Sfrašna smrf v muselinu. Marcel Griaule, vodja francoske znanBtvene ekspedicije po Abesiniji, je doživel v Addietu na dvoru rasa Hailu 1. 1929 že tisoč let staro muko, ki je znana pod imenom »smrt v muselinu«. Pri pogledu na grozno mučenje se je njegov spremljevalec onesvestil. Ogromna ljudska množica pa se je z navdušenjem naslajala na groznih prizorih. Napad na rasa. Izvršen je bil napad na rasa ali poglavarja in napadalca so prijeli. Na željo nepoškodovanega kneza so ga obsodili na smrt v muselinu, čeravno bi naj ta kazen zadela samo atentatorja na neguša. Napadeni ras je namreč v svoji pokrajini samo kralj, ni bil niti ranjen vsled vnaprej izjalovljenega atentata, pač pa je rekel: »Lepega dne še lahko postanem neguš ...« Predpriprava. Prijetega in obsojenega zločinca so odvedli v okroglo, iz kamna zidano in slamo pokrito poslopje. V tej stavbi so raztopili V ogromnem kotlu z medom pomešani voBek. Obsojenec je moral gledati, kako so pomočili v to raztopljeno zrnes cele bale najbolj finega muselina. Nato so ga stražniki slekli in ga vrgli v ee topli pepel tako, da se je njegovo truplo dobro pogrelo. Atentatorju so ovili z v vosku prepojenim muselinom noge. Roke so mu z muselinom povezali k truplu in spre...menili telo z omenjenimi ovoji muselina v jnumijo. Tudi obraz so mu omotali ter so pustili proste samo oči ter nos. Ko so ga peljali na trg pred rasovo palačo, je bil podoben srednjeveškemu vitezu v beli bojni opremi. Pred prestolom kneza so zažgali majhen ogenj. In pred to neznatno žerjavico so postavili na smrt obsojenega. Množica ga je dolgo občudovala. Mučenje. Na znamenje rasa z roko sta suilila dva gola črnca zločinca v žerjavico. Grobna tišina je zavladala na trgu. Slišati je bilo samo prasketanje žerjavice, ko je mož priletel v njo. Zelo težko je zopet vstal. Skušal je pobegniti iz ognja. Krog njega so se postavili knezovi telesni stražniki, od katerih je že vsak prebodel s sulico najmanj tri Ieve ter pobil več slonov in nosorogov. Vsi ti divjaki so grozili obsojencu z naperjenimi sulicami. Kakor hitro je zapustil ogenj, že so ga dregali s Bulicami v bedre, v bok in v roke tako preyidno, da ga ni noben ranil smrtno-nevar- no. Rane pa so bile le toliko skeleče, da so obdržale žrtev na žerjavici. Končno je pričel vsega pomilovanja vredni revež skakati kvišku in sicer vedno višje in višje. Pri skokih so se mu izvijali iz prs kriki, ki so strašno odmevali po vseh sosednih dolinah. Izpod ovojev in omotov so pričeli švigati mali plamenčki. In medtem ko je rasova telesna straža bodrila mučenega s klici k hrabrosti, med tem ko so bili pogledi tisočerih zasajeni v počasi plamenečo živo bakljo, ki se je vedno bolj divje zaganjala kvišku in kričala, se je napolnil zrak z vonjem po vosku in medu. Kmalu je zadišalo po trgu kakor v cerkvi po kadilu in svečah in slednjič po ožganem mesu. Mučeni je že gorel s polnim plamenora, ki je švigal do 5 m visoko. Rasova telesna straža je bila rdeče osvitljena. Iz daljave so začeli vedno bolj se oglašati s tulenjem divji psi, ker jih vabil duh opečenega mesa . . . Slednjič se je vendarle z voskom prepoiena lutka zgrudila v ogenj. Ras in njegova telesna straža sta se odstranila. Strašna smrtna kazen je bila izvršena ...