se izplača bolniška podpo¬ ra 3uri j Brkoviču, ki se mu je zadnji seji zadržala. Mary Jereb prosi ,da bi se ji izplačala posmrtnina za možem ali pa vsaj tekoliko. Sklep, da se plača $100 Predsednik zaključi sejo ob 10. uri dopoldne. Frank Matitz, zapisnikar. -o- ZAPISNIK REDNE SEJE GL. ODBORA J. p. z. SLOGA 18. OKTOBRA 1916 Brat predsednik Krainc otvori sejo ob 8. uri zvečer. Podpredsed¬ nikom je imenovan John Wohlge muth. Navzoči so: John Krainc, John Wohlgemuth, John Ocvirk, Fr. Matitz, Matevž Stiglitz, Anton Sem in Josip Benda. Zapisnik redne in izvanredne seje sprejet kakor čitan. Novi člani: Pri društvu Sloga v -v št. 1: john Slatinšek in Jurij Ra- dolič. Pri društvu Napredna Slo¬ venka št. 6 Mary Rigelnik. Poročilo tajnika se vzame na znanje. Poročilo blagajnika se vzame na znanje. Izplačane bolniške podpore: Pri Sloga št. 1 $208.00; pri Na¬ prednost Slovencev št. 3 $67.00; •pri- Bratje Zaveze št; 4 $8.-00; pri Napredna Slovenka št. 6 $19; pri dr. Bratje Svobode št. 7 $16, sku¬ paj vseh podpor $478.00. Dopis društva št. 6 se vzame na znanje glede bolniške podpore Mary Krainc. Sklenjeno, da se kupi pisalni stroj. Josip Benda predlaga, da se sme lždati za njega do $50.00. Gleda se pa naj, ako ga je mogo¬ če dobiti ceneje. Brat predsednik John Krainc zaključi sejo ob 10 uri zvečer. Frank Matitz, zapisnikar. -o- IZ NASELBIN $15,000 odkodnine zahteva go¬ spa Marian Taube od Plankinton posestva,ker je na hodnikuGrand ave in 2nd St padla in si pri tem zlomila levo bočnico. šerif Mihvaukee County-ja Ed mund T. Melms je aranžiral kon¬ cert za svoje jetnike v okrajni je¬ či zadnjo nedeljo. Oktet Univer- sal je proizvajal več krasnih ko madov za jetnike. Takih koncer¬ tov namerava šerif več prirediti. OTVORITEV OBRTI. Prijateljem, znancem in cenjenemu občins¬ tvu naznanjam, da sem prevzel gostilničarsko obrt, kjer jim bom postregel po svoji najboljši moči. Vsem se priporočam v obilen poset. ANTON SEM, 298 — 4th Avenue, vogal South Pierce Street. Zakonsko nesoglasje rojakov Louis in Mary Planeshek (Plani- šek) se je pretresalo v občinskem sodišču pred sodnikomBassuener Ga. Planeshek ,ki je dvignila ob¬ tožbo, dolži svojega moža, da je ravnal z njo nečloveško. Preiska¬ va je pa dognala, da je njen mož priden delavec in da zasluži $3.10 na dan z napornim delom in da je žena potrošila skoro ves možev zaslužek. Distriktni pravdnik je bil mnenja, da nosi tožiteljica več krivde kakor njen mož. Tožba je bila zavržena. Sodnik jima je na¬ redil primerno pridigo.Obtoženec je moral plačati stroške. -o- Hoboken, N. J. — Dne 13. nov. je umrla pri svojem sinu v West Hoboken, N. J. gospa Marija Do¬ linar, vdova pokojnega Martina Dolinar iz škofje Loke in bila po¬ kopana na Fair View pokopališ¬ ču. N. v m. p. (F.Dolinar) -o- OSEBNA SVOBODA Meta Becknian je imela v ne¬ deljo gbožen glavobol ,katerega je hotela ozdraviti z proti - glavo- bolnimi krogijicami. Zavžila jih je 18, vsled česar so jo morali prepeljati v bolnišnico. Bo naj- brže ukrevala. MILWAUKEE IN OKOLICA Vojak, ki ne dela časti svoje¬ mu stanu, je Clarence Jungman, star 21 let in član baterije A, ki se je pred kratkim povrnila iz mehikanske mej e. Jungman je bil obsojen na 6 mesecev v prisilno delavnico, ker je ukradel zlato li¬ ro na 611 Jefferson st. Obdolžen je bil tudi, da je prehitro vozil avtomobil. Za ta prestopek je plačal $25.00 kazni in stroške. Poljska rganizacij‘a za pomoč bednim Poljakom v starem kiaju se pripravlja na novo veliko delo v prid svojih nesrečnih rojakov Novi program bodo začeli izvrše¬ vati na Zahvalni dan. Tudi Albanci ne držijo križem rok,čeravno so smatrani za skraj no zaostal in neciviliziran narod. Celo nekateri angleški listi so zbirali zanje prispevke. Med ameriškimi Slovenci je pa še vedno Veliko “najnapred¬ nejših” rojaki v, ki pravijo, da naj se ne brigamo za svoje rodne brate. Nas, milwauških rojakov, nas ni treba biti sram, kajti mi smo storili del dolžnosti, diugi del bomo pa storili na 7. januai- ja, ko bodo sloyenska društva pri redila velik semenj ali bazar, ka¬ kršnega še nismo videli v naši na ši naselbini. Pozor na to priiedi- tev! Jakob Hecker je vložil tožbo za ločitev od svoje žene ,s katero se je poročil v neki mali vasi v Avstriji. Leta 1912 ga je zapus¬ tila in se ni hotela povrniti na¬ zaj k njemu, čeravno jo je prosil. Hotel je življenje začeti znova, zato je prišel v Ameriko. Od tu je zopet pisal svoji ženi, a ona mu je odgovorila, da lahko živi brez njega. Ker je nesrečni mož zgubil vsako upanje, je vložil tož¬ bo. Mestne ljudske knjižnice bodo od sedaj naprej odprte tudi v ne¬ deljo popoldne od poludveh do pe¬ tih. Ta odlok bo za sedaj v velja¬ vi samo za tri mesece, a če se bo¬ de obnesel, bo ostal za stalno. Ljudski muzej na Grand Ave in 8th St je tudi odprt vsako nede¬ ljo popoludne brezplačno in nudi dosti poučljivega in zanimivega za gledalce. Milvvauški muzej je eden najboljših, kar jih ima Ame rika. Rojakom priporočamo, da ga pridno obiskujejo. Ljudsko - šolski učenec Kuz- manovič si je zlomil roko na šols¬ kem dvorišču. Njegov dom je na 60 Sixth St. Govornica Lige za žensko stro¬ kovno organizacijo gdč. Henry jev svojem govoru dejala, da ra¬ bi ženska najmanj $9.50 na teden za svoje potrebe in da v nobenem slučaju ne more pošteno živeti z $5.50, kar dobi veliko žensk za svoje tedensko delo. Dalje je de¬ jala, da ženske preveč delajo in v splošnem preslabo plačane. so Zoper take razmere je edina po¬ moč organizacija, ki varuje in se bori za koristi svojih članov. Bahač zlatarju: “Pokažite mi vse dragocenosti, ki jih imate v zalogi in ki so drugim ljudem — predrage!” Louis N. Hammerling. Med špekulacijami, ki se tičejo predmeta: kaj bi se zgodilo, ako bi bila voj nji končana? — pride človek na neke stvari, na katere takoj obrne posebno pozornost. Ne k... j takega je tudi prišlo na vr sto pri govoru četrt-stoletnice u- niverze v Chicagu,katerega je dr¬ žal prof. Irving Fisher iz Yale u- niverze, katerega predmet je bilo Nekaj predstoječih problemov”. Iz tega zanimivega govora pobe- emo le nekaj najbolj zanimivih točk, ki se tičejo individualne svo bode v zvezi z vživanjem alkohol¬ nih pijač. Med drugimi je rekel tudi: “Zopet je človek znašel neke vr¬ ste drožerije, toda te so se poka- zale prej kot nekako prokletstvo kot pa blagoslov. Prekiniti bi se moralo z uživanjem alkohola in morfijia, skupno z takozvanimi patentnimi zdravili. To se more doseči le z izobraževanjem ljud¬ stva, kako deluje moderna znans tvena medicina. Toda to ni mogo¬ če drugače doseči kot s posluže- vanjem se sile.” Rečeno je bilo, da je najbolj kuriozen efekt alkoholične pijače v tem, kako to opijani ljudi, ki ga ne rabijo in so zoper njega upo¬ rabo. čemu je to vzrok, ako ne vsled raznih ekonomičnih proble¬ mov, ki-se tičejo časov, ki bodo sledili vojni, ko bo primanjkova¬ lo delavcev in vsega? Ko so enkrat ljudje pozvani, da bi izboljšali stanje svojih soljudi, prično s svojim nasilnim delom, ne da bi se pri tem ozirali na že¬ lje ljudstva. Njih sklep za nad¬ vladan j e je tako velik, da jih ta ko slepi, da ne morejo videti dru gega kot samo eno stran vpraša¬ nja. Vsak socialni korak ali napre¬ dek kot je na primer ravno ta, ki se tiče uživanja pijač je opravič¬ ljiv le, ako se na drugi strani po¬ veča našo osebno svobodo. Ali je zagovornik prohibicije kaj takega storil ali sploh more storiti, da bi nam dal v drugi sme ri večjo osebno svobodo, ako nam vzame eno, katero imamo zdaj ? Dozdaj kaj takega ni naredil. -o- Avstrijski cesar j e-baje zopet popolnoma zdrav. Od kar traja vojna, je najmanj že 13 krat u- mrl. Ako hočete poslati denar v stari kraj, ne pozabite, da vam to opravi naj sigurne j e rojak, ki je že osem j let v tem poslu ter i-j ma zadostno izkušnjo.I _ Cene so nizke ; ■/ JOŽEF TRATNIK, 238 first avenue. .. til VSAK PLAČILNI DAN je čas, da naložite vaše prihranke. Varčujte predno trošite, to je najsigurnejša pot. Nič zato, ako je vaš zaslužek še tako majhen, malenkost zamorete prihraniti. To znači udobnost in neodvisnost za vas v poznejših letih. Pričnite danes. Mi plačamo 3 odstotke obresti na vse hranilne vloge. GERMAN AMERICAN BANK > GLAVNI URAD REED ST. & NATIONAL AVE ^ Mitchel St. podružnica Bay View podružnica l 3rd Ave & Mitchel St. Kinnickinnic & Lincoln Aves £ HiiimiiimimiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmiiMiiimiiuiiiiiiiiiiiiEHiuimuiiiiiiiiiiiu«! | A. T. Trentlaffe & Son | Vogal Grove in Mineral Sts. E 5 Vsakovrstne peči, železnina,--orodje za karpenterje, mol- E derje in mašiniste. iTimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiBEiiiiiiiiiiniiiiiiiisiiimEEEsimtiEiiiisiiiRiiiiiEiiiiii^f Vsakdo je svoje sreče kovač SLOVENCI KEGLJALCI! V NEDELJO 19. NOVEMBRA se vrši kegljanje pri rojaku LOVRENC SCHMIDT U vogal 30 St. in Center St. Kegljalo se bode kakor po na¬ vadi. Vrhutega se bodo razdelili še sledeči dobitki: Lahki voz, Buggy, "konjska oprava in druge stvari. Komur bo sreča najbolj naklonjena, dobi povrhu vseskozi zdravo KOBILO, vredno $70. Dobiček ali zguba prikegljan- ju je namenjeno od matere zapuš čenim otrokom A. Vachec, kate¬ ri Vas uljudno vabi k udeležbi. 3 1 _IC Z 2C 3 cm c ROJAKI! Kadar potrebujete no vo obleko ali kadar ima¬ te staro za čistiti, likati i. t. d., oglasite se pri SLOVENSKEM KROJAČU T. KRAINC B 408 PARK STREET On Vam napravi naj¬ boljše delo za nizko ce- l - J no ter v kratkem času. ucmcmDcmc LJ CVETLICE IN ŠOPKI za vse prilike Poroke, godovanja in po¬ grebe se napravijo v naj¬ krajšem času in dostavijo na dom v katerikoli del mes¬ ta, kakor tudi na West Allis in Cudahy. F. Hesse 392 Grove St., MIUVVAUKEE, WIS. POZIV! Poživljam Mrs. Rozi Rabsel o- ziroma njenega soproga, da pre¬ kliče, da sem jaz prenašala laži in obrekovanja o Pepi Puvnk,ka¬ tere še niti ne poznam, kar je po¬ ročala 4. 5. in 6. okt. v Prosveti. Ravno tako glede Kristine Bre¬ gant. Ako ne prekliče, bom pri¬ morana proti njima sodnijsko na¬ stopiti. Mary Gašperič. IZURJEN ČRKOSTAVEC, ki ume tudi splošno tiskars¬ ko delo, se sprejme takoj v novo ustanovljeni tiskarni. Ponudbe z navedbo zahteva¬ ne plače na: IVAN A. KAKER 342 Florida-st,Milvvaukee,Wis ZJEDINJENI SLOVENCI V MILWAUKF,E, WIS. _ . ,„ji,. IOHN KRAINC, 408 Park St. od dr. Sloga št. 1. J. S. P. Z. S. lOHN CAMERNIK, pri dr. Sloga št. 1, J. P. Z. S. Podpreds VERANICH, 454 — 53rd Ave., od dr. Sloga st. 16. S. N. P. J. Tajnik. • t ' wOHLGEMUTH, 822 Kinnickinnik-av od Sloga 1, J. P. Z. S. § a ^n?kar- J FRANK MATITZ, 212 Grccnbush st., od pevs. kluba "Zvon”. ZaP ’ NADZORNI ODBOR: „ ^ IOHN LENKO, 309 First Ave, od dr. Balkan št. 24 S. S. P. Z. 1 VTOI 4 GOLICNIK, 238 Florida s., od dr. Sv. Janeza Ev. št. 65 K. S. K. J. STIGLITZ 415 Florida st., od društva Sloga št. 1. J. P. Z. S. MATTH. 3 ’ 77 Virginia st., od društva Sloga št. 16 S. N. P. J. 415 Florida st., od dr. Napredna Slovenka št .6. .T.P.Z S KOPUSAR. 456—54 Ave od dr. Naprednost Slovencev št. 3, J.P.Z.S LOU?S SESULA, 465 - 52 Ave od dr Sv. Joifa K. S K. J. frank GRUČA, 463 Virginia St., od društva Lilija . DRUŠTVENI ZASTOPNIKI: IOE VVINDISHMAN od društva Sv. Janeza Ev. štev. 65 K S. K. J. frank FRANČIČ od društva Sv. Janeza Ev. št. 65 K. S. K, J. MATH STAMCER od društva Sloga št. 16, S. N. P. J. FRANK KRIVIŠAR od Slov. Sam. Podp. dr. 'Lilija . IOHN MATOH od Slov. Sam. Podp. dr. Lilija . IOHN JANEŽIČ od društva Naprednost Slovencev st. 3, J. P. Z. S. ANTON RECELJ od društva Naprednost Slovencev št. 3 J. P. Z. S. MATU SEKULA od društva Sv Jožefa K. S. K. J. IAKOB OBLAK od društva Sv. Jožefa K. S. K. J. NFžA MEDVED od dr. Napredna Slovenka st. 6 J. P. Z. S. ANGELA GERVOL od dr. Napredna Slovenka št. 6 J. P. Z. S. JOHN KROLNIK od društva Balkan št. 24 S. S. P. Z. MIKE KOČAR od društva Balkan št. 24 S. S. P. Z. Vsako društvo je upravičeno do treh zastopnikov. Seje se vrše v slučaju potrebe najmanj vsake tri mesece enkrat. ZAVARUJTE SE pri “Jugosl. Podpp. Zvezi Sloga”! Ako st« pri pristopu stari 2D let, plačate za $500 posmrt¬ nine 45 centov na mesec; po preteku 5 let imate pri Zvezi rezerve (na dobrem) $15.63, po 10 letih pa $34.49. S pristopom 21 let imate po 5 letih $16.34, po 10. pa $36.00 S pristopom 22 let imate po 5 letih $17.07, po 10 pa $37.58 S pristopom 23 let imate po 5 letih $17.84, po 10 pa $39.21 S pristopom 24 let imate po 5 letih $18.64, po 10 pa $40.gl S pristopom 25 let imate po 5 letih $19.46, po 10 pa $42.67 S pristopom 27 let imate po 5 letih $20.33, po 10 pa $44.50 S pristopom 27 let imate po 5 letih $21.23, po 10 pa $46.40 S pristopom 28 let imate po 5 letih $22.33, po 10 pa $48.37 S pristopom 29 let imate po 5 letih $23.27, po 10 pa $50.41 S pristopom 30 let imate po 5 letih $24.15, po 10 pa $52.52 in tako naprej, kakor se plačuje po N. F. C. lestvici. V slučaju, da odstopite ali ako ste izključeni, dobite svo¬ jo rezervo izplačano; to zahteva postava dišave Wisconsin. Toraj ne rizkirate ničesar, ker dobite v posmrtninski sklad uplačani znesek nazaj; to je edina slovenska organizacija, ki ima to ugodnost! V slučaju potrebe Vam Zveza posodi denar na vašo polico Naša Zveza je glede solventnosti druga organizacija iz¬ med vseh, ki so opravičene v državi Wisconsin. Na vsakega člana odpade skoraj $40 premoženja, torej je ta Zveza ena izmed najbogatejših. Vstanovniki novega društva so pristopnine prosti. Kjer še ni društva, pišite po pojasnilo glede vstanovitve na glavn. taj. J. Ocvirk, 440 S. Pierce st, Milwaukee, Wis. JUGOSL. PODP. ZVEZA SLOGA upravičena do poslovanja v državi Wisconsin. Bodimo vedno pazljivi na svo¬ je zdravje, dokler ga imamo, si¬ cer nam bo enkrat žal po njem! -o-- NJENA DOTA UMRLJIVOST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH BREZ POTREBE V Združenih državah umre v enem ]^tu več ljudi od prepreč- ljivih bolezni, kakor pa znaša število žrtev sedanje vojne za posamezne vojujoče se evropske države. Več kakor ena tretjina toliko ljudi kakor jih zahteva vojna v posameznih državah, umre v Z je dinj enih državah samo za jetiko. Ta važna dejstva je prinesla na dan preiskava o vprašanju: V koliko se razlikujeta v številu človeških žrtev vojna in mir tam, kjer se ne skrbi zadostno za bla¬ ginjo človeških življenj. 770,000 mrličev na leto. Devet glavnih bolezni povzro- čujočih smrt, zahteva v Združe¬ nih državah vsako leto 770,000 človeških življenj. Naslednje šte¬ vilke kažejo primer j atev med tem in med vojnimi žrtvami ne¬ katerih evropskih držav za dobo enega leta: Združene države . 770 qqq Francija (prvo leto) .. 700^000 Rusi -' a .z-. 450,000 Nemčija . 4 25)000 Avstrija . 350,000 An « ll J a . 125,000 Od devetih bolezni, prinašajo¬ čih smrt je samo pna neprepreč- ljiva. Zdravstveno poročilo za leto 1014 — (za 1915 ga še ni)_iz¬ kazuje, da je največ ljudi umrlo za srčno boleznijo, ki j e zahteva¬ la 150,000 smrtnih slučajev. Zvezni ljudski zdravstveni u- rad izjavlja, da je srčna bolezen v znatni meri prepreči j iva. Ta morilna bolezen je prav dosti¬ krat posledica'narastlih mandel- nov, revmatizma, škrlatinke in otrpnenja. Te pa se dajo vse kon¬ trolirati in preprečiti. Ko se bo to storilo v zadostni meri, se bo tudi srčna bolezen znatno orne jila. Po številu zahtevanih žrtev pri¬ de za srčno boleznijo na vrsto je tika s 145,000 letnih slučajev smrti. Tudi ta morilka se da znat no omejiti; treba jfe samo izbolj¬ šati zdravstvene razmere po de¬ lavnicah, stanovanjih itd., treba je tudi dati boljši zaslužek naj revnejšim slojem ter skrbeti za dobro in zdravo mleko. Vnetje pljuč ali pljučnica za hteva v Združenih državah vsa¬ ko leto 120,000 žrtev. Najmanj polovica teh slučajev se da pre¬ prečiti, kakor trdijo zvezine zdravstvene oblasti. Bolezen na ledicah je leta 1914 zahtevala 101,000 človeških živ¬ ljenj v Združenih državah. Tu¬ di to število se da veliko zmanj¬ šati. Za rakom je leta 1914 umrlo 78,000 ljudi. Ako se rak pravo¬ časno operira, tedaj je prepreč- ljiv. Griža in druge čevne bolezni so zahtevale isto leto 78,000 med otroci, starimi manj kakor dve leti. To je naravnost zločin, izvr¬ šen nad človeškimi bitji, ki si ne morejo sama pomagati. Zdravst¬ vene priprave in ravnanje z mle¬ kom za deteta bi zmanjšalo slu¬ čaje smrti vsled te bolezni na ze¬ lo nizko število. To so glavne bolezni - morilke med prebivalstvomZdruženih dr¬ žav. Da je število njihovih žrtev tako veliko, nosijo veliko krivde zvezina, državna, okrajna in me¬ stna uprava, veliko pa tudi ljud¬ je sami, ker so preveč brezbriž¬ ni in ker ne gredo pravočasno k zdravniku. Nekateri ljudje so skrajno brezbrižni za svoje zdra¬ vje; mislijo, da jim nobena stvar ne more škodovati, ker so zdravi. Toda taka neopravičena prevzet¬ nost se največkrat prav kruto maščuje. Zdravje je zaklad za vsakega človeka, življenje brez zdravja ni vredno, da bi je človek živel. Toda zdrav človek se navadno le malo zaveda, kaj ima, ko ima zdravje; ve ga ceniti šele potem,, ko ga izgubi, ko je že prepozno.! Še železen stroj se potre, in po-' lomi, ako pride kaj iz reda, tem prej pa pride kaj narobe v člo veškem telesu, ki je tako popo len stroj, da noben, še tako po-j polno izdelan stroj, niti senca ni. o popolnosti človeškega telesa. Zato mora človek vedno paziti, da ne pride kaj narobe v njem. On jo je nekega dne zagledal, ko je šel zjutraj proti trgovini. Njena krasna postava, lepo cve- teča lica, z velikimi jasnimi očmi, in njena živahna in gibčna hoja; vse to ga je v prvem trenutku očaralo in rekel si je: “Krasna deklica”. Potem pa je vedno rte- koliko prej odhajal od doma, da jo je zamogel dlje časa in pozor¬ neje gledati in občudovati. Tudi ona je rada čakala. In tako sta pričela hoditi skupaj na delo in se skrivaj spogledovati in nasmi¬ hati. Tudi ona si je že rekla, da je on lep človek. In v resnici je si¬ jala iz njih ona lepota mladosti, ki širi okrog sebe ljubezenski čar Od one nepoznane moči, ki ju je vlekla skupaj, sta hodila skupaj, se pogovarjala in ljubila. Ne da bi se vprašala, kdo sta, kaj dela¬ ta, sta se Karol in Lojzika zaroči¬ la, poslušavši edino le glas nju¬ nih src. Vedela sta čisto dobro, da se ne bosta nikdar poročila, a- ko pričneta premišljevati in pre- vdarjati, kako slabe razmere ju čakajo in če bi poslušala nasvete onih prepametnih ljudi. Posluša¬ la sta samo glas njunih src in njih ljubezni, ki jima je govorila s tako zapovedujočim glasom. Ker pa sta bila poštena, mlada človeka, vzg-ojena v strahu pred sodbo ljudi in v spoštovanju do reda in poštenosti, sta počakala na dovoljenje njih starišev in jlagoslova cerkve. Poročila sta se krasnega pomla danskega jutra in se podala, vzra doščena in osrečena od sladkih čuvstev ven v cvetočo naravo. Bi¬ lo jima je, kakor da ni nobene preteklosti in prihodnosti za n ju, temveč samo sedanjost in ta se¬ danjost je bila napolnjena samo z enim sladkim čutom, da se lju¬ bita in da sta združena. V tej se¬ danjosti nista imela nik&kegn, hrepeneja več. Bila -ta h čolno¬ ma zadovoljna. Ljubila,. se in nista poznala nobene druge že¬ lje, nobene druge misli, kakor ljubiti se. Tako sta sedela na ro¬ bu gozda, obdana od dišečega po¬ mladanskega zelenja, poslušajoč tajni šepet dreves in petje ptic. Vlak se je prikazal izza ovinka in drvil proti mestu; njune misli so mu sledile.. .. Tedaj se prebudi¬ ta iz sladkih sanj. Morala sta na¬ zaj v mesto, pri vhodu katerega bi morale biti zapisane besede: “Gorje ubogim”. Toda kaj to? Saj ne bodeta ni¬ kdar tako uboga, saj se tako go¬ reče ljubita. Brez odlašanja se odpravita na delo. Nestrpno čakata večera, da se zopet vidita, ko se nekaj č$sa medsebojno osrečujeta in tolaži¬ ta ter pozabita na vso trpljenje v trgovini in delavnici. “Midva sva vstvarjena, da bi živela v radosti brez skrbi le na¬ jini ljubezni. In vendar sva le su¬ žnja. Zakaj morajo delati tvoje drobne roke?” Tako je nekega dne pričel govoriti Karel in poln usmiljenja zrl izmučen obrazek svoje žene. i “Oh pojdi, no, midva bova že dosti zaslužila, tako, da bova še enkrat bogata”, mu je odgovorila Lojzika. “Potem bo že prepozno”, ji ie odvrnil Karel. Prišel je čas, ko ona ni imela več dela, kakor se je to ponav¬ ljalo vsako leto. Njen zaslužek je odpadel in v gospodinjstvu ni šlo več tako gladko. Vzlic temu je z moževo mesečno plačo in z malim zaslužkom, ki ga je sprejela za mala hišna dela pri sosedih, če¬ ravno težko, vendar pa nekako izhajala. On je hodil še vedno le¬ po oblečen, kakor se zahteva od trgovskega pomočnika. Vendar pa svoje žene ni več tako vroče ljubil, postal je že hladnejši. Mi¬ slil je na to, da bi lahko namesto Lojze, ki stane samo denar, dobil bogato ženo, kakor njegov prija¬ telj Ernest, ki je poročil staro, a zelo bogato vdovo. Pravzaprav si je mislil, ona je tako Samo ljubi¬ ca, ki jo redi in prejšnjih svojih ljubic ni nikdar podpiral zato, da bi ga ljubile. Ljubezen, ona lju¬ bezen, ki je bila od začetka sre¬ ča, tolažba, potem pa že plačilo, mu je postala zdaj samo še zaba¬ va, za katero plača in ki se mu zdi vedno predraga. Tudi še po¬ tem, ko je žena zopet dobila svo¬ je delo, so ga mučile te misli. Lju beznivost žene do njega, njena pohlevnost se mu je zdelo nekaj popolnoma naravnega in navad¬ nega. On je bil gospod in ona su¬ žnja. Potem pa se je zgodila nesre¬ ča, ki ju je vrgla v težke skrbi. Karl je zgubil svojo službo. Za¬ hvalili so se mu z izgovorom, da morajo varčevati pri delavcih. Moral je iti iskat drugo službo, kar je bilo zanj težko, ker je bil učen le površno in ni imel zadost¬ nega znanja. Naj prej e je iskal službo, katere zahtevajo naj¬ manj dela in so najbolje plačane. Nazadnje ko je bilo vse zaman, je bil pa že pripravljen vzeti vsa¬ ko še tako slabo, pa tudi take ni našel. Med tem časom je morala žena s svojim zaslužkom vse pre¬ skrbeti: za kuhinjo in za moževo obleko in izdatke. Delala je noč in dan. Brez godrnjanja je poslu¬ šala kletve svojega dragega. On še vedno ni našel službe, ki bi bila zanj “dostojna”, kakor se je izrazil v neumni domišljiji. Ko je prišel zopet čas, da je tudi že¬ na izgubila delo, je prikipela rev¬ ščina do vrhunca. Kaj zdaj zače¬ ti? S petdesetimi vinarji, ki jih zarnore zaslužiti ona, ne moreta živeti. Ona mu je to predstavlja¬ la in skušala pojasniti. Rekla mu je, da je vse kar je imelo vred¬ nost, že zastavljeno, na prijatelje in znance pa se tudi nemoreta ozi rati. Svetovala mu je, da naj vza¬ me kako drugo delo, kar bi bilo vendar boljše kot umirati lakote. Kari ji je odgovoril osorno ^‘Nik¬ dar!” češ, da raje umrje od lako¬ te. Tisti večer je bila večerja ze¬ lo slaba in naslednji večer še slab ša. Pričela se je oglaševati lako¬ ta. Karl pa je postal surov ter začel z njo grdo ravnati. Sama si j.je odtrgovala od ust, samo, da ie prjšid na njega več in da je. on imel za tobak. Kaj bi še morala narediti več? Spomnila se je dne¬ va, ko je prišla iz nekega skla¬ dišča in 30 je nagovoril neki go¬ spod ter ji ponudil denarja. De¬ narja! Ona je morala imeti denar na vsak način. Ne iz ljubezni, tu¬ di ne iz strasti, temveč samo za¬ radi bede in ljubezni do Karla. In kaj pa je pri tem?.. .Nezna¬ nec je, ki je ne bode več nikdar videl in nikdar zvedel, kdo je ona. čednost, kaj čednost. To je prav lepo, ako je želodec poln. Edino brezčastno in sramotilno na tem svetu je pač uboštvo. Zvečer tistega dne je našel Ka rol polno mizo. Tobak in stekle¬ nico vina, — in to se mu je zdelo popolnoma naravno; nič se ni ču¬ dil ali vprašal. Ali ni tudi nje¬ gov prijatelj Ernest preskrbljen od svoje žene in še veliko drugih mož! Nič ni zapazil in tudi ne vprašal in tudi ne zapazil boječe¬ ga molčanja svoje žene, ki je ve¬ dno trepetala ob misli, da bi on zamogel zvedeti resnico. Vendar pa se je vedno zopet vrnila k te¬ mu sredstvu, da je dobila denar. Karol pa ni nič več iskal dela, ži¬ vel je popolnoma mirno. Nekega dne pa je šla po cesti s tujini možem roko v roki. Hi¬ pno se ji je zazdelo, da ji nekdo sledi in ozrla se je in mislila, da je njen mož ter je zbežala. Bolj mrtva kot živa je prišla domov, v strahu, kaj poreče mož. Karol je mimo bral časopis, se ji na¬ smejal, jo objel ter jo poljubil. Nekaj dni od časa, odkar je ime¬ la dovolj jesti, jo je zopet ljubil in jedel prav z izvrstnim tekom. Ona si je mislila: Ne, to ni bil on, zmotila sem se; on je ja tako strog glede čednosti. NekegiTvečera po tem dogod¬ ku, ko je bila zopet v družbi go¬ spodov, ki so kupovali njeno .-lju¬ bezen ,je zagledala naenkrat pred seboj svojega moža. Sedaj pa ni bila več zmota. On jo je videl in spoznal ter se molče ozrl v stran. Toraj on ve vse in se strinja s tem! V prvem trenutku je hote¬ la planiti nanj in mu razpraskati hinavsko lice ter mu povedati, kaj: da je. Potem pa si je premi- Telefon Hanover 570 Za pošteno blago po nizkih cenah se oglasite pri The HOTZ & MOHAPT Co. POHIŠTVO, TAPETIRANJE, PREPROGE m POSTELJNINA Za gotovino ali časovna plačila. 496 NATIONAL AVENUE MED 3rd in 4th AVENUES slila. Kaj pa je ona, kaj pa more reči? In potem, saj ni njegova krivda in ne njena. Zakaj sta se ljubila in zakaj se še ljubita? In vse je šlo tako naprej. Ko sta prišla zvečer domov, sta se obje¬ la in poljubila kakor poprej e in potem sta opazovala skoz okno velikomestno življenje doli na u- FRANK FUŽIR HOTEL IN SALOON 228 REED STREET Priporoča snažna prenočiš^ sobe na teden ali na dan. Vedno sveže PABST PIVO. Telefon Hanover 3843-Y lici. ❖ ❖ ❖ Med agenti. Moric: “Veš kaj, Abrahami Trgovec X. je pa vseeno fino iz¬ obražen mož!” Abraham: “Po čem sodiš to?” Moric: “Glej, kadar me vrže skozi vrata na cesto, vselej zakli¬ če za menoj: pa brez zamere!” * * * Obrekovanje. Mati: “Včeraj pozno zvečer vi¬ delo se je nekega moškega pri te¬ bi v vrtni lopi!” Hči: “To je nesramno obreko¬ vanje! Kako se ga bo videlo, ko sem ga videla komaj jaz, ki sem bila poleg njega!” Telefon Hanover 2410 Dr. EDWARD CASEY Zobozdravnik Odprto tudi zvečer od 7.—9. 204 Stumpf & Langhof Bldg (Grove st. in National ave) ^ HRENS and VAH ^ Obuvala za vso družino 355 GROVE STREET ZASTOPNIKI ZA SLOVENIJO Za Mihvaukee: August Collander Joe Ajdich, John Vodovnik in J. Wohlgemuth in John Sušnik. Za West Allis: Frank Čandek in Frank Benda. Za Poit Washington: Frank Za¬ krajšek. Za Sheboygan: Anton Zakrajšek n Heronim Svetlin. Za Racine: Joe Strucelj. Za Aurora, Minn.: F. C. Marolt. Za Granville, 111.: Math Zupančič. Za N. Chicago in Waukegan, 111.: Anton Turk. Za Cecil, Pa.: Mike Hočevar. Za New Alexandria, Pa.: Frank Repovsh. Za Baltic, Mich.: Ivan Cotič. Za Cleveland, Ohio: Math Kobal. Za Braddock, Pa.:Martin Hudale. Za Export, Pa.:Andrew Bogatay. Za Aurora, 111 : Martin Junkas. Za Colo Springs,Colo. :Paul Štern Za Panama, 111 .: Frank Goličnik. Kjer še nimamo zastopnikov, orosimo rojake, da se taisti prija¬ vijo, ki imajo do tega veselje. JOHN TE S OVNIK (Na vogalu So. Pierce St.) Gostilničar, 297 FIRST Ave Vsem cenjenim rojakom pri- poročam v obilen obisk svojo gostilno, kjer točim vedno sve¬ že pivo, vino, likerje ter imam na razpolago fine smodke. Priporočam se vsem za pri¬ jazen poset! / THE WEST ALLIS STATE BANK WEST ALLIŠKA DRŽAVNA BANKA Varna - Močna - Pomagalna Pri nas nalaga veliko Slovencev svoje prihranke. - Mi želimo vse Slovence., . časovne vloge. Plačamo 3 od sto obresti. WEST ALLIS, WIS. KRASNE FOTOGRAFIJE Vsake vrste po nizkih cenah. Ženit bene, obhajilne in birmske slike mola posebnost. Z vsakim naročilom 1 duca¬ ta ali več te vrste slik napravim eno lepo veliko zastonj.Povečujem iz malih na veliko v vsakovrstnih barvah. Na željo grem tudi fotografirat na dom ali kamor me kdo zahteva. Zakaj bi hodili k tujcu, ako Vam ro¬ jak postreže še bolje kot drugi? FRANK SKOK, SLOVENSKI FOTOGRAF 438 — 52nd AVENUE WEST ALLIS, WIS. Tel. W. Allis 456-J Priporočam se Slovencem in Hrvatom ter jim naznanjam, da sem otvoril restavrant. Pri me¬ ni dobite okusne jedi in pečenke, kavo, mleko in “soft drinks”. Po¬ streženi boste točno. Vse je ved¬ no sveže in sanitarno. JOSEPH DUL 402 Clinton Street FOTOGRAFIJE ! Za ženitbene slike se obrnite na L. HAGENDORF. FOTOGRAF Sedaj na 443 National Avenue 2 vrata zapadno od Kroegerja IGNAC KUŠLAN SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAURANT 229 First-av., Milwaukee Prodajem izborne vsako- 5 rstne pijače in dobre ciga¬ re. Topel prigrizek ob vsa¬ kem času. . Slovencem se priporočam ^ Vedno sveže Waukesha pivo. . JOHN ^ S K O K SALOON 360 Florida St, Milwaukee, Wis. Se priporočam cenjenim rojakom v blagohoten obisk (N17) Mrs. Mary Ocvirk 300 Grove Street. Telefon Hanover 2692 SLOVENSKA BABICA Se priporoča vsem Sk venceiU ' Naznanilo in priporoči' 0 ' Slovenem in Hrvato® na West Allisu naznanja®- ^ ( dobite pri meni premog, vsJ ke vrste in drva po nizki ce® Na razpolago sem vam vsak 1 čas. Postrežba hitra. EKSPRES VALENTIN PETRIN 775 — 64th Ave Telefon West Allis 546-R FRANK FRANČIČ zastopnik za prvovrstno dobro poceni ŽGANJE in vsakovrstne likerje. ZAPOMNITE SI da ste pri n jem postreženi boljše in bolj točno kot kje drugje; obenem pa podpira¬ te svojega rojaka.