Leto II.
Poštnina pavšalirana!
V Ljubljani, dne 9. junija 1920,
Štev. 24,
Izhaja vsako sredo in stane za vse leto K 42'—, za pol leta K 21'—, za četrt leta K 10'50, na mesec K 3'50; posamezna številka K 1'—. Inserati po dogovoru.
Vse dopise in pošiljatve je frankirati in naslavljati na:j = „LJUDSKI GLAS*, Ljubljana, Kongresni trg št. 9. ^
Osrednje tajništvo
„Kmetsko delavske zveze4* je dobilo lastne prostore na Kongresnem trgu štev. 9
v Ljubljani, poleg deželnega dvorca, nasproti nunske cerkve. Vse dopise in vse pošiljatve, tikajoče se „Kmetske delavske zveze" ali pa „Ljudskega glasu", je naslavljati odslej izključno le na ta naslov.
Ob tej priliki se vabijo tudi vsi člani, zlasti pa vsi odborniki raznih podružnic K. D. Z., da se ob vsaki priliki, ko pridejo v Ljubljano, zglase tudi v našem tajništvu. Tu dobi vsak naš član vse informacije o vseh' zadevah.
Osrednje tajništvo K. D. Z.
Seja osrednjega vodstva Kmetsko delavske zveze.
V nedeljo, dne 20. junija t. 1. se vrši dopoldne ob 10. uri v Ljubljani v prostorih okrajne bolniške blagajne na Turjaškem trgu (nasproti Kmetijske družbe) seja osrednjega vodstva KDZ. z naslednjim dnevnim redom:
1.	Otvoritev in poročilo predsedstva.
j n *
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Naša organizacija in tisk (poroča tajnik).
5.	Naše gospodarsko delo (poroča podpredsednik).
6.	Slučajnosti.
Ker je seja izredno važna, se vabijo poleg vseh članov osrednjega vodstva tudi vse podružnice, da pošljejo po enega delegata (predsednika ali tajnika). Pregledali bomo dosedanje delo in ukrenili vse potrebno za najbližjo bodočnost. Razen tu navedenih vabljencev, nima vstopa k seji nihče.	Načelstvo KDZ.
Naročnikom!
Vsled stalnega silnega naraščanja vseh tiskarniških stroškov, zlasti cene papirja, smo primorani slediti vsem drugim listom in zopet zvišati naročnino za „Ljudski glas".	Odslej	bo	stal naš	list
celoletno.........42*—	K
polletno	....21’—	K
četrtletno........10'50	K v
mesečno...........3'50	K
posamezna	številka	.	1 •—	K
Te cene veljajo od 1. junija dalje. Prosimo vse naročnike, da se na to zvišanje ozirajo in nam v toliko doplačajo. Za člane KDZ. to povišanje ne velja.
Uprava „Ljudskega glasu44.
Na delo!
Klerikalno-liberalni krmarji, kojim je izročena danes usoda naše uboge'države, vodijo to krmilo tako, da se cene dvigajo naravnost do gorostasnih višin. Zlasti je pri tem prizadeta tudi tiskarska obrt. En kilogram papirja, ki je stal pred dobrim pol letom še 3 K, stane danes 12 K. Enako se dvigajo tudi vsi ostali strošk>
Ni čudno, da bodo morali zato pogj -niti polagoma vsi listi, ki nimajo za seboj bogatih bank in raznih kapitalističnih mogotcev, ki zalagajo zlasti naše klerikalne in liberalne liste bogato z denarjem, saj vedo, da jim bo nosil ta denar leite obresti, ker ti listi pišejo v njihovo korist.
Socijalisti nimamo nobenih bank. za seboj nimamo nobenih krivonosih kapitalistov, ki bi nas zalagali z denarjem, zato smo navezani izključno le na svoje delo, na svojo požrtvovalnost.
Pomena dobrega, podučnega in ne-podkupljenega časopisa nam menda ni treba še dokazovati, zlasti ne za revno ljudstvo, ki nima drugega zaščitnika, nego svoj list in svojo stranko. Edino časopis more podučiti ljudstvo, kaj se godi v državi, kako se mu reže kruh, kako se upravljajo njegove življenske zadeve. Edino časopis more prebujati zaspance in jih nabirati v skupno veliko armado vseh zatiranih, ki bodo nekoč, preje, nego si to mislimo, zagospodarili na svetu in tudi pri nas.
LISTEK.
Alb. Lajovic:	■==
Knjige, časopisi in čitanje.
(Dalje)
Iz svojega spoznanja in življenja je etvoril pisatelj sliko bodisi v vezani ali nevezani besedi, v prozi ali v verzih, ki nas ootegne za seboj, ki našo dušo povzdigne. Kadar jo čitamo, tedaj znova doživljamo pesnikov doživljaj, ga opazujemo z njegovega stališča, pred nami vstaja življenje kakor ga vidi on, prihranjena pa nam je trpkost resničnega doži-vetja kakor ga ima za seboj pesnik, navržena pa skušnja, ki sledi iz dogodka in Za katero se mimogrede obogatimo. Da Pa je skušnja prava in resnična, za to pa jamči bistri in prodirajoči duh pesnika-pisatelja. Hoče nas obogateti za mnogo 2,vljeri|8kih skušenj, to je, kar podaja pi-satvlju pero v roko. —
Preobširno bi bilo razpravljati o pododdelkih krasne, lepe literature ali bele-n-dike, a tudi nima to neposrednega vpliva P1 •.izberi, čtiva. Glavna činitelja pri izberi n *g pač morata bili lastnosti resničnosti n lepote. Zato se pri vsaki knjigi vpra-8a«io, ali odgovarja spis pravilom notranje,
doživele resnice in večne lepote? Zakaj moč in sila pesniških del leži v tem, kako globoko je posegel pisatelj s svojo mislijo v človeštvo, dali velja njegova pravica za vse ljudi na svetu, a ne samo za en, to je pesnikov narod, ali za eno veroizpovedanje, to je za pesnikovo in kako je delo pisano z ozirom na razumevanje, dali ga more razumeti samo njegov narod, njegova vera ali pa vesoljno človeštvo.
To kar čitamo, ne pojmujemo samo z razumom, temveč pretresamo tudi s čustvom. Besedi ne tehtamo v istem smislu, kakor jih rabimo v navadnem življenju, temveč čutimo v drugačni, nenavadni družbi njihov drugačen, celo nenavaden pomen, občudujemo razno barvo, ki jo, dobivajo in se uspavamo z njihovo prijetno godbo. Seveda najde to razliko in take fine primesi, le vajen, pozoren in globok čitatelj. Globoko, resnično literarno delo vpliva ne-samo na pripadnika pisateljevega naroda, temveč tudi na onega, ki razume njegov jezik, odnosno prestavljeno na druge jezike, tudi na vsakega, ki pripada tem jezikom.
Slovenec torej občuti živo resnico in jo zaklene v svoje srce, kadarkoli izpre-govori k njemu iz krasnih del domačega pesnika, zakaj on pozna njegovo lepoto, ki jo ogleduje s posredovanjem svojega jezika, ki ga dodobra obvlada in razume.
Lepota je v življenju velik in močan činitelj-faktor. Če je kaj na človeku, v njegovem govoru, v njegovem dejanju, potem je to nelikega - nravnega - moralnega, nasprotno je pa nravno-visoko zato, ker je lepo, krasno. Kras, lepota pa je vedno tudi harmonična, lepo ubrana. Nas li ne povzdigne lepa, krasna pesem enako kakor nas navduši? Ali niso obstrmele množice ljudi, ko so zaslišale lepo pesem čeških legijonarjev „Kje dom je moj?“, ki so jo zapeli, predno so šli v boj in ali ni baš ta pesem premagala njihove sovražnike? Sam se spominjam, kako mi je bilo, ko sem prvič slišal godbo, ki je zaigrala .Naprej zastava Slave!44. Tedaj mi je bilo 8 let — pesmi nisem poznal, ali užgala me je, zato ker je lepa. To je moč lepote, ki je tim večja, čim globlje v človeški duši jo je izkopal srčni rudar-pesnik. Zato pa more resnica, zajeta iz ljudskega življenja in pozorovana s pesnikovega stališča, premišljena in znova preživljana vplivati blagodejno in plodonosno le tedaj, če je obenem tudi krasna, lepa. Vsako pesniško delo pa stremi za tem, vsako v resnici ceno literarno delo je poveličavanje večno lepih resnic.	(Dalj* prihodnjih.)
Dolžnost vseh revežev je zato, da napnejo prav vse sile, da vzdrže svoj list pod vsakim pogojem in z vsemi žrtvami. Prepričani smo zato, da se naši naročniki ne bodo ustrašili danes naznanjene povišane naročnine za „Ljudski glas", ampak da se ga bodo oklenili zato še s tem večjim zaupanjem in tem večjo ljubeznijo. Vse, ki jim je pri srcu naše gibanje, vse, ki si žele osvoboditve revnega kmetskega ljudstva prosimo, da gredo s podvojeno silo na delo in nabirajo nove naročnike, da ne bomo lista le vzdržali, ampak ga tudi povečali.
Ker je pa v kratkem zopet pričakovati večjih podraženj tiskarniških stroškov, in da nam ne bo treba odslej nič več poviševati naiočnine našemu „Ljudskemu glasu", ki si je pridobil med revnim ljudstvom že toliko simpatij, pozivamo ob tej priliki
vse podružnice KDZ.
da prirede tekom prihodnjih dveh mesecev v svojem kraju veselice v prid „Ljudskemu glasu" in za volilni sklad za bližajoče se volitve. Bližamo se občinskim in državnozborskim volitvam, kjer bo treba napeti vse moči, da zmagamo na celi črti. Naša KDZ. bo šla v volilni boj z vsemi močmi in zato bo treba sredstev. Pripravljajmo se zato na volitve s tem, da utrdimo naš list in naberemo primeren fond za volitve.
To se pa zgodi najlažje potom veselic. Od čistega dobička naj se pošlje 80 odstotkov osrednjemu tajništvu, 20 odstotkov naj pa shranijo podružnice za svoje izdatke ob času volitev. Vsi odbori KDZ. naj se začnejo takoj posvetovati o teh veselicah in naj jih naznanijo osrednjemu tajništvu, da jih ocjavi v listu in pošlje po možnosti na veselico tudi slavnostnega govornika.
Sodrugi, revno ljudstvo, čas v katerem živimo je velik, zato ne sme manjkati pri našem delu nobenega.
Za žensko votivno pravico.
Odkar obstoja naša stranka, se je vedno borila za enakopravnost obeh spolov in se borila proti vsaki privilegiranosti, proti vsem predpravicam raznih slojev, ali pa spolov.
Več kot umevno je tedaj, da smo se borili vedno in povsod tudi za žensko vo-livnopravico. Nešteto shodov, resolucij, predlogov in zahtev so že stavile različne socialistične stranke vseh narodov in držav v tem oziru.
Ženska mora delati prav tako kot moški, plačevati mora direktne in indirektne davke pravtako kot moški, zlasti neomožene. Neomožena ženska ima v današnji družbi popolnoma isto stališče, kot moški, navadno pa še slabše, ker je šib-: kejša in jo lahko danes vladajoči razred še bolj izkorišča v svoje namene. Za en del je torej ženska še bolj potrebna votivne pravice, kakor pa moški, saj je končno volivni listek edino orožje, s kojim bi se ženska mogla braniti. Naj torej misli kdo o ženski volivni pravici, kar-; koli hoče, to mora priznati vsak, da je | ta zahteva pravična in nam socialistom je pravica nad vse.
Po mnogih državah smo žensko vo-livno pravico tudi že izbojevali, mi socialisti smo jo izbojevali in nihče drugi, \meriki, v Nemčiji, v Avstriji, na j Arm em, v Skandinaviji in drugod. In ! povsod pravijo, da se je ženska volivna pravica dobro obnesla in, da imajo žen-I ske zastopnice v raznih zastopstvih naj-j boljši vpliv.
Več kot umevno je tedaj, da zahteva ' naša stranka tudi v Jugoslaviji volivno pravico od ženske v pra.v vsa zastopstva. Zadnje čase delajo sicer z žensko volivno pravico pri nas tudi. klerikalci veliko reklamo, a to ne iz prepričanja, ampak samo za to, da bi rešili svojo potapljajočo se klerikalno barko. Vedo prav dobro, da so med moškimi izgubili do malega vse pristaše s svojo umazano in ljudstvu škodljivo politiko, zato se hočejo rešiti sedaj s pomočjo Marijinih družb, raznih bratovščin, tretjih redov in podobnih klerikalnih ženskih poneumnjevalnic.
Mi socialisti vemo, da bo ženska volivna pravica naši stranki morda za prvi čas nekoliko škodovala, ker ima dandanes slovenske žene popolnoma v pesteh klerikalizem, a vseeno smo za splošno in enako volivno pravico vseh žensk, ker vemo, da je to pravično. Klerikalci so pa za žensko volivno pravico le zato, ker jim tako kaže strankarska korist.
Ne vemo še, kako se bo odločilo, ali bomo mi socialisti prodrli s to našo staro zahtevo ali ne. Kakor vse kaže, se bo stvar rešila tako, da bodo pri nas ženske dobile volivno pravico le za občinske volitve. Gre sedaj to, da čim najbolj zmanjšamo vpliv klerikalnih družb in prebudimo naše ženstvo. Klerikalnim Marijinim in drugim poneumnjevalnicam moramo postaviti ob stran socialistično žensko organizacijo. Po našem mnenju nam pa te niti ni treba ustanavljati, ampak ie edino pametno in modro, da gledamo, da organiziramo že v naših obstoječih organizacijah vse ženstvo, zlasti v naši „Kmetsko-
delavski zvezi". Krajevne organizacije zavedajte se te svoje velike naloge pred volitvami in napnite vse moči, da zberete v svojih vrstah vse žene in dekleta vašega okrožja. Jasno je seveda, da mo-! rajo dobiti ženske tudi v vaših odborih ! primerno zastopstvo. Sodrugi vse vaše žene in hčerke v našo KDZ. Zberite v svoji organizaciji predvsem tudi vse dekle in delavke, kajti te predvsem spadajo k nam, poučujte jih o političnem življenju . in iztrgajte jih iz klerikalnih krempljev.
Sodružice, kar vas je zavednih, na delo med svojimi tovarišicami, da se bodo , klerikalci pri volitvah opekli s svojimi računi.
DodIsL
Iz Stožlc pri Ljubljani .
Pri nas se je vršil dne 3. t. m. snod KDZ., na ka‘eiun si smo usiatmvih tudi mi podružnico, dasi ni bila na shodu obil-i ra udeležba, ' kljub temu se je ddr vpisati takoj 26 članov. Izvolili smo tudi gospodarski odbor, ki je sleceči: Jaknp-č prane (predsed.), Satler Pe-er 'tajnik), i Kunstelj Fra ic (blagajnik), Z jrm.m An-i drej. Kurent Gregor. Le tako naprej in zmaga nam bo zasigurana. Pokažimo mi, ki se nahajamo v bližini Ljubljane, da ne zaostajamo za drugimi občinami v Sloveniji. Dolžnost vsakega člana bodi, da pridobi še vsaj dva člana za našo podružnico KDZ. in imeli bomo kmalu dovolj trdno organizacijo, ki bo lahko kljubovala vsem navalom klerikalnih in liberalnih magnatov ter vsem ljudskim izkoriščevalcem. Začrtano imamo pot, ki nas vodi k zmagi, zato ne krenimo iz nje dokler ne dokažemo našega cilja.
Gorje pri Bledu.
Ko je prišel pred desetimi leti k nam župnik Janez Piber, ga je svečano sprejelo občinstvo cele fare, prišel je ter zasedel svoj prestol, kakor kakšen kralj, mesto da bi nam razlagal božjo besedo ter nas učil ljubezni do bližnjega, nam je vsiljeval umazano klerikalno politiko, ter sejal med nami sovraštvo. Mislil je tudi danes, da še vedno lahko uganja svojo umazano politiko kakor jo je za časa Šušteršiča, ko je bilo naše ljudstvo še zaslepljeno. S svojim ogabnim delom se ste g. fajmošter pristudili celo vašim somišljenikom, zaradi tega ste odhajali zjutraj, traj, da vas nihče ne videl, ker ste vedeli, da bi vas nihče ne videl, ker ste vedeli, Ja. vi g. fajmošter dobro veste, da kar človek seje to tudi žanje, zato se ne smete čuditi, da se vam je tako zgodilo.
Za piiance>
Vrl gostilničar.
Na Bavarskem je bival gostilničar, ki ni dal nobenemu pivcu več, kakor merico vina. Ako je poklical gost še merico, ga je zavrnil: „Dovolj imaš, nisi več žejen!"
Vojvoda sam je čul praviti o poštenem gostilničarju in je prišel nekoč z vsem lovskim spremstvom, z namenom, ! da bi ravno v tej gostilni kaj več pil.
Krčmar je sprejel visoke goste prav prijazno. Ko je postregel vsakemu z me- ! rico vina, ga ni bilo več blizu. Vojvoda ■ i veli poklicati pred se. Vpraša ga: „Kako, da ne dobimo več pijače? Ne veste j li kdo sem jaz?"
„Kaj bi ne vedel," odgovori vrli mož, | ali v moji hiši se tudi vojvoda ne sme upijaniti."
Celjenje ran In alkoholne pijače.
Včasih smo mislili, da ranjencem koristijo alkoholne pijače, da se jim hitreje celijo rane, ali da vsaj lažje prenašajo , bolečine, če uživajo alkoholne pijače.
Ali zdravniki trdijo ravno nasprotno in dokazujejo to na podlagi praktičnih opazovanj ranjencev ob času vojska.
Tako je opazil zdravnik Heyfelder v zadnji vojni, da so se zdravile pri zdržnih Turkih in Tatarih zelo težke rane hitro, brez vročine in drugih posledic, dočim je bilo pri Rusih, ki so uživali žganje zdravljenje veliko bolj težavno.
Enake pojave so navajali zdravniki v grško-turškj in zlasti v rusko-japonski vojni.
’ri Japoncih, katerih zdržnost ic splošno znana, niti kužne bolezni, kakor kolera, legar, malarija, ki se tako rade pojavijo v vojnem času, niso nastopile.
Zdravnik Azimovo piše, kako zelo presegajo zdržnl Arabci in Alžirci Francoze v odpornosti pri ranitvah. Težke rane so zdravili pri njih v najkrajšem času. To so pripisovali njihovi zdržnosti od alkoholnih pijač.
A ne le vojakom je priporočati polno zdržnost, potrebna je vsakemu, ki mu je mar njegovo življenje.
Pokora.
Švedski kralj Karol XII. je v mladosti zelo ljubil vino in večkrat se ga je napil tako, da je storil marsikaj, kar se ni strinjalo z njegovim kraljevskim dostojanstvom. Enkrat, ko se je zopet napil priljubljene pijače, je o svoji materi izgovoril nekaj trdih, razžaljivih besed. Drugi dan ga je njegov prijatelj opozoril na obnašanje, s katerim je visoko gospo hudo razžalil. Kako je obledel. Nekaj trenotkov je premišljal. Bili so to trenotki, važni za celo njegovo življenje. Po kratkem premišljevanju je vzkliknil:	„Prinesite mi
steklenico vina in najdragocenejšo kupico!" Ko je oboje dobil, se je podal k svoji materi kraljici. „Gospa!" rekel je ves ginjen, „včeraj sem vas razžalil; hočem vam dati zadoščenje!"
In napolnivši kupico, izprazni jo/e slovesno reče:	„To je bilo zadnje vinj,
ki sem ga pil. Od danes naprej črez moj ustnice ne bo prišla nobena kapljica v več!" Ostal je mož-beseda celo ži J
n»e	(Konec pnn-J
Pozivamo pa tem potom cerkvene ključarje, da poskrbijo zato, da pridejo nazaj vse tiste stvari, katere so občinska ali cerkvena last in si jih je klerikalni poštenjak — fajmošter pri svojem odhodu prilasti. Tako, Piber je šel, socijalisti smo Pa ostali na svojih mestih, dasi smo mu bili vedno tako v želodcu, da se nas je spomnil v vsaki svoji pridigi.
Novodošlega župnika pozdravljamo, ako se bo ukvarjal samo z verskimi 1 stvarmi, ako pa bo nadaljeval delo Pi-brovo, mu povemo, da ga čaka ista usoda.
Gorjanski socijalisti.
Št. lij v Slov. goricah
Pri nas ie g. fajmošter 9. maja priredi, veselico za tercijalke. kamere ie pustil ce ; to fotografirati ob tej priliki. Ta slika bo Kotovo zgodovinskega pomena za klerikalce pri nas. - Ob tej priliki se je pa g. ! fajmošter spravil nad KL»Z opisal nas je Kakor. da smo najhujši hudiči. M: mu pu stimo to veselje, ker vemo, da ljudje po : znajo že predobro naše klerikalce, ki so že tako nedemokratično agrarno reformo , Pustili olavati, samo zato, da so ustregli , Muslimanski agom, ne oziraje se na to Kaj bo reklo revno ljudstvo. Zato pa nam so njihove besede, s katerimi grajajo naše KDZ že tako dobro znane, da se ne moremo nanje ozirati, ampak mi vidimo samo v tem našo reširev, da se združimo v naši KDZ., zato pa kmetic in viničarji vsi v KDZ, 'Ker le na ta način se bodemo rešili vseh tistih zapeljivcev, ki so nas de | sedaj zapeljavali v svoj dobiček.
Iz Ribnice na Pohorju.
Ker ne moremo več mirno prenašati rovarenja naših ribniških polehtarjev Tes-sari in Vančo v škodo naše organizacije m delavstva, smo prisiljeni mi organizirani delavci izpregoveriti resno besedo, pasi je Vama naša majka Jugoslavija odprla na široko vrata kletke, v katero Vaiu ie z mnogimi Vašimi rojaki vtaknil iz varnostnih razlogov avstrijski pre-f°s, se vendar te milosti nikakor nočeta zavedati, ter sta postala že tako objestna, da imamo pričakovati v doglednem času zopet znanih priimkov gente mata. Schia-vi ali kaj podobnega. Drzna sta že celo mko, da si dovoljujeta intrigirati celo pri našem županstvu. Ni nam znano sicer, de-Juta to iz lastne inicijative ali 'mata za se-bol kakega klerikalnega suflerja ali režiserja. Toda zvedet: hočemo'
Imenovana vprašamo, da li se zavedata svojega početja na škodo naše organizacije? Ali se zavedata, da sta tuja d' ^uvijana, ki uživata našo gostoljubnost, vfpera ima. pa tudi svoje meje ? Resno vuiu svarimo pred takim početjem! Nič ne trpimo, da bi tuja državljana na-Sosta uganjala za našim hrbtom svoj 'Vertimento! Dovolj je intrig in hujskanja našega kmečkega ljudstva proti nam rKaniziranim delavcem domačinom!
Naše županstvo pa opozarjamo, da ne "Žabi, da smo mi organizirani delavci uenem tudi jugoslovanski državljani, ter I "e damo več izzivati od tujerodcev, ki st, na^ kruh! belimo, da se zadnje sredic V0 naše lojalnosti obnove, sver smo 'unorani priti z konkretnimi zahtevami n ^ treba tudi s silo!
, I oliko v vednost vsem, katerih se za-Mevu tiče.
Organizirano ribniško delavstvo.
* Kmetsko delavske zveze.
riCah0dbor Podružnice Št. H] v Slov. Go-
z°veio P°iZayrJa vse sv°ie člane, da se od-teri • a^du Članskih prispevkov, ka-niste plačali, storite to vsako zad-
njo nedeljo v mesecu v gostilni Celcer. Kateri ne pride k Celcerju, naj pride plačati k sodrugu Potočniku na dom. Prosimo vas, bodite zavedni člani ter se držite trdno KDZ., da nas ne bodejo prekosile druge podružnice.
Odbor.
Pravila za podružnice so vložena pri deželni vladi, kakor smo že javili zadnjič in jih dostavimo vsem podružnicam takoj, ko bodo potrjena. Do tedaj naj se pa sklicujejo na potrjena pravila osrednje KDZ. in nihče ne more ničesar.
Vsem blagajnikom podružnic naznanjamo, da smo morali prispevke za samostojne člane radi podraženja tiskarniških izdatkov zvišati od 3 K na 3 K 70 vinarjev, na kar se naj vsi blagajniki ozirajo, ter za junij že po 3 K 70 vinarjev poberejo od samostojnih članov.
Znamke za člane pošljemo ta teden vsem podružnicam. Zelene znamke naj se uporabljajo za samostojne člane (po 3 K 70 vin.) in modre znamke naj se uporabljajo za družinske člane.Za mesec maj ni treba še prilepljati znamk, temveč šele za mesec junij.
Osrednje tajništvo KDZ.
Po svetu, sms
Mirovna pogodba
z Madžarsko je sklenjena In so jo podpisali pred nekaj dnevi v Parizu. Madžarom kar ne gre v glavo, da v bodoče ne bodo mogli več zatirati milijone tujih narodov, zato so se podpisu zelo upirali. Na _ dan podpisa so uprizorili po državi veliko komedijo, ki so jo nazvali „narodno žalovanje". Smili se nam pa madžarsko revno ljudstvo, ki mora trpeti zaradi svojih grofovskih kolovodij.
Jadransko vprašanje so odgodili na nedoločen čas. Res ne vemo, ali se norčujejo kar očitno iz nas, ali kaj.
Na Nemškem
so se vršile v nedeljo volitve. Natančnejših poročil še ni, kolikor je pa znano doslej, so odnesli socialisti veliko zmago. Po vsem svetu se dani.
Na Češkem
kjer imajo skoro vso moč v rokah socialisti, so izvolili zopet Masaryka za predsednika republike.
O boljševikih
zopet prihajajo zanesljivejše vesti. Mi smo od nekdaj nasprotovali boljševiški politiki pri nas, ker smo mnenja, da bi nas popoloma pogubila. Pobijali smo in še pobijamo seveda ono boljševiško politiko, kakoršnja je bila takoj po revoluciji in za kakoršnjo se ogrevajo pri nas nekateri neodgovorni vročekrvneži. No, današnji ruski boljševiki pa niso niti od daleč več podobni nekdanjim in so že davno izprevideli, da s svojim nekdanjim programom ne pridejo nikamor, ampak le uničijo vse rusko gospodarsko življenje. Tako se ruski boljševiki s polno paro vračajo nazaj k stari preizkušeni socialno demokratični politiki, ki že desetletja vodi revno ljudstvo od zmage do zmage. V nekaterih ozirih moramo pa tudi danes nasprotovati boljševikom, ker so oni v mnogem še bolj „desničarski" kakor pa najbolj vladni socialisti. Vobče pa lahko danes rečemo, da se z ruskimi boljševiki. kakoršnji so danes, v glavnem popolnoma strinjamo in jim želimo še dolgega večnega življenja. Smejati se pa moramo pri nas raznim mladim kričačem, ki so navadno vsi navdušeni za ruske boljševike. Želimo le. da bi slišal njihove prismojene govore ali pa bral njihovo zabavljaško pisanje kak pravi današnji ruski boljševik, no, on bi jih tožil zaradi razžaljenja časti.
S Iz naše države, s
Ljubljanska deželna vlada, v kateri bodo sedeli v lepem objemu klerikalci in liberalci, še ni sestavljena, a bo v bližnjih dueli.
Goljufi na vladi. V prihodnji številki prinesemo obširen članek o klerikalno-liberalni agrarni reformi na Dolenjskem, ki bo pokazal, kako mislijo klerikalci rešiti to življensko vprašanje našega kmetskega ljudstva.
Milijarde, pravijo, da nad 120 milijard je vredna letošnja izredno bogata žetev v Jugoslaviji. To je imelo tudi velik vpliv na našo valuto, vsled česar so lire, dolarji, franki itd. silno padli. Nekateri verižniki na borzah so izgubili te dni na milijone, zlasti one nesramne pijavke, ki so skrivali ogromne zaloge živil, h katerimi so čakali še na višje cene. Pričakovati je, da se vsled. bogate žetve cene živil znižajo.
Občinski volilni red potrjen? Iz Beograda je došla doslej še nepotrjena vest, da je že potrjen občinski volilni red, ki ga je predložila sedanja deželna vlada. Volilno pravico dobe moški in ženske z izpolnjenim 21. letom.
Eksekucije za zaostale davke so se podražile. Za vsako krono je plačati 4 v.
Smrdiljub, ali oslovsko trobilo, kakor bi se pobožni „Domoljub" pravzaprav moral nazvati, ne ve proti nam pisati drugega, pa laže sedaj v vsaki številki, da je KDZ in pa „Ljudski Glas" komunističen. Ce nič drugega, mora našim bralcem že samo to odpreti oči in pokazati ta hinavski list v vsej njegovi lažnjivosti. Res, lepih sredstev se poslužujejo katoliški klerikalci in potem še pravijo, da vera peša. Ne, tvoje vere „Domoljub", ki obstoji v sami laži, mi socialisti nismo in ne bomo. Ko bi se povrnil Kristus na zemljo, zjokal bi se nad takimi svojimi služabniki, a prav gotovo bi ga naši klerikalci tudi drugič križali.
Proti hrvatskim reformnim duhovnikom, t. j. proti tistim duhovnikom, ki zahtevajo med drugimi spremembami tudi dovolitev ženitve, je nastopil zagrebški nadškof dr. Bauer z vso odločnostjo. Njihovega voditelja župnika Zagorca je odstavil. Posledica bo skoraj gotovo, da se duhovščina razcepi v dva tabora ter pripravi odpad od Rima.
V sedanjem ministrstvu je 12 Srbov, 4 Hrvati, 2 Slovenca in 1 Črnogorec. Po strankah je 6 radikalcev, 6 demokratov, 1 radikalni disident, 1 minister Ljudske stranke, 2 od Narodnega kluba, 3 izven strank.
Shodi K. D. Z.
KDZ priredi z nastopnim dnevnim redom: 1. Ljudski shod: 2. vpisovanje v krajevno organizacijo KDZ; 3. ustanovni občni zbor KDZ. — naslednja zborovanja po Sloveniji:
v nedeljo, 13. junija t.I. v Ljubnem v Savinski dolini, v nedeljo, 20. junija t. 1.
ne bo shodov vsled seje osrednjega vodstva KDZ v Ljubljani.
V nedeljo, 27. junija t. I.
Podlipo pri Vrhniki ob 9. uri dopold. Na Drenovem griču ob 3. uri pop.
Zaupniki, skrbite za veliko udeležbo. Pri prošnjah za shode naj se vedno navede tudi lokal, kjer naj bi se shod vršil in pa uro, kedaj naj se vrši.
Osrednje tajništvo KDZ.
Gospodarske vesti.
Čehom damo koruzo. Ministrski svet je dovolil, da se izvozi iz naše države v Čehoslovaško 2000 vagonov koruze. Kaj dobimo v zameno?
Tovarne za sukno v Sloveniji. Posebni strokovnjaki proučujejo, kako bi se pri nas ustanovila, oziroma razširila industrija za oblačilno blago, posebno za sukno. Namerava se ustanoviti 150 tkalskih statev, na katerih bi se izdelalo na leto nad en milijon metrov sukna. Osnovne gla/vnice je treba 70 milijonov kron. Surovin (volne) ima Jugoslavija dovolj, tudi vodnih sil nam ne manjka. Najpri-pravnejši kraj za take tovarne bi bil v Medvodah nad Ljubljano.
Doba valjenja. Domača kokoš zvali v 20 do 22 dneh, gos in raca zvalita v 28 do 32 dneh in golobica zvali v 17 do 19 dneh.
Nove železnice. V ministrstvu se je vršilo nedavno posvetovanje zaradi novih železnic. Sklenilo se je, da se zgradijo čimpreje sledeče železnice:	Rogatec-
Krapina, Krapina-Golubovac in Varaždin-Koprivnica. Konferenca je nadalje priznala nujnost, da se zgradi železnica iz Ormoža v Ljutomer i naprej v Prekmurje in iz Sevnice v Št. Janž. Končno se je
BK*- Hočete obdržati svojo lepoto? Hočete Imeti kakor baržun mehko kožo! Nočete solnčnih peg, mozoljev In ogrcev I Uporabljajte Fellerjevo pravo Elza obrazno, kožo obvarujočo p o ra a d o 1 Občudovani bodete! Zavidani! 1 lonček 9 K, No. 111 močnejše vrste 12 K. K temu Fellerjevo najfinejše lilijno-::	mlečno milo 16 K. ::
Hočete Imeti lepe, zdrave lasel
Fellcrjcva prava Elza Tannochina pomada za rast las doseže bujne lase! Zapreči prhaj, prerano osivenje! Zabrani plešo! 1 lonček 9 K, No.
III 12 K K temu močno terovo milo za umivanje glave 8 K. Šampon 1 K. Mazilo za brke 2 K 60 v. ::	::	in 3 K.	::
Mučijo Vas kurja očesa!
Fellerjev pravi turistovski obliž učinkuje brez bolečin, hitro in zanesljivo! Nobenih kurjih očes več!
Nobenih žuljev!
Nobene trde kože! Mala škatljica 4 K.,
::	::	škatlja 6 K.	::	::
Želite le kaj!
Fellerjcve Elza umivalne pastilje (Kolonjska voda. 1 škatlja 7 K.
Fellerjev usipala! prašek proti potenju. 1 škatlja 6 K. Fellerjev mentolnl črtnik zoper glavo- in zobobol. 1 škatljica 4 K.
Fellerjev Elza flmJ. 6 dvojnatih ali 2 veliki Špecijajni steklenici 36 K.
Najboljši parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hega-puder Dr. Kluger, bel, roza in rumen, 1 velika škatlja 11 K.
Močna Francovka v steklenicah po 8 K in 22 K. Omot in poštnina posebej a najoeneje.
EUGEN V. FELLER, Ijekarnar
Stublca Donja Elza trg Nr. 334 (Hrvatska).
velika
pretresoval tudi načrt za železnice Kam-nik-Železna Kapla-Šent Pavel, Kočevje-Bakar in Črnomelj-Ogulin.
gg listnica uredništva.
Š. M. na Humu. Naznanjamo vam, da naša nakupovalna zadruga „Sloga" nima nobenih obročev v zalogi, torej ne moremo ustreči vaši prošnji.
A. P. Selca nad Škofjo Loko. Na vašo reklamacijo lista za člana KDZ. v Selcah P. P. Sv. Tomaž 79, vam naznanjamo, da je vknjižnjen kot družinski član (1.30 K), ter torej ne dobiva „Ljudski glas", vam pošljemo dva izvoda.
Podr. Gradac, Št. Rupert in Bloke: Poslali smo vam članske izkaznice in sicer vsaki podružnici 100 izvodov.
Podr. Št. Rupert: Radi tamošnjega preganjasija smo že ukrenili vse potrebno, ter zahtevali, da se takoj ustavi. Pravila vam bodemo poslali, da jih pošljete na okrajno glavarstvo. Blago se mora takoj plačati. Shod se vrši prihodnji mesec enkrat.
Podr. Sv. Lenart v Slov. Goricah:
Prosimo, da nam pošljete takoj natančen imenik vseh članov vaše podružnice.
K.	J. Kostrivnica: Denar smo prejeli ter vam bodemo sedaj redno pošiljali list.
L.	S. Rajčeva ul. 6, Maribor: Pošljite nam prejšnji naslov obenem z novim, potem vam šele lahko spremenimo naslov, ter začnemo na novega pošiljati.
A. P. Ljubno Sav. dolina: Za samokolnice nimamo nobenih naročil, torej jih ne moremo za enkrat kupiti.
A. Z. Malenše: Čevlje bi nakupovalna zadruga „Sloga" kupila od vas, prosimo vas samo, da nam naznanite cene in even-tuelno pošljete vzorce.
Vsem podružnicam: Naznanjamo, da smo razposlali znamke, od katerih so zelene za samostojne člane po 3.70 K in modre za družinske člane po 1.30 K. Ni jih treba posebej plačati, ampak samo koncem meseca se pošljejo prispevki, to je tisti denar, ki se dobi za znamke.
Podr. Selca nad Škofjo Loko: Znamke začnite prilepljati šele za mesec junij, zaradi tega ker so se prispevki za prejšnje mesece že pobrali in se naj torej izpiše tistim članom za dotične mesece „plačal" ter blagajnikov podpis in za junij se pa že znamke prilepijo.
Podr. Vodice:	Glede vaših članov
bodemo uredili vse, kakor nam poročate.
Ne morete spati? Niti delati? Imate nervozne b lecine? Občutek zadovoljstva doprinese Vam Fellerjev pravi Elza fluid, 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici 36 K.—
Trpite na počasni prebavi? Zaprtju? To zlo se odstrani s pravimi Fellerjevimi Elza krogljicami. 6 škatljic 18 K.— želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 15 K.— Omot in poštnina posebej a najoeneje. Eugen V. Feller Stubica donja, Elzatrg št. 358 Hrvatska.	—D—
ran orusivo v m
registrovana zadruga z omeieno zavezo
eprejema liratniln« vloge vsak delavnik od 8. do 18. ure in jih obrestuje po Čistih
mar 4% tk
Rentni davok plača društvo iz svojega. Obresti se kapitaliziralo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. l*oMO|itn daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri.
1,1, res đelaisti taami zavoj
Miši-podaane
stenke-ščurki
in vsa golazen mora poginili ako porabljate moje najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 10—, za podgane in miši K 10	; za ščurke K 10'	, a posebno močna
vrsta K 20' — ; posebno močna tintitura za stenice K 10'—; uničevalec molje K 10	; i.rafiek
zn uši v obleki in perilu K 6'— in 10-—; proti mravljam K 10	; proti uš' m pri perutnini K 10'	1
prašek proti mrčesom K 6— in 12'—, proti ušem pri liudeh K 5'— in 10' - ; mazilo za uši pri ž*' vini K (j— in 10 —; tinktur« proti mrčesu "H sadju in želenjadi (uničevalec rast in) K 10—> mazilo proti garjam K 10'
Pošilja po povzetju Zavod za eksport
M. Jiinker, Zagreb 45., Petnnjska ulica 3-
sara
Sodrugi!	Zadružniki!
Vlagajte svoje prihranke v lastno hranilnico!!
Poštni čekovni račun št. 10.532.
Telefon interurban št. 178.
Konsumno društvo za Uub iano in okolico
hranilne vloge
in jih obrestuje po - - čistih 4° o. - -
sprejema v svojem
hranilnem oddelku
Večje hranilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo, da dvignejo zneske iz te vloge šele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čistih 4 72	• I
Za varnost hranilnih vlog jamči blagovna zaloga, ki znaša po polletni bilanci okrog 10 milijonov kron, društvena posestva, ki reprezentirajo vrednost nad ( ■ 2 milijona kron, kakor tudi skladi, rezervni, deležni in dr. .. .. 1
Vloge sprejemalo in izplačujejo
vse podružnice Konsumnega društva za Ljubljano in okolico, ki so:
V Spodnji Šiški v Ljubljani; na Glineah pči Ljubljani; v Ljubljani: Bohoričeva ul., Sodna ul., Krakovski nasip; Rožna dolina (obč. Vič); v Tržiču na Gorenjskem; na Savi (obč. Jesenice) na Gorenjskem; na Jesenicah (pri Ferjanu); Koroška Bela-Javornik; Borovnica; Radovljica, Kranjska gora; Mojstrana; Celje:r Šoštanj; na Koroškem Guštanj, Prevalje, Mežica, Crna Črna II., Pliberk; Maribor; Litija. Št. Lovrenc na Pohorju; Kamnik; Pragersko; Križe priTr/.icii, Sv. Ana pri Tržiču; Gorje pri Bledu; Štore pri Celju; Fala nad Mariborom; Ruše nad Mariborom,
-------- - - — Rogaška Slatina; Radeee-Zidanmost.	..—-----::
Se podrobnejša pojasnila podajajo zaupniki v navedenih podružnicah al’ pa osrednja pisarna konsumnega društva za Ljubljano in okolico, ki |0 Ljubljani, Spodnja Šiška, Kolodvorska cesta 208.
Pisma naj se pošilja pod naslovom: Ljubljana, poštni predal 13.	^
Društvo ima na razpolago poštne položnice, s katerimi zamorejo vložni denarne pošiljatve pošiljati tudi naravnost v osrednjo blagajno.