zaveznikov
Leto I • St. 92
Inforimacijskii dneoniik A. L S.
Cena 2 liri
TRST, petek 5. oktobra 1945
»JRaJJNI&TVO t yia S. Pellico 8 - Telefon st. 93854 In 94448
OGLASI : Cena za milimeter višine (širina ena kolona); trgovski L. 7, mrtvaški L. 18 (osmrtnice L 36), objave L. 9, finančni in pravni iglasi L. 12. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 12. Davek bi vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: S. P. I., Societš per la Pubblicitš in Italia, Trst, via Silvio Pellico št. 4, tel. 94044. Cena. posamezne številke L. 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo.
ATOMSKA BOMBA OSTANE TAJNOST
V pričakovanju bodočega razvoja
Predlog splošne mirovne konference - Predsednik Truman pred* laga anglo - ameriško - kanadske razgovore o splošni razorožitvi
Washington, 5. oktobra Agencija «United Press» javlja, da bo ameriški zunanji minister Byrnes James govoril drevi na radiu o prvem zasedanju Sveta zunanjih ministrov v Londonu.
Člani britanske vlade so se sestali na dolgo ministrsko sejo. Videti je, da je minister za zunanje zadeve Ernest Bevin podal svojim tovarišem pregled o položaju in dejstva, ki so pripeljala do tega, da je zasedanje zunanjih ministrov petih velesil doživelo ne-UBpeh. Verjetno je, da bo zunanji minister Bevin prvič javno spregovoril o teh zadevah na zasedanju spodnje zbornice, ki se začne prihodnji torek.
Iz prestolnic raznih držav so prišla že prva mnenja o novem položaju.. Na kratko jih lahko povzamemo z nekaj besedami: Predsednik Truman bo razpravljal s tajnikom za zunanje zadeve Jamesom Byrnesom, čim se slednji vrne v prestolnico.
List «Washiogton Star* priobčuje naslednjo oceno o položaju, ki lahko velja za splošno mnenje v Združenih državah: « Logični razvoj sedanjega položaja dovoljuje, da gledamo v bodočnost z največjim optimizmom.*
Sovjetsko časopisje posvečuje veliko prostora razpravljanju o Molotovljevi tiskovni konferenci v Londonu, ko je sovjetski zunanji minister pojasnil stališče Sovjetske zveze.
Dopisnik agencije Reuter poroča, da ne moremo v splošnem zaslediti v sovjetskem časopisju pesimističnega gledanja na položaj, kot ga vidijo odgovorni sovjetski krogi.
Molotov se je vrnil v Moskvo
sinodi.	, ------ ...
General De Gaulle se pripravlja na obisk v Bruselj, ki je v načrtu za 10. in 11. oktober. Na obisku ga bo spremljal francoski zunanji minister Georgee Bidault Kanadski ministrski predsednik MacKenzie King je na poti v Evropo. Iz kanadskega vira prihaja vest, da bo kanadski zunanji minister posvetil ves svoj vpliv, da izravna nesoglasja, ki so nastala med zunanjimi ministri.
Stališče avstralske vlade je včeraj pojasnil v Londonu avstralski zunanji minister dr. Evatt Rekel je, da je treba gledati z novimi očmi na mnogo širše možnosti svetovnega miru. Cim bo to mogoče, je treba sestaviti mirovne Pogodbe, sklicati pet velesil in vse druge narode, ki so se udeležili vojne proti osnim silam. Med udeleženci taksne konference bi morali biti tudi predstavniki britanskih dominionov in Indije.
Medtem nekateri kitajski časopisi trdijo, da je potrebno, da tudi Kitajska sodeluje pri evropskem sporazumu. Najbolj značilen je naslednji komentar;
«Grenka Je bila izkušnja ln velike so bile vojne žrtve, ki so nas naučile razumeti, da je mir nedeljiv. Upamo, da bomo uspeli o-k rep iti sodelovanje med petimi zunanjimi ministri ter opustili vsako drugo misel. Duh sodelovanja petfh velesil je omogočil zmago v tej vojni. Prav isti duh jim bo dal tudi mir,*
Govor maršala Smutsa
Južno-afriški ministrski predsednik maršal Smuts ji govoril na javnem zborovanju V mestu East London o Svetu zunanjih ministrov. Dejal je: «Ena najtežjih nalog bo doseči sodelovanje med velesilami. Čeprav so na konferenci v San Franciscu dosegli važne Uspehe, bo poteklo veliko časa in veliko truda za dejansko uresničenje tamkaj sprejetih načel. Težave, na katere smo naleteli na konferenci zunanjih ministrov, so le dokaz, kako velike so te težave. Vse bo odvisno od ohranitve e-činosti med velesilami. Ce je ne bomo znali doseči, bo svet znova razdeljen v dva tabora. Edinost — i« nadaljeval Smuts — Je edino Upanje človeštva.*
Načrti za svetovno razorožitev
Iz Washington poročajo, da Je uoačni cilj bližnjih razgovorov Ujed zastopniki Združenih držav, ^anade in Velike Britanije sesta-^ načrta za aploBno svetovno ra-*°rožitev. Konferenca, katero je bredlagal predsednik Truman red dnevi v posebni poslanici, a-eriakemu kongresu, se bo začela vlrn Pr«J v Združenih državah, ®rjetno v Washingtonu. Ta konferenca bo izhodišče za širšo sve-vno organizacijo, ki bo iskala ■ kako izločiti v bodoče upora-
bo atomske bombe in vsakega drugega orožja kot zakonitega sredstva v mednarodnih odno-šajih.
Najuglednejši diplomati, katerim bodo stali ob strani znanstveniki in tehniki, bodo sestavili načrt za takšen splošni razoro-žitveni ustroj na svetu. Priporočilo predsednika Trumana, ki je pozval ameriški kongres, naj postavi posebno komisijo za nadzorstvo uporaoeno atomske energije v Združenih državah, je povzročilo, da se je z&cel ameriški senat s tem vprašanjem baviti zelo resno. Predsednik vojnega odbora v ameriškem senatu je že predložil predlog zakona In drugi bodo predlog predložili neposredno v senatu.
Dokler ne bodo preučevali mednarodne dogovore o izključitvi uporabe atomske bombe kot vojnega orožja, tako dolgo ne bodo odkrili tajnosti izdelave tega strašnega orožja.
Izvršni odbor pripravljalne komisije za organizacijo Združenih narodov je na včerajšnji seji v Londonu z devetimi proti trem glasovom sklenil, da bo stalni sedež te organizacije v Združenih državah. Kanada in Združene države
nista glasovale. Anglija, Francija ln Nlzosemska so glasovale proti predlogu, Avstralija, Brazilija, Čile, Češkoslovaška, Iran, Mehika, Sovjetska zveza ln Jugoslavija so glasovale za predlog. Sovjetski delegat Andrej Gromikov, ki je predsedoval zborovanju, je dejal, da podaljšuje debato za štiri ure In pol, nato pa bodo prešli k glasovanju.
Sklep izvršnega odbora bodo predložili pripravljalni komisiji za organizacijo Združenih narodov na seji, ki bo koncem tega meseca v Londonu. Dopisniki listov mislijo, da bodo sprejeli sklep zaradi Izredne velike večine, ki se je izjavila za predlog izvršnega odbora.
Truman o načrtu za filipinsko obnovo
Washington, 5. oktobra Predsednik Truman je izjavil, da bodo začele Združene države z uresničevanjem načrta gospodarske obnove na Filipinskih otokih. Dodal je, da bo pomenila gospodarska obnova otokov najvažnejši del načrta, po katerem, bo moralo otočje dobiti svojo neodvisnost.
Filipinski ministrski predsednik Sergio Osmena je podčrtal, da rešujejo Združene države filipinsko' vprašanje v popolno zadovoljstvo filipinskega naroda.
Izjava kralja Petra
o posredovanja velesil in voiitvab
London, 5. oktobra
«United Press* poroča, da je jugoslovanski kralj Peter izjavil, da ni mogel dobiti pomoči Združenih držav in Anglije za zopetno zasedbo prestola. Dodal je, da ni dobil nikakega odgovora od ameriškega zunanjega ministra Bymesa in angleškega zunanjega ministra Bevina na svojo prošnjo, naj dosežeta, da bodo jugoslovanske volitve preložene na prihodnjo pomlad.
Dvaindvajsetletni monarh je izrazil mnenja, da bi se ih-nil na prestol, de bi bile v njegovi državi svobodne demokratske volitve. Zatrdil jc, da jesenske volitve gotovo ne bodo imele značaja politične časti. Jugoslovanske demokratske stranke ne bodo šle na volitve in volitve ne. morejo biti nepristranske, če ni opozicije.
Ko je obžaloval dejstvo, da Jugoslavija in Grčija nista bili povabljeni k udeležbi pri posvetih zunanjih ministrov, je kralj Peter omenil, da je prosil, naj na konferenci petih ministrov razpravljajo o notranjem položaju v Jugoslaviji, pa je dobil odgovor, da to vprašanje ne spada v program, za katerega so se zedinili v Postdamu.
Na koncu je kralj Peter dejal, da v primeru, da bi bil v Jugoslaviji izvoljen maršal Tito, ne bo priznal njegove vlade.
Komisija za vojno
odškodnino v Berlinu
London, S. oktobra Zavezniška komisija za nemško vojno odškodnino je prenesla svoj sedež iz Moskve v Berlin. Komisija se bo v najkrajšem času sestala V nemškem glavnem mestu.
IZ SLOVENIJE
Kmetijsko ministrstvo ustvarja v Sloveniji mrežo kmetijsko-stroj-nlh postaj, ki bodo tudi vsem malim kmetovalcem nudile možnost posluževati se v svojem gospodarstvu modernih kmetijskih strojev. V Celju je bilo 26. septembra posvetovanje o organizaciji kmetij-sko-strojnih postaj za celjsko okrožje.
V	posvetovalnici Zbornice za TOI je bil ustanovni občni zbor mešane delniške družbe »Vino*, podjetja za vino in alkoholne pijače. V novo družbo so vključena veletrgovinska podjetja z vinom, ki so prešla v državno last, kakor tudi zasebna ir zadružna podjetja.
Monopolski Inšpektorat v Ljubljani je prepovedal saditi tobak za lastno uporabo.
Po 7-tedenskem prostovoljnem prizadevanju požrtvovalnih študen. tov je ljubljanska tehnika spet urejena in popravljena.
V	Mariboru samem in vsem mariborskem okrožju pridno obnavljajo industrijo, ki je bila precej poškodovana.
Renner zahteva vrnitev srednje Tirolske
■Dunaj, 5. oktobra V govoru, kjer je zopet Izrazil zahtevo po priključitvi srednje Tirolske Avstriji, je dr. Renner izjavil, da čakajo v Innsbrucku na vrnitev v svoje domove ljudje, ki so zaradi sporazuma med Hitlerjem iz Mussolinijem zapustili svoje domove. Renner je dodal, da po zadnjem štetju biva na srednjem Tirolskem 221.256 Nemcev, 6661 Italijanov in 12.219 Ladincev.
V ZASEDENI NEMČIJI
Žuljenje zidovskih beguncev
Begunci lz Poljske - V taboriščih Imajo vso oskrbo, gledališče, kino ln knjižnice
Zeilscheim, 5. oktobra
V poročilu, ki ga je poslal v sredo dopisnik Karl Levin listu «New York Herald Tribune*, poroča, da so poljski Židje ki so se po nemški kapitulaciji vrnili na Poljsko, spet začeli, zaradi surovega ravnanja z nijmi, zapuščati svojo domovino, Zelo veliko jih je pribežalo na ameriško zasedbeno področje v Nemčije.
Levin nadaljuje, da je neki civilni uradnik poljskega begunskega taborišča v omenjenemu področju izjavil, da ja 1200 Zidov, ki so v taborišču, zbežalo Iz Poljske pred kratkim. Vsi upajo, da bodo našli mir in varnost pod varstvom Arne. ričanov, dokler se jim ne bodo odprla vrata v Palestino.
Poročilo nadaljuje, da je dejal eden izmed Poljakov, ki je pred kratkim zbežal iz Poljske, da se je vrnil v domovino po zlomu Nemčije, prepričan, da bo zagotovila zmaga »štiri svoboščine* državljanom vseh Združenih narodov. Izjavil je, da so živeli Židje, ki so se vrnili na Poljsko, pod strahovlado in so jim v nekaterih krajih poljske oblasti svetovale, naj zapustijo državo, ker je to v interesu njihove lastne varnosti.
Židje, ki so v taborišču, so v najboljšem zdravstvenem stanju, čeprav je med njimi mnogo takih,
ki so preživeli Osviecin, Dachau in druga nacistična taborišča,
" Ležišča so zadostna in opremljena z vsem potrebnim tudi za zimo; skladišča so polna. Na razpolago so tudi plašči in druga oblačila; napravili pa so tudi zbirko zimskih oblačil pri krojačih in v tekstilnih trgovinah v bližnji vasi, kar je opravilo 40 židovskih deklet. Na razpolago je tudi veliko število peči za ogrevanje barak.
V taborišču ni nikakih straž, niti ograj iz bodeče Žiče. Židje se svobodno gibljejo po prostoru, ki je dolg pet km, dovoljenja za obiske izven taborišča pa prav lahko dobijo. Taborišče ima tudi svojo knjižnico ter nebroj ameriških in židovskih časopisov. Taboriščno gledališče ima svoje lastne igralce, ki recitirajo dela, ki so jih sami napisali. Tudi zabav v taborišču ne manjka.
Ko je govoril o visoki morali, ki vlada med Židi, je dejal poveljnik oddelka ustanove UNRRA, Joseph Lieb, da so našli delo vsem gostom omenjenega taborišča, da ne bodo nezaposleni. Dejal je, da so dali vsakemu zmožnemu Zidu delo v uradu ustanove UNRRA v Frankfurtu. Lieb je dodal. Čeprav, je to eno izmed najboljših taborišč, je vseeno samo začasno za Žide, ki so brez hiše.
POČASTITE? ODKRITELJA PENICILINA
Rimska univerza je podelila siru Alexandru Flemingu, zaslužnemu znanstveniku, ki je odkril penicilin, častni doktorat zdravilskih ved. Slika kaže počaččenca, ko se zahvaljuje
za podeljeno (ast.
IZGHAN IZ §ODKE JOVORA^E
Burni začetek razprave proti Lavalu
«Sem rodoljub in pripravljen to dokazati) • Razburjenje sodnikov ln občinstva
Pariz, 5. oktobra
Bivšega predsednika vdchyjske vlade, Pierra Lavala, so izgnali iz sodne dvorane v prvih urah razprave.
Predsednik sodišča, sodnik Mon-g!beaux, je rekel, da se bo razprava nadaljevala brez Lavalove navzočnosti, ker je v začetku razprave trdil: »Sem rodoljub in pripravljen to dokazati*. Te besede so izzvale protest občinstva, kate-remu je La val odvrnil: »Dobro, pa me takoj obsodite; tako bo položaj vsaj jasen*.
Sina bivšega vichyjskega kmetijskega ministra Pierra Cathala, ki je ploskal Lavalovim besedam, so aretirali. Sodnik je prekinil razpravo in mobilne straže, obo-
V SVETU "V JR E
Nemiri - značilnost povojne dobe
V Argentini dijaški nemiri - Na Kitajskem krajevni upori . v Indoklnl štejejo žrtve - Na Javi zasedajo mesta - V Palestini se pripravljajo
Buenos Aires, 5. oktobra Agencija »Associated Press* javlja, da je argentinska vlada v torek zvečer vpeljala strogo cen-zuro na poročila inozemskih dopisnikov. List «New York Times* poroča, da je Isti dan oborožena skupina napadla med vzklikanjem »Živijo Peron* tehnično fakulteto. Dijaki so razglasili stavko v znak protesta proti razglasu o obsednem stanju. Streljali so na dijake, ki so bili zaprti v stavbi. S streli in s kamenjem so razbili skoraj vse šipe. Ranjenih ni bilo. Policija ni posredovala in ni aretirala nikogar od napadalcev.
Ameriška poročevalna družba javlja, da je bila policija prisiljena uporabiti solzilni plin, da prežene iz univerzitetnih stavb več stotin dijakov, ki so se tam utrdili. Ko je policija stopila v univerzitetno stavbo, so nastale tri močne eksplozije. Ob 8. url zvečer so dognali, da je 800 dijakov zbežalo iz tehnične fakultete v poslopje narodnega zavoda.
Preklic cenzure
Druge vesti, ki prihajajo iz Argentine javljajo, da Je argentinska vlada v sredo zvečer ukazala policiji, naj se umakne iz okolice univerze v Buenos Ayresu, kjer so se stotine dijakov in profesorjev utrdile v znamenje protesta proti vladnemu razglasu o obsednem stanju. To jasno dokazuje, da želi vlada preprečiti nasilje.
Dopisnik «New .'York Timesa* •poroča, de sta bila v torek dva
dijaka* tanjena pri streljanju. Skupina oboroženih mož Je streljala na dijake, ki so bili zbrani v /univerzitetnem poslopju. Policija ni ničesar storila, da bi preprečila streljanje. Policija je skušala preprečiti dijakom, da bi zapustili univerzitetno poslopje. Policija je uničila vodne napeljave ter odvzela električno luč. Toda dijaki so ostali v poslopju ter so se tako postavili na čelo boja argentinskega naroda za svobodo in pravico. Ukaz argentinske vlade, da obnovijo cenzuro na poročila, ki gredo v inozemstvo, je vlada v sredo označila kot «pomoto», ker je a-meriško poslaništvo protestiralo pri argentinskem zunanjem ministrstvu. Tako so mogli v sredo zvečer poslati poročila ne da bi jih predložili cenzuri.
Položaj v Indoklnl
Singapur, 5. oktobra
Iz Singapura poročajo, da se spopadi med Kitajci in Malajci v raznih krajih Malajskega polotoka niso ponovili.
V burmskem mestu Kunming so včeraj nastali boji med zasebno vojsko Lung Yuna in četami o-srednje vlade, čim so objavili, da je bil general Lung Yun odstavljen kot guverner Yunnana. Iz Cungkinga poročajo, da so v Kun-mingu zaradi pouličnih bojev u-vedlt preki sod. Čete centralne vlade so zopet vzpostavile red v mestu.
Poročilo, ki je prispelo iz Cungkinga, pravi, da so iabruhniii boj*.
zato, ker niso obvestili dva polka Lung Yunave zasebne vojske, da so njihovega generala odstavili.
Žrtve nemirov
Nacionalistični voditelji Indo-kine so se sestali z generalom Douglasom Graceyjem, vrhovnim Poveljnikom zavezniških gll v južni Indokini. Imeli so z njim dve-urni razgovor v Sajgonu. Nacionalistično stranko je zastopal dr. Cham Ngoc Thac, član takozvane nacionalistične vlade v Hanoju. Spremljal ga je dr. Bach, nacionalistični voditelj v Sajgonu.
Objavili so skupno število žrtev nemirov preteklega meseca. Ubitih je bilo 259, ranjenih pa 200 Anamitov; 29 francoskih civilistov je padlo in 229 so jih odpeljali, od katerih so 102 že izpustili. Zavezniške sile — indijske, ameriške in francoske — so imele 9 mrtvih, 32 ranjenih in 5 Gurhkov pogrešajo. Pogrešajo tudi gotovo število žen. Francoske oblasti so našle 5 trupel, ki pa so tako razme. sarjena, da jih ni mogoče spoznati.
Uspehi upornikov na Javi
Zasedba Jave poteka v redu. Druga dva britanska bataljona sta se Izkrcala v Batavlji, medtem ko sta še dva na potu. Nizozemska vlada je objavila po radiu iz Hilversuma, da bo v ponedeljek odpotovalo 8500 nizozemskih vojakov iz Velike Britanije y Vzhodno Nizozemsko Indijo.
Porodilo 1« Bandunga javlja, da
so pristaši voditelja Soek&rna pregnali Japonce, in prevzeli nadzorstvo v Bandungu in Surabaji na otoku Javi.
Dopisnik poročevalske družbe »British United Press* poroča, da so domači uporniki zasedli letališča na Javi ter tako unemogočili, da bi letala pristajala. Zavezniške čete so zaenkrat samo v Bataviji, kjer so dobile ojačenja. V mestu je prišlo do spopadov. Razgovori med zavezniškimi vojaškimi poveljstvi in holandskimi civilnimi oblastmi se nadaljujejo.
Angleike vojne ladje pred Jafo
Jeruzalem, 5. oktobra
Dve britanski vojni ladji, križarka »Sirius* in rušilec «Haydon», sta se zasidrali pred Jafo in Tel Avl-vam. Poveljnik britanskih pomor, skih sil na Vzhodu in na vzhodnem Sredozemskem morju, podadmiral W. G. Tennant, se bo izkrcal in imel pogovor z visokim britanskim komisarjem v Palestini, maršalom lordom Gortom. Lord Gort je imel v ponedeljek triurni pogovor z arabskim voditeljem Mussom Ala-mljem, ki je pozneje odpotoval v Bagdad, kjer se Arabci pripravljajo na plenarno sejo, na kateri bodo razpravljali o palestinskih zadevah.
Z letali prepeljane eddnice šeste britanske divizije, ki štejejo več tisoč m oz, so prispele v Jafo zaradi trajne napetosti mod Arabci in Židi. Čete v popolni vojni opremi so zdaj na poti v vojašnice v neoznačenih krajih Palestine.
Razgovori v Atenah
Atene, 6. oktobra
Britanski veleposlanik sir Regi-nald Leeper je začel razgovore z grškimi političnimi voditelji o možnosti rešitve sedanjega političnega položaja. Podobne razgovore bo pričel v kratkem tudi ameriški veleposlanik MacVeggh. Medtem se nadaljujejo razgovori regenta Darr.asklnosa s predstavniki političnih strank.
raiene s strojnicami, so odvedle Lavala ter mladega Cathala iz dvorane.
Po tej Lavalovi izpovedi so tudi njegovi branilci zapustili dvorano v znak protesta proti »nezakonitosti* zasliševanja bivšega ministrskega predsednika. Pozneje je obramba objavila obžalovanje zaradi prejšnjega incidenta, v katerem je Laval očital državnemu tožilcu Andreju Mometu, da se je mešal v politiko.
Laval se bo moral zagovarjati pred sodiščem, ki je obsodilo na smrt maršala Petaina — pozneje je general De Gaulle smrtno obsodbo spremenil v dosmrtno ječo. Potem je obsodilo na smrt načelnika vdohjrjske milice Joseph Darnanda. Laval, ki je obtožen zarote proti državi in sklepanja pogodb s sovražnikom, je izjavil, da se hode braniti.
Obtožnica ga dolži, da Je 1939 v začetku vojne predvideval, d* bi bila sprememba režima v Franciji zanj ugodna. Obtožnica navaja, da je Laval bil med prvimi, ki so hoteli 1940 skleniti premirje. Od začetka vojne je igral vlogo posredovalca za mir, ker je menil, kakor je trdil, da je Mussolini na
Dokazi o zločinih
t belsenskem taborišča
Liineburg, 5. oktobra
Ves popoldan so nadaljevali s čitanjem izpovedi prič in obtožence so drugega za drugim razkrinkali kot izvrševalce raznih zverstev. Tako se je pokazalo, da je obtoženka Hildegarde Hasnel v kopalnici pretepala ženske, ker se niso dovolj hitro oblačile.
Jetnica Mirian Winter Je povedala, da je obtoženi Erich Basch s strelom ubil neko deklico. Nato je poklical neko drugo interni-ranko in jo vprašal, če je žejna. Ko je deklica odgovorila, da je Jo je peljal h krvavečemu truplu in ji dejal: »Vidiš, tukaj se lahko napiješ!*
Sodišče je* zaslišal priče o smrti angleškega interniranca Keitha Mayerja. Na truplu so našli majhno luknjo od krogle. Priča je dejala, da so bile straže postavljene tako, da ga gotovo ne bi zadele v čelo, ako bi Mayer bil ustreljen pri begu. Častnik rdeče armade Nikolaj Želov je izjavil, da je prispa-dal Maye- skupini osa mihli devetih angleških vojakov, ki so jih ujeli pri Narviku. Srečal ga je v Sach-senhausenu.
Neko februarsko noč letošnjega leta, ko so Sovjeti dosegli Odro, so odstranili iz taborišča 96 ujetnikov, med njimi tudi šest ali sedem Angležev in drugi »jetniki so pozneje poročali, da so t« nesrečnike postrelili. Mayerja ln druge angleške vojake so poslali v ŠBelsea,
njegovi strani. Brez dvoma je od. govoren za spletke, grožnje ter zato, da je oviral predsednika republike, predsednika obeh zbornic in člana parlamenta ter tiste ministre, ki jim je bila še pri srcu neodvisnost države, da niso mogli iti v ssverno Afriko, kjer bi lahko ustanovili vlado, ki bi ne bila pod nemškim pritiskom in bi mogla tako v Evropi in z Združenih državah zastopati Francijo in zagotoviti njeno suverenost.
Maršal Tito o Trsta
Beograd, 5. oktobra Na sestanku s predstavniki poljskega tiska je maršal Tito izjavil, da Jugoslavija ne bo nikoli podpisala pogodbe, ki bi škodovala njenim Interesom. »Govorilo se je o mednarodnosti Trsta. Upam, da bo možno mednarodno izkoriščanje tržaške luke. Jugoslavija je pri-
Harry je kenžal vojne...
Ameriški predsednik Har» ry Truman ima 92 let staro mater, ki živi na sinovem posestvu v Grandvieucu (Montana). Ko se je končala vojna z Japonsko, je predsednik sam po telefonu sporočil materi to novico.
Ko so je potem obiskali novinarji, jim je rekla: tVesela sem, da se je Harry odločil končati vojno!*
pravljena sprejeti pogoje, da bi dali možnost Češkoslovaški, Poljski, Madžarski, Avstriji in drugim narodom uporabljati tržaško luko. Kljub temu, da tega vprašanja na sestanku v Londonu niso dokončno rešili, vztraja Jugoslavija na tem, da pripada vse .ozemlje vzhodno od reke Soče Jugoslaviji. Po padcu Avstro-Ogrske se je razširila Italija proti vzhodu na račun Slovanov. To ozemlje je dobila Italija od zaveznikov kot darilo za njen vstop v vojno. Ceno je plačal naš narod, tokrat pa je drugače.
Italija Je premaganka, mi pa smo zavezniki in zmagovalci. Ne moremo nikoli več dovoliti, da bi se razširjala Italija na naš račun. Razen tega nam tokrat ni treba Italiji ničesar plačati, ker je bila na sovražni strani. Branimo odločno naše pravice, ki jih bodo morali priznati tudi naši sovražniki. Mislim, da smo na pravi poti in bomo dosegli pravično rešitev vprašanja*, Ja zaključil maršal Tito,
Tudi V mariborskem gledališču bodo pričeli s delom. Te dni se Je zbrala vsa gledališka družina, zastopniki javnih ustanov in tiska. Upravnik gledališča je orisal bo-(doč?B .gledalsko del®,
DEMOKRATSKE BESEDE
ANGLEŠKI TISK
(Po Ivorju Thomasu)
XIII
Edina žrtev pa je bila drugačnega značaja. Obrambna pravila 2D pooblaščajo notranjega ministra, da zabrani list, ki sistematično objavlja članke, ki so preračunani na podžiganje opozicije proti uspešnemu vojnemu vodstvu. »Dal-ly Worker», ki je spočetka proslavljal vojno proti hitlerizmu, sa je v teku nekaj tednov naenkrat postavil na stališče, da je to imperialistična vojna. Dne 21. januarja 1941 so ga ustavili. Nemški napad na Sovjetsko zvezo je kesneje izdajateljski odbor prepričal, da vojna ni imperialistična. Dne 26. avgusta 1942 so prepoved nato razveljavili. Sedmega septembra je list spet začel izhajati.
Tisk in vlada
Ker je postalo v teku vojne javno sodelovanje bolj načrtno, so se tudi odnošajl med časopisi in vlado v mnogih pogledih bolj poglobili. V prejšnjih časih ao dobivali britanski časopisi, vključiva! tudi »The Times*, od vlade podpore. Časopisi pa so morali zaradi tega pisati tako, kot je želela vlada. Neodvisnosti, ki so jo časopisi dobili v začetku 19. stol., od takrat niso izgubili. Neodvisnost je pomembna samozaščita demokratičnega načina življenja. Toda svoboda časopisja je bila ogražana celo v mirnem času. Tajni uredni akti, ki jih naši dedi niso poznali, so se z izvršbo raztegnili preko svojih namenov. Leta 1934 posebni zakon pa je omogočil postopek ne samo proti časopisu, ki j« storil pregrešek, marveč tudi že proti tistemu, ki bi bil pogrešek lahko naredil.
Pomembnost poročevalcev
Zelo bi morali izboljšati tudi prekomorsko zastopstvo časopisov. Proti »Timesu* sicer ni nobenih pritožb, ker vzdržuje enako organizacijo prekomorskih dopisnikov in poročevalcev kot pred vojno. Toda mnogi izdajatelji menijo, da Je vsak" poročevalec dober, da ga pošljejo v tujino, no da M pr*j poznal in razumel deželo, v katero naj gre. Troba bd bilo ugotoviti, da je položaj vsakega časopisnega zatopnika v tuji prestolnici enak po odgovornosti položaju diplomatskega zastopnika. Dejansko je on poslanik naroda pri narodu, kot je diplomat sicer zastopnik vlade pri vladi. Po pravici pa je treba dodati, da ao kljub alu-čajnostni izbiri prekomorski dopisniki v zadnjih dvajsetih letih skoraj boljše preatali resno preizkušnjo kot pa diplomati. Pod vodstvom takšnih ljudi, kot Je bil n. pr. Norman Ebbutt od »Timesa*, so takoj spoznali nespravljivo naravo hitlerizma. Danes lahko brez škode omenimo tudi, to da je Churchill prekinil avojo politiko spravljivosti v glavnem ravna na podlagi zasebnih zvaril novinarjev.
Odnošaji tiska do B.RC. ao tudi problem, ki ga je treba omeniti. Daši ima B.B.C. precej svobode, je koncem koncev le vladni instrument. Tisk je danes na B.B.C. ljubosumen, posebno zaradi nekih prednosti v pogledu vladnih vesti. Tisk bi se tudi protivil nadaljnjemu razvoju neodvisne službe tiskovnih dopisnikov B.B.C. (Danes ima B.B.C. nekaj lastnih dopisnikov; prenaša ali ponavlja pa tudi vesti ameriških radijskih poročevalcev. V glavnem' pa Je vendarle navezan na časopisne agencije). Toda,'če gledamo na B.B.C. čisto preprosto kot na informacijsko agencijo ln pri tem ne jemljemo v obzir njenih zvez z vlado, moramo ugotoviti, da si interesi tiska im B.B.C. niso nasprotni. Ce poslušamo vest, ki jo daje B.B.C. ai cesto le želimo, da bi jo naslednji dan brali popolno, opremljeno po možnosti a komentarjem in sliko, v časopisu. Tisk morda po krivici sumniči ta veliki novi vir informacij.
A
Naj ob koncu ie omenimo, da je bil ravno v teto dneh izvoljen novi upravni odbor agenoije »Reuter*. Po sestavi odbora bomo najlažje videli, kakšen j« lastniški, oziroma nadzorstveni krog te znane agencije. Novi upravni odbor je sestavljen takole: viskont Rother-mere, predsednik »Združenega sopieja*. kamor spada tudi «Daily Mail»; sir Walter Layton, predsednik lista «Ne*wa Chronicle*; H. G. Bartholomew, predsednik »Dally Mail Newspapers Limited*; J. R. Scott, predsednik lista »Manchester Guardian*; Malcolm Graham, u-pravni ravnatelj »Wolverbampton Express and Star* in Harold Gri-me, ravnatelj Usta »West Lan. cashire Evanlng Gazette*.
Drvi trije ao člani »Združenja časopisnih lastnikov*, ki vključuje lastnike londonskih fiatov, ostali p« člani »Tiskovnega združenja*, tl predstavlja podeželsko časopisje* »Coaeeut
[ča
GOSPODARSTVO
Prepoved plovbe »kozi Panamski prekop »o izdale britanske oblasti za vojne prevoze. Ladje lz Novega Zelanda In Avstralije bodo plule v Anglijo okoli rta Hom, v nekaterih primerih pa skozi Sueški prekop. Parniki, ki prihajajo lz Avstralije, bodo pluli okoli rta Dobre nade ob južni Afriki, motorne ladje pa skozi Su»8ki prekop. Ta ukrep je posledica plovbene takse, ki so Jo morali dozdaj plačevati v Panamskem prekopu v dolarjih ter je znesla letno pri vojnih prevozih SOO tisoč angl. funtov. Pot lz Novega Zelanda okoli rta Hom v južni Ameriki je za 1600 km daljša od poti skozi Panamski prekop.
Pošiljko jekla za zgraditev ladij v norveških ladjedelnicah bo po sklenjenem dogovoru poslala Anglija na Norveško v prihodnjem juniju. Gre za 17.000 ton jekla. Predvidevajo podobno pošiljko tudi lz Združenih držav.
Dvnjmlc
PREVARANI NEMCI
Najem petih 10.000 tonskih ladij za prevoz premoga bo morala oskrbeti kitajska vlada, Se hoče ob pravem Sasu preskrbeti potrebno količino premoga za mesto Shang-haj, kjer Imajo samo se za 16 dni premoga. Po Izjavi kitajskih oblasti so v teku pogajanja z ameriško vlado, da stavi na razpolago ladje, ki bodo prevažale premog lz Indoklne ali lz severne Kitajske.
Leo T. Crowley, ravnatelj urada za gospodarske stike 'e tujino, je Izjavil, da bo kljub nasprotni Želji predsednika Trumana odstopil in se podal v zasebno življenje. Crow-ley je tudi Slan Urada za vojno proizvodnjo, Uvozne in izvozne državne banke in Družbe za proizvodnjo umetnega kavSuka. Izjavil Je, da bi bilo umestno te ustanove spremeniti v upravne oblasti, ker Je glavni dlj teh gospodarskih ustanov s koncem svetovne vojne Izginil.
Vrnitev ladij, katere je Nemčija zasegla v osvojenih državah, bodo po Izjavi britanskega ministrstva za vojne prevoze Izrodili njihovim prvotnim lastnikom. Prav Isto velja tudi za ladje, ki so služile med vojno za vojaške prevoze Združenih narodov.
m^aia.7^^j0Jne\y^a.
«Daily Express» je te dni priobčil zgodbo 0 eni Izmed največjih prevar v tej vojni. Zadeva Je v zvezi z zavezniškim izkrcanjem na zahodni atlantski obali, k| Je Nemce zelo presenetilo. Računali so namreč, da invazije ne bo, ker so dobili zaupna poročila, da je maršal Montgomery, o katerem so
Zima bo huda tudi v Angliji
Britanski veleposlanik v Združenih drlavah lord Ha-lifaxlie nedavno dejal: »Letošnjo zimo bodo AngleH imeli manj kurjave, manj obleke in manj hrane*.
Po pogodbi, ki sta Jo sklenile Anglija ln Portugalska, bo slednja dobavljala ribje konserve zavezni »kim in nevtralnim državam v Evropi, med katerimi so poleg Anglije tudi Fragclja, Nizozemska, Belgija, Švica in Finska. Celokupna vrednost dobav znaša 6 milijonov funtov. Pogodba se nanaša na celokupno portugalsko proizvodnjo ▼ tem letu. Obsegala bo poldrugi milijon skatelj sardin, sto tisoč škatelj lokhardov, petdeset tisoč skatelj tunina, 1.000 ton tunov ln
2.000	ton drugih vrst rib. Sketlje lz kositra bo Izdelala Anglija.
Na seji društva švicarskih lnže nlrjev ln arhitektov so razpravljali o švicarski udeležbi pri evropski obnovi. Ustanovili so poseben urad, ki bo sprejemal naročila lz opusto-šene Evrope. Kakor hitro bodo oblasti izdale dovoljenje, bo poseben društveni odposlanec odpotoval v severno Italijo, nek drugi pooblaščenec pa je že odpotoval v Jugoslavijo.
Ameriški notranji minister ln upravitelj petrolejskih vrelcev Ha-rold Ickes je koncem septembra prispel lz Londona v Pariz, kjer se je udeležil konference, kt je razpravljala o mineralnih oljih. Po Iokesovi izjavi bodo on ln njegovi izvedenci v kratkem odpotovali v Nemčijo ln na Dansko, kjer bodo preučevali stanje tekočih goriv.
K poljsko-romunskl trgovinski pogodbi so podpisali že dve dodatni listinL Prva se nanaša na zamenjavo blago. Romunija bo dobavljala Poljski nafto, rudniške naprave, mangan ln drugo blago, prejemala pa bo poljski premog ln koks. Druga listina se nanaša na prevoze, ki se tičejo omenjene trgovinske pogodbe.
Ameriški Rdeči križ razpolaga s
1.200.000	dolarji za pomoč Poljski. Določani bodo še drugi fondi. Pomoč obetaj®- v glavnem v zdravilih. Z živili in oblačili oskrbuje Poljsko UNRRA.
Profesor Rajmond Stoughton, ki
poučuje vrtnarstvo na univerzi v Readlngu v Angliji, bo v kratkem odpotoval v Egipt, kjer bo preizkušal novi način gojenja žita na peščenih tleh. Oe se bodo poizkusi posrečili, bo doživelo pridelovanje žita na Bližnjem Vzhodu veliko spremembo. _	^ .
Tekstilna Industrija na Japonskem bo lahko še naprej obratovala. To pa se bo zgodilo samo pod pogojem, ča ne bodo surove svile, svile v klopčičih, svilnatih niti, blaga lz mešane svile ln oblek lz enakega blaga prodajali trgovoem brez dovoljenja vrhovnega poveljnika. General MacArthur je dovolil tudi uporabo 10.000 ton usnja ln 6.000 ton surovega gumija za izdelavo tovornih avtomobilov. Izdelave osebnih avtomobilov še niso dovolili."
V Prago so s angleškim bombnikom prepeljali nov češki denar, ki so ga tiskali v Angliji. Zamenjali bodo tudi stari denar na Slovaškem. Poročila pravijo, da je zamenjava nujno potrebna, kar je zdaj v obtoku desetkrat več denarja kot pred vojno. Denar bodo zamenjali postopoma.
Komisija za likvidacijo ameriške vojak« in mornarice je objavila razprodajo 72.000 koaov oblačil, ki presegajo vojaške potrebe. Med temi oblačili Je 35.000 kosov različnih suknjičev, ki so jih uporabljali letalci ln drugi rodovi vojake. Komisija ne bo oblačil prodajala na drobno in tudi evropske vlade zasebnikom ne dovolijo posegati v nakupe.
Sovjetske oblasti izdelujejo načrte *a serijsko izdelavo sestavljenih hiš, ki jih lahko v treh dneh sestavi 8 do 10 nestrokovnih delavcev. Hiše bodo Imele tekočo vodo, elektriko in plin.
Po sporazumu med Sovjetsko zvezo ln Češkoslovaško bo 520 od 00(1 tovarn, kt so Jih na ozemlju Češkoslovaške med vojno zgradili Nemci, dobila v last Češkoslovaška. Ttdl petina strojev preostalih to- -vam bo postala češkoslovaška last
vedeli, da je eden izmed vodilnih vojskovodij, ki so pripravljali izkrcanje, na uradnem obisku v Al-žiru. Ko se je nato izkrcanje 5. junija kljub temu izvršilo, si Nemci od presenečenja skoraj niso mogli opomoči. Vojna zvijača je dobro uspela.
»Inteligence Services je namreč poslala v Alžir dvojnika maršala Montgomeryja. Stvar je bila skrbno preračunana. Maršal sit Henry Maitland Wilson Je dvojnika maršala Montgomcryja uradno sprejel, krivi maršal se je vozil po cestah med vzklikajočo množico, skratka, obisk je imel popolnoma verodostojni značaj. Tudi pot do Alalra je bila skrbno pripravljena. Dvojnika maršala Montgomeryja je spremljalo številno osebje britanskega glavnega stana. Svojo nalogo je igral tako dobro, da so osni agentje takoj poročali v Berlin, da je Montgomery na uradnem oblBku v Alžiru, ker so tudi oni nasedli zvijači. Berlin si je seveda oddahnil. Sklepal je, da Invazije ne bo vsaj toliko časa, dokler bo
Jauonska - Izletniška dežela
Japonska zdaj, ko je propadla njena namera, da bi za gospodovala nad deželami Daljnega Vzhoda, upa, da bo postala nekakšna azijska Švica, privlačna točka za izletnike iz vsega sveta. Takšen vtis je dobil poročevalec angleškega Usta «Daily Mali* v Klotu, starodavni japonski prestolnici.
Poskus, da bi seznanili tujce zopet z lepotami svoje dežele, je začel tako rekoč prvi dan po Izkrcanju zavezniških čet. Ameriški vojaki so sicer stopili na japonska tla s puško v roki, z bombo za pasom ln metalcem plamenov na hrbtu. Toda Japonci so jih sprejeli e seznami o lepotah svoje dežele, o zakladih umetnoetl ln znanosti, ki jih krijejo njihova starodavna mesta. Prebivalci marsikatere dežele, posebno v naši bližini, bi se od njih lahko marsikaj naučili ter bi sl tako prihranili žalostno razočaranje.
Ob prostem času Imajo danes zavezniški vojaki na Japonskem priliko prebirati najrazličnejše vodnike ln druge publikacije, ki so jih Japonci v naglici potegnili ls skladišč, kamor so jih odložili ob vojni napovedi.
Japonska se na vse načine prizadeva, da dokaže zasedbenim četam, da bo njihova dežela, čim zaceli globoke rane, ki ji jih je prizadela vojna, postala najzanlml-vejša dežela za Izletnike lz vseh dežel sveta.
Treba je priznati, da predstavlja japonski poskus jasen primer prehoda Iz vojnega stanja v mir. Japonska ae tako pripravlja, da postane zopet obiskovana dežela Vzhajajočega sonca.
Montgomery v Afriki. Plaz pa se je le sprostil; za to je poskrbel pravi Montgomery, ki Je medtem
sedel v Angliji.
Dvojnik maršala Montgomeryja je bil poročnik Clifton James, V zasebnem življenju gledaljški Igralec.^ Zgodilo se je nekoč prej, da so vojaki Jamesa zamenjali za maršala ln ga navdušeno pozdravljali. Zaradi sličnosti z maršalom so ga nato Izbrali za posebno nalogo, ki jo je tako odlično izvršil.
Treba Je bilo seveda nekaj predhodnih priprav. Krivi Mont-gomery se Je moral izuriti v nekaterih	podrobnostih Montgo-
meryjevega obnašanja, Privzeti je moral njegov glas, vedenje, način hoje in pozdravljanja. Narediti so mu morali tudi umetni prst, ker je svojega izgubil v prvi svetovni vojni.
Prevara je uspela, Nemci so bili nadvse presenečeni In to presenečenje je mnogo doprineslo k hitrim uspehom zaveznikov v zahodni
Nemčiji,
Za mirnodobno proizvodnjo
V Veliki Britaniji so le začeli preurejati nekatere tovarne za proizvodnjo mirnodobskih predmetov. Slika kale delavko, ki z mehanično stiskalnico dela luknje v kuhinjsko posodo. Prej je delavka izdelovala vojne predmete.
4000 VRTINCEV 6600 ŽRTEV 330 MILIJONOV DOLARJEV ŠKODE
BIC AMERIKE
Žrtve
koncentracijskih taborišč
Obor za žrtve faSizma je objavil svoje poročilo o žrtvah koncentracijskih taborišč. Iz njega Izhaja, da so bili v taboriščih pripadniki vseh evropskih narodnosti, predvsem Francozi, Poljaki, Jugoslovani lz Židje. Po poročilih tega odbora je bilo v teh taboriščih v letih vojne pobitih 20 milijonov ljudi.
Tornado je brez dvoma eden izmed najbolj strainih in grozo vzbujajočih pojavov v kraljestvu narave. Očividci popisujejo njegovo hrumenje kot astrahoten Migajoč truičn in pravijo, da se zdi, kot bi mimo človeka drvelo nastotine tovornih vagonov.
NajmučnejSe doiivetje, ki si ga je sploh mogoče predstavljati, pa je gotovo doiivela druiina Wen-dell, ki je Uvela v bliiini kraja Spracuse v driavi New York. Bilo je 15. septembra 1912. Ko je tornado prtdivjal do njihove hiSe, jo je vrgel s temeljev, dvignil v zrak, preobrnil in jo nato spet posadil skoraj na staro mesto, vendar pa — s streho navzdol. 1
Druiina je ebeiala iz hiSe na ta način, da je hodila po stropu in nato zlezla skozi okno. Z izjemo nekaj prask ni bil nihče ranjen.
Tornado je tipično ameriški pojav. V premeru ima povprečno okoli 275 metrov, dasi so opazovali tudi nekatere tornade, ki so imeli v premeru samo nekaj metrov. Seveda pa so videli tudi ie tornade, ki so imeli v premeru več kot kilometer in pol. Preučili so več kot 1.700 viharjev in ugotovili, da je povprečna pot tornada dolga okoli 19 kilometrov.
Plešoči vrtinec
Po obsegu majhen, toda silen tornado so opazovali 18. aprila 1927 v Kansasu. Zdivjal pa je na poti, ki je bila dolga samo 300 metrov. Veliki tridriavni tornado, ki je divjal 18. marca 1925, je zajel več kot poldrugi kilometer Široko področje, ki je merilo v daljino 350 kilometrov.
Imamo tudi poročila, da je nad nekim področjem tornado obstal in se po več minut ni pomaknil naprej. Vihar je nekako visel v zraku in Sele po določenem času zdivjal dalje.
Navpične struje, ki so se ob taki priliki pojavile, so dosegle tudi brzino preko'150 kilometrov na uro. S temeljev so dvigale hiie in jih odnašale tudi po več deset metrov v zrak, Težke kovinske in druge trdne predmete so metale po več deset metrov v zrak, Teike kovinske in druge trdne predmete so metale po dvajset do Štirideset metrov daleč, kot bi bili iz papirja.
Glavna in najbolj uničujoča posebnost tornada pa je vrtinec. Cenijo, da doseže brzino od 150 do 800 km na uro. Nekateri opazovalci trdijo celo, da je ta brzi-na Se večja.
V neštetih primerih so naSli slamo, ki se je zarila v drevesa, trdne ograje ali hiie. Iveri, vejice ali prod je včasi prodrl skozi de-
K&AZ.J ''73iHJiKJS'9'
bla, deske ali celo kovinske plošče.
Vrtinec tornada označuje viseč oblik, ki ga sploSno imenujejo lijak. Vendar pa lijakasti oblak ni sploien pojav. Opazovalci so ga, opisovali tudi kot ogromno slonovo truplo ali pa kot debelo vrv. Včasi so ga tudi pomotoma zamenjavali z dimom iz premikajočega se vlaka.
Spodnji del tega oblaka se giblje na nekak blodeči način in je zelo podoben vrvi. ki visi iz hitro se pomikajočega vozila in se na neverjetne načine vrtinči. Kjerkoli pride v dotik s tlemi, uniči vse
Samovoljno poskakovanje in nihanje visečega oblaka je najza-nimivejSi pojav, ki spremlja tornado. V trenotku se zdi, da se oblak dviga in odmlkg, naenkrat 'pa se spet spusti tn untči vse kmetije, ki so v bližini. Tornado odnese hiSo , in gospodarsko poslopje, ebelnjak, ki stoji v bližini, in je morda popolnoma Šibka stavba, pa ostane.
Včasi smukne tornado med hiio in senikom. Odnese južni del senlkove strehe na enostran, severni del hiie pa na drugo.
F zadnjih sedemindvajsetih letih je bilo v Združenih državah skoraj 4.000 tornadov. Povprečno pridejo po trije na vsak zimski mesec. Potem se povpreček na pomlad dvigne na pet in dvajset meiečno. ViSek dosežejo maja. V teku poletja pada povpreček na okoli petnajst mesečno, ie kesneje pa se povprečno itevilo tornadov hitro zniža in jih pride na mesec povprečno le ie po pet. Letni povpreček je okoli 145.
V teku sedemindvajsetletnega obdobja (1916 - 1942) )e povzročil tornado v Ameriki okoli 33,000.000 dolarjev ikode. Več kot 6.600 ljudi je izgubilo življenje,
Najbolj uničujoč vihar v zgodovini je bil brez dvoma tornado, kt je 29. septembra 1927 divjal nad St. Louisom v državi Missouri. Takrat je Izgubilo življenje dva ln sedemdeset ljudi, Skoda pa, ki jo fe povzročil, je znašala približno 22.000.000 dolarjev.
To je bil drugi izmed velikih napadov viharja, ki je prizadel to mesto. Prvi tornado je divjal 27. maja 1896. Zahteval je 306 žrtev, Škode pa je povzročil za o-koli 13,000.000 dolarjev.
Trije tornadi so povzročili vsak po deset milijonov dolarjev Škode. Ti so prizadeli mesta Gainesville v driavi Georgia, Lorain v državi Ohio, tretji pa je bil tridriavni tornado, Ki je 18. marca 1925 za-
hteval več človeških življenj kot kateri koli posamezni tornado — 689.
Muhavost tornada
Sila tornadovega viharja je naravnost nepojmljiva. V clevelandskem okrožju je prvo hiSo, ki jo je zajel, spremenil takorekoč v trske. Ubil pa je tudi enajst izmed trinajstih hiSriih prebivalcev. Sadovnjak, ki je ležal pri hiSi, je popolnoma oklestil, mnogo dreves pa je popolnoma izruval.
Drugič je žično ograjo zvil v klopHč. Pri železniških vozovih je dvignil gornje dele, ponekod pa vrgel celo kolesa z osi.
Majd 1931 je tornado pri Moor-headu v državi Minnesota zajel potniški vlak. Enega izmed vozov, v katerem je bilo 117 potnikov, je dvignil v zrak in ga treščil v 25 metrov oddaljeni jarek.
Aprila 1921 je blizu Blevinsa v Arkansasu sedel neki jarmer s svojo ženo in dvema otrokoma na klopi pred hiSo, ko se je nenadoma pojavil vihar. Naenkrat je z vso silo zahrumelo; sliSall so lomljenje — vihar je deloma poruSil, deloma pa odnesel hiSo — klop pa je ostala. Razen strahu, ki ga je prestala družina, ni nihče odnesel nobenih polkodb.
Ker se ti nepredvidljivi viharji lahko pojavijo povsod v deželi, je potrebno, da se ljudje tega zavedajo in da so pametni. Ponekod morajo imeti posebne kleti, kamor se zatečejo v primeru tornada. Seveda pa je taksna klet lahko tudi past, če niso predvidene potrebne. varnostne mere.
Zaradi tega morajo Američani nedeti, kako je treba takSne kleti pravilno graditi. Vihar se običajno giblje iz jugozahodne smeri proti severovzhodu. Najvarnejši del kleti je torej južni kot. To je treba upoštevati pri gradnji kleli, predvsem pri pravilnem postavljanju opornikov.
Vsekakor pa je treba v primeru tornada poiskati kakšno vdolbino, jarek ali podobno, da se človek vsaj do neke mere lahko zaščiti.
Zaradi stalnih napadov torhadia so bili v Ameriki prsiljenl, da so ta nenavadni vihar temeljito preučili in idali ljudem navodila, kako se morajo varovati. Vendar pa povzroča, kadar koli se pojavi, Se vedno žrtve. Težava je namreč v tem, da pride zelo hitro, včasi kar nenadoma, in ga ni mogoče zanesljivo v naprej napovedati m pravočasno opozoriti ljudi.
Pregled odredb
Zavezniške vojaške uprave
Pregledovati so začeli več splošnih ukazov, ki jih je izdala Zavezniška vojaška uprava v prvih dneh angloamerlške zasedbe ln ki so deloma že zastareli.
Med ukrepe, ki bodo odpravljeni, spada tudi policijska ura za civiliste ter omejitev za radijske in fotografske aparate.
Ladja Zavezniške vojaške uprave
na poskušnji vožnji
Prva ladja, ki so jo splovili v morje po prizadevanju Zavezniške vojaške uprave, je odšla danes na poskusno vožnjo iz Trsta ln bo kmalu prevažala blago iz Pulja v Trst. Ladji je ime «Mirella» ln izpodriva 400 do 500 ton. Ladja vozi na motorni pogon. \
Neki dopisnik ZVN piše, da je njena zgodovina zelo zanimiva. Ko so jo napol zgrajeno našli častniki Zavezniške vojaške v ladjedelnici Ettore Martinuzzl v Miljah, so bili v dvomu, kdo je njen lastnik. V tistih nemirnih dneh je prišel njen lastnik očivldno v različne finančne ln politične težave; ni jasno; če je bilo to po njegovi krivdi ali ne.
Zavezniška vojaška uprava je vsekakor našla hitro rešitev. Tukaj je ladja, katero Julijska krajina potrebuje. Zavezniška vojaška u-prava bo plačala njeno dograditev ln jo poslala na morje.
Tako se je zgodilo. »Mirello* so spustili v morje v Miljah pred dvema tednoma in ljudstvo jo je veselo pozdravljalo, ko je zdrknila v vodo.
Drugi korak je bil Izročitev »Mi-relle* kaki družbi, kl bi je nadzirala In z njo prevažala blago. Izročili so jo UGENI. pomorski organizaciji, ki ima svoj sedež v stari zgradbi tržaškega Loyda na trgu Unltš; UGENA tesno sodeluje z angleškim ministrstvom za vojne prevoze in z ameriško vojno pomorsko družbo.
Trž*škt ribiči
ne upoštevajo kontrole cen
V Tržiču se dvigajo cene ribam, ker ribiči prinašajo ribe na prosti trg, piše dopisnik ZVN. Ribiči bi morali dobavljati velike količine rib zadrugi trgovcev z ribami, ki nadzira cene. Kjer so, cone ribam kontrolirane, znašajo navadno 60 lir za kg, na prostem trgu pa-prodajajo sardine po 180 lir za kg,' večje ribe pa po 200 lir za kg. Zaradi tajnega prodajanja so 'cene ribam narasle.
Častnik za civilne zadeve v Tržiču je sporočil, da bo sklical sestanek ribičev, kjer bodo skušali najti pota in sredstva za odpravo tega stanja.
PREHRANA
Sepral sporoča, da bodo od danes
,1. oktobra dalje pekli kruh z drugačno mešanico moke. Peki obveščamo, da ne smejo uporabljati zalog moke preko 91%. Te moke ne smejo ne deloma ne celoma mešati z novo moko. Ostale zaloge lahko uporabijo Izključno za prodajo moke potrošnikom, kl bi to zahtevali.
RADIO
Petek, 5. oktobra
19 obvestila svojcem v slovenščini ln Italijanščini; 19.30ljudska glasbena ura: Haydn, Mozart (v slovenščini); 20 napoved časa - poročila v slovenščini; 20.15 poročila v Italijanščini; 20.80 pevski zbor iz Sv. Jakoba pod vodstvom dirigenta Švara; 21 pouk angleščine; 21.20 glasba, do včeraj prepovedana; 22 plesna glasba; 22.30 vokalni koncert: ^ommasini in Gašperini; 23 napoved časa - vesti v italijanščini; 23.10 veBti v Slovenščini; 23.20 oddaja za Italijane,v Angliji; 24 zaključek.
Sobota, 6. oktobra
6.30 glasba za dobro jutro; 7 B.B.C. poročila v angleščini; 7.15 poročila v slovenščini; 7.30 poročila v Italijanščini; 8 glasba za vse; 10 prenos iz Vidma; 12.45 poročila v slovenščini; 13 poročila v Italijanščini; 13.15 ritmični Italijanski orkestri; 14 predavanje v Italijanščini; 16 prenos iz Vidma.
IZREDNO ZAVEZNIŠKO SODIŠČE
Mati spoznala
ovaduha svojega sina
Štiii leta za sodelovanje s sovražnikom
Včeraj se je pričela razprava proti Ornasu Ruggeru obtoženemu, da je bil skvadrist in agent javne 'varnosti, da je naznanih Turkovič Andreja, čes, da je razširjal prevratne vesti in udaril ter obrcal, nato pa še naznanih Mislej Karla, da so tega obsodili na 2 leti konflnaclje.
Ko je predsednik začel s čdtanjem obtožnice je vstopila v dvorano ihteča ženska in spoznala obtoženca. Izjavila je da je Ornas aretiral njenega sina, katerega so odpeljali v koncentracijsko taborišče v Nemčijo, kjer je umri.
Razpravo so nadaljevali z zaslišanjem prid: Misleja, Turkoviča, in Oblaka, ki so vse obremenjevale obtoženca. Ko je vojaška policija sprejela redno ovadbo g. Del Con-te Giovanna, ki je povzročila dramatično prekinitev, je policija zahetvala preložitev procesa, s čimer se je predsednik soglašal.
Po prekinitvi je bila razprava proti Maggiolaru Umbertu, skva-dristu, obtoženemu, da je sodeloval s sovražnikom pri brigadah črnih srajc, pri racijah, pri opustošenju, pri umorih v raznih
krajih np. Krasu in da je bil agent na Inšpektoratu v ulici San Mi-'chele.
Obtoženec je zanikal, da bi se udeležil kakršne koli akcije na Krasu in tudi pripadnost k črnin, srajcam; priznaval je samo, da je bil uslužben na inšpektoratu v ulici San Miahele kot pisar za notranja opravila.
Iz izjave prič sledi, da je obtoženec bil na inšpektoratu, kjer je opravljal zgoraj omenjena opravila in da je on sam izjavil, morda iz bahavosti, da se je udeležil akcij na Krasu.
Javni tožilec je !mel obtoženca za krivega sodelovanja s sovražnikom in zahteval 10 let zapora. Branitelj je zatrjeval da je Maggiol&ro vršil pri policijskem uradu samo dela, kl so izključno upravnega značaja In postranske važnosti in zahteval oprostitev.
Sodišče je obsodilo obtoženca na 4 leta, 5 mesecev in 10 dni zapora in na plačilo razpravnih stroškov. Predsednik sodišča Je bil Thermes, javni tožilec Pincherle; ljudski sodniki so bili: Paul izza, De Rosa, Brauldn in Ferluga. ______________________________
GORICA
Osvoboditvena nagrada
uslužbenstvu trnovskih podjetij
Kakor je že bilo objavljeno v krajevnih časopisih, bodo v smislu objave štv. 4 ZVU izplačana osvoboditvena nagrada tudi uslužbencem trgovskih podjetij, ki delujejo v Goriški pokrajnl.
To osvobodltveno nagrado bodo nakazali vsi trgovci-delodajalci svojim nameščencem, delavcem ln uradnikom v skupni vsoti ln najmanj v dveh rokih, ki pa ne bo presegala sledeče vsote:	3.000 lir
nastavljencem nad 18 tet, glavarjem družine; 2.500 lir kl niso glavarji družine; 1.500 lir od 16 do 18 let; 1.000 lir pod 16 letom.
Objava govori nadalje o nameščencih, kl Jim prltiče ta nagrada In o onih, ki so od te nagrade Izključeni. Izplačilo osvobočltvene ^agrade bo obsegala tudi nameščence javnih podjetij, hotelov, gostiln, krčm, barov ln kavarn. Podrobna navodila lahko prizadeti dobe na Delavskem uradu.
Na grobo svoje lene se je usmrtil
Včeraj zjutraj Je neki uslužbenec na pokopališču v ulici Trleste, našel na odseku T truplo neznanega moškega. V rokah je držal revolver in sliko neke ženske. Pozneje so ugotovili, da gre za 35-letnega elementa Verzegnasslja, kl se je ustrelil na grobu svoje žene, ki Je umrla lansko leto v bolnišnici v Gorici.
Smrtna nesreia z revolverjem
Žrtev lastne neprevidnosti je postal 52-)etnl Angelo Trojer lz Bukovice. Pred nekaj dnevi se je v vinjenim stanju igral z revolverjem, kl se je sprožil in poškodoval nesrečneža tako hudo, da je včeraj v bolnišnici Izdihnil.
Združenje vojnih ujetnikov spo roča, da bo v soboto d opoldne v cerkvi sv. Roka darovana službe božja v spomin podporočnika Ma rlna Vattalna, umrlega v ujetništvu v Nemčiji.
«Informatore», gorlški tednik Jp včeraj objavil prvi seznam odpeljan-cev v Jugoslavijo. Seznam vsebuje 747 Imen.
V	ponedeljek, dne 8. t. m., bo komisija jugoslovanske armade plačevala v Go: ici v Ljudskem Domu fakture ln efektivne račune v poravnavo dolga, ki so ga razne edinice J. A. napravile ob času bivanja v Gorici.
Profit ube rkolovnj dispanzer v ulici Duca d’Aosta 53 sporoča vsem povratnikom iz Nemčije, da jim
nudijo brezplačen zdravniški pre- i _ _ _ _ _	— ^	• m-
gled ob torkih in četrtkih od 10.	C/vrLAoI
do 12. ure.	----------------------------------
V	bolnišnico so prepeljali 61-letnesa Antona Brumata, kl si je pri padcu poškodoval desno nogo.
Glavni urednik; PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S.
GOSTILNIČARJI! Novo vino teran. Znižane cene. Telefon 29-433.
75477 OO
iiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliliiliiiiiiiiiiiiimii

uporabljajte po brlfjur da negujete kožo ln ublažite draži ja je( ki vam jih je povzročila oetrlna britve
SINE
Sobarica hotela «Rex» je potrkala na vrata sobe it. 7 Zaspan dekliški glasek je odgovoril :«Hvala». Bila je to plavolasa Inge, kl je bila prejšni dan naročila naj jo zbudijo že ob sedmih. Hotela je sama smučati zjutraj na snežni poljani.
Kot hčerka znanega veletrgovca Je imela krog sebe vedno kopico občudovalcev in oblegovalcev, ki Ji niso dali miru. »Danes bom pa vendarle sama,* ji je pelo srce med
oblačenjem.
Ko Je odgrnila okenske zavese, je v sobo zableščala svetloba, kl se je odbijala od Snežnih vrhov. Ozračje Je bilo mimo in pop oči je veter zametel vse kotanje. Nežen pršič je pokrival belo planjavo.
Inge Je naročila po telefonu, naj ji pripravijo smuči. Ker je vedela, da prične vzpenjača delovati šele ob devetih, Je ukazala mazanje smuči tudi za vzpon ln ne samo za smuk. Po osvežujoči prhi Je odšla * obednico k zajtrku. Edini nata-
kar Je leno pregledoval jutranje časopise in čakal na prve goste. Začuden je postregel Inge s kavo, surovim maslom, medom in kruhom. Hitela je in požirala debele kose namazanega kruha. Ko se Je vračala v sobo, Je srečala na stopnicah postavnega fanta, ki je smučarsko opravljen hitel proti shrambi za smuči.
To Je bil Karel. Komaj pred tednom Je končal študije in postal doktor prava. V zgodnjih jutranjih urah Je hotel nadoknaditi izgubljeni čas. Pripravljal se Je namreč' za bližnje tekmovanje, za katerega so se ostali vadili že več tednov, medtem ko Je njega zadrževal študij. Kljub temu Je imel dobro voljo ln Je bil zadovoljen s časi, ki Jih Je dosegel.
Kot tekmovalec ni zaupal mazanju hotelskega oskrbnika in je to delo opravljal vedno sam. V shrambi je smuči osušil z mehko krpo in stopil z njimi
na piano. Oster zimski zrak mu Je bril v lice. Pod čevlji je zaškripal sneg. Zasnežena ravan je odbijala sončne žarke kot ogledalo in moral Je uporabiti zelena očala. Na tihem si Je požvižgaval, ko Je stopal mimo mrtve vzpenjače v hrib.
Inge ga ni hotela srečati, zato Se Je oblačila zelo počasi. Končno si je nadela jopič in z rokavicami v rokah odšla v pritličje. Srh uči so jo čakale že namazane in zasajene pred vrati shrambe. Iz omarice je vzela svetle aiuminjaste palice. Ko Je stopila na piano je Karel stal že na vrhu, določenem za start pri tekmovanju v slalonu. Zasadil Je smuči v sneg in za trenotek postal. Ozrl se Je po bližnjih vrhovih. Pogled mu je zašel do hotela. Zagledal je Inge, ko si je pripenjala smuči. Iz navade, ki Jo požhajo tekmovalci, Ji Je s palico pomahal v pozdrav.
»Tudi ta Je enak«, se Je namrdnila Inge ln z drsajočimi koraki odšla na drugo stran.
Karel sl tega ni gnal k srcu. Vzel Je mažo in skrbno mazal. Kljub temu mu je pogled Ušel večkrat na pobočje, po katerem se je vzpenjala Inee Končno le bil "Otov. Snel Je vezi, ki Jih je nosil nataknjene krog vratu in uravnaj čevelj v oko-
vje. Rahlo je udarilo, ko se je kovinski vzvod «kandaharja» dotaknil lesa. Ko'je bil gotov s pripenjanjem je nataknil rokavice, popravil čepico in očala in upognil kolena. Kakor da bi slišal startni strel, se je odrinil p obema palicama. Nekaj časa Je vozil naravnost in s tem pridobil na brzini. Nato Je zavil v strmino. V glavnem se Je držal lanske proge, kl Jo Je dobro poznal. Napravil Je nekaj zavojev in brez padca prispel na ravnino.
Naključje je hotelo, da je pripeljala izza ovinka istočasno tudi Inge. Njuna pogleda sta se srečala le za trenotek. Bilo je dovolj, da je Karel opazil modrino njenih oči.
Pri kosilu je zvedel od prijatelja, za njeno ime, starost in za vse drugo, kar ga je zanimalo. Popoldne je krenil s prijatelji na izlet in Je ni videl niti pri večerji, ker so se vrnili precej pozno.
Kljub temu je bil naslednje jutro spet prvi na smučišču. Prav tako kot prejšnj dan, jo je srečal na stopnicah. Rahlo Ji je pokimal, ona pa se je obrnila stran. Začudil se Je in tega ni mogel pozabiti vse dopoldne. Pogled mu Je pogosto ma uhajal na nasprotni breg, kjer je Inge s «kristjanijami» in zavoji dvigala zasrenjeni pršič. Nekajkrat ga
je to stalo padce in skoraj bi si zaradi tega posnel kožo na poledeneli skorji. Opazil je, da se mu Je v možgane naselila nova misel in v srce novo "čustvo. Uvidel Je, da je to vsaj zaljubljenost, če ne že ljubezen in z nasmehom na obrazu si je dejal: «ZakaJ pa ne?»
Tisti dan pa ni bila slučajnost, da sta se istočasno pripeljala do hotela. Spet se Ji je rahlo priklonil, a pravega odziva ni bilo, «Korajža velja#, si je dejal, ko je korakal v svojo sobo.
Popoldne so se njegova čustva razblinila.
Stal je na planoti, do katere je vozila vzpenjača navdušene smučarje. Nekoliko stran je stala tudi Inge. Kot običajno so silili vanjo brezhibno in gizdalinsko opravljeni smučarji. Bili so različni bogataši, ki so prihajali v planinske hotele zaradi večernih zabav in ne zaradi lepote gora in smučanja. Med njihovo prtljago seveda ni smela manjkati modema in brezhibna smučarska oprema, ki so Jo oblekli navadno samo takrat, ko so se v snegu za hotelom fotografirali. Te posnetke so potem hranili kot svetinje in v zvezi z njimi lagali, da se je kar kadilo. Tega mnenja je bila očividno tudi Inge. Vzkliknila
je: «Kdor me hoče imeti, naj me ujame.# Nato se Je odrinila s palicami in zapeljala na strmino. Oble-govalci so ostali z dolgim nosom in gledali žalostno za njo.
Karlu se je kmalu posvetilo v glavi, prav tako, kot včasih pri šolski nalogi, ko je odkril preprosto rešitev na videz zamotane enačbe. Tudi on je zapeljal na strmino in pohitel za Inge. Uvidel je, da naloga ne bo preveč lahka. Bila je precej pred njim in tudi smučala ni slabo. Ko Je videla, da jo zasleduje, je smučanje prešlo v divjo vožnjo. Na dolgi strmini se je razdalja pošteno skrčila in končno sta za trenotek vozila skupaj. Karel je vozil dalje in Inge je mislila, da se zanjo sploh ne bo zmenil. To pa je bila le njegova taktika. Počasi je pričel zavijati v strani in s tem prisilil tudi Inge, da je izpremenila smer. Vozila sta ze povprek strmine, ko pa sta zavila navzgor. Je Karel nenadoma napravil kristijanijo. U-staviti se Je morala tudi Inge.
«Kdo ste», ga Je vprašala z osornim glasom, razdražena, da se Je našel nekdo, ki je napravil nekaj proti njeni volji
»Karel#, je odgovoril on ln se rahlo nasmehniL
«ln s kakšno pravico me zasledu-
jete?# je vprašala še bolj razdražena zaradi nasmeha.
«Ne vem#, ji je odgovoril hladnokrvno z istim nasmehom kot prej.
«Jaz tudi nč», mu Je zabrusila in se po naglem obratu spustila dalje v dolino. Karel Je ostal presenečen sredi bele planjave. Konec si je prestavljal drugače. Vsaj na prijazno besedo je upal, če ne še na kaj več. V velikih in položnih zavojih se je počasi in leno spustil navzdol. Predno je dospel do hotela, si je doppvedal, da on kot novopečen in ubog Jurist, ne more misliti na uspeh pri hčerki bogatega veltr-govca. Iz shrambe za smuči je od šel v svojo sobo z namenom, da bc zadevo do večera prespal.
Ker Je bil Karel šele na začetku ljubezni, Je razočaranje hitro prebolel in na Inge ni pomislil drugače, kot če jo Je srečal. Medtem pa je pridno vadil.
Prišla je nedelja, kl Je bila določena za tekmovanje. Ker je bila proga speljana tudi po sončnem po" bočju kjer se Je sneg v popoldanskem soncu ojužil, so določili start ob desetih dopoldne, Pol ure pr«J so organizatorji določili natančo1 potek proge in postavili, zastavic*’ Vratca so se vrstila za vratci
(Nadaljevanje prihodnjič!