Stanovsko in strokovno glasilo Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina sc vnaprej plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini.
Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika" v Ljubljani. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik III.	V Ljubljani, dne 1. novembra 1923.	21. številka
Redukcija.
Mislite, da se bom doteknil politične strani redukcije? Ne bom za enkrat. Izpregovoril bi rad par besed glede redukcije v poštni stroki s strogo strokovnega stališča.
O redukciji se govori že par let, torej ni to nikak nov pojav. Tudi to si bomo menda na jasnem, da je redukcija v naši državi nujno potrebna, tako potrebna, kot smo mi potrebni boljših prejemkov in bi bili potrebni tudi boljše uprave. Ne vem pa, če bomo soglašali, odnosno — da se nedvoumno izrazim — če soglaša državna uprava tudi s tem, da je potrebna stvarna redukcija, in to samö v gotovih resorih. Pa, bože mili, pri nas je narobe svet. Solnce bi moralo vzhajati na zahodu ter se vleči k počitku na izhodu. Če smrdi riba pri glavi, jo začnejo secirati pri repu.
Pa naj bo tako ali drugače, dejstvo je, da se nahaja jugoslovenski planet, — saj je naša država v Evropi povsem corpus sepa-ratum — v znamenju redukcije, ali če hočete, v znamenju kozla, ki igra vlogo vrtnarja.
Da mora zadeti redukcija tudi pošto, to je v Jugoslaviji povsem samoposebi umevno. Sporno bi ostalo samo še vprašanje, je li pri pošti, in specijclno pri pošti v Sloveniji, redukcija potrebna, ali škodljiva. No, mi smo prišli že preko drugih vprašanj na dnevni red, saj nam o tem daje dober zgled sama naša narodna skupščina, pa bi preko tega ne prišli dalje! Pustimo vprašanje kratkomalo odprto i svršena stvar. Recimo na primer — kljub temu, da smo mogoče prepričani o nasprotnem — da je redukcija v Sloveniji pri pošti potrebna. No, vidite, kako lepo se taka vprašanja rešujejo. Tako, sedaj pa začnimo reducirati!
Koga bomo reducirali? E, če si doslej nismo belili glave, si je tudi sedaj ne bomo. Da pa bo le izgledalo, kot bi nam bilo osobje močno pri srcu, bomo pa za izpremembo sklicali sejo in bomo tam postavili pravila, po katerih bomo reducirali. Glavno je, da pravila postavimo, če se jih bomo držali, je pa druga stvar. Torej, da ne pozabimo: reducirali bomo, saj tako ministrstvo zahteva in ministrstvo ima vedno prav, saj ni zastonj v Beogradu. Pa število? No, reducirali bomo število, katero ministrstvo zahteva. Ej gospoda, ali ne bi bilo dobro reducirati še malo več, človek nikdar ne ve, kaj vse prav pride. Število torej tudi že imamo. Vidite, kako gre vse lepo mirno. Sedaj pa pride jako važno vprašanje: koga bomo reducirali. Hm, saj smo sestavili pravila, po katerih bomo postopali. E, pa je zopet težko. Če se držimo pravil, bi odpadlo tudi nekaj takih, za .katere bi nam bilo žal, sicer pa, saj smo pravila radi lepšega postavili in se nam jih ni treba držati. Pravila so samo za to tu, da lahko komu oči izbrišemo, ako bi pokukal za kulise. Gospoda, skrajni čas je že, da začnemo z redukcijo, vzemimo torej v roko imenik osobja. Mhm, imenik se začne pri naivišjih šaržah, pa kdo se bo tega držal, začnimo raje bolj pri koncu. Najbolj pripraven materijal za slične
operacije so poštarji in tako naprej, torej bomo pri teh začeli. No, kar po vrsti jih pretresimo: reducirajo se: kaj ne gospoda, da se ne bomo strogo držali pravil, katera smo določili, reducirali pač bomo tam, kjer se nam bo zdelo. Kvalificiranega osobja imamo kot berač uši, po tem sežemo v prvi vrsti. Pri poročenih bo delo lahko, te ženske bomo seveda v prvi vrsti postavili na cesto, saj ima vsaka svojega moža. Sicer pa, saj naredimo lahko tudi kako »upoštevanja vredno« izjemo. Pri pomožnih močeh, ki sicer niso kvalificirane, — no, pa čitati zna vsaka, — bo stvar malo težavnejša, ker so bile že za njihov sprejem navadno merodajne kake okolnosti. Pa saj imamo kvalificiranega poštarskega osobja zadosti, bomo pa pri teh tem temeljiteje potrobili. Kar po vrsti jih vzemimo itd.
Tako se je pri nas reduciralo. Ko je bil prvi del redukcije končan in ko je bilo poleg tega primerno število uradništva premeščeno v druge pokrajine, se je pa začela pripravljati nova redukcija. Je pač vedno dobro, če ima mati za poredne otroke pripravljen kak bavbav. In pri novi temeljiti redukciji se bo postopalo skoro gotovo na isti način.
Ker se dobi pri nas povsod kak kuriozum, tudi pri redukciji ne sme manjkati. Istočasno, ko so se pisali odloki kvalificiranemu osobju, ki je bilo večinoma brez povoda reducirano, so so pisali pri isti oblasti tudi dekreti, s katerimi so se na izpraznjena mesta menovale nove, nekvalificirane moči. In pri tem se začne tragika prave redukcije. Naša ljuba uprava je metala iz službe kvalificirano osobje, istočasno pa nastavljala osobje, ki nima niti šolske, kaj šele strokovne kvalifikacije, osobje, katero ve od pošte samo toliko, da se tam kupijo marke in da se dajo pisma v nabiralnik.
Merodajni faktorji se niso pri tej famozni redukciji ozirali niti na potrebe prometa, redukcija je bila predpisana, redukcija se je izvedla, pa mirna Bosna.
Res je sicer, da sc niso izpopolnila vsa reducirana mesta s takim osobjem, a upoštevati je treba pri tem tudi to, da je bilo nekaj, — za dober promet že preveč — takega nekvalificiranega osobja že poprej v službi
No, sedaj pa poglejmo redukcijo pri pošti v Sloveniji s strokovnim očesom.
Kje se nekvalificirano osobje, ki je bilo sprejeto v službo brez vsakega znanja o pošti, lahko uporablja? O pisemski pošti nima niti pojma, o paketni pošti še manj, blagajne mu menda ne bo nihče zaupal, brzojaviti ne zna. Nekje ga je pa vendar treba uporabiti, ker drugega osobja ni. Ostane torej edino še telefon, tam se še najpreje privadi. O nešte-vilnih napakah, katere so pri tako kompliciranem telefonskem pravilniku kot je sedanji itak skoro neizogibne, niti ne govorim, ker je to poglavje zase. Torej, kot sem že omenil, pride tako nekviMficirano osobje v poštev v pretežni večini slučajev samo pri telefonu. Ubogi telefonski naročniki!
Poglejmo si sedaj statistiko. Če vse drugo laže, statistika nam poda najjasnejšo sli-
ko. Treba samo, da primerjamo en mesec pred redukcijo in en mesec po redukciji. Bom konkreten, da mi ne bo kdo očital demagogije. Pri neki pošti v Sloveniji je bilo dva meseca zaporedoma prijavljenih isto število telefonskih medkrajevnih pogovorov. V prvem mesecu, ko so delale na telefonu stare izvežbane in kvalificirane moči, se je dovršilo od teh prijavljenih pogovorov normalno število, dočim je v drugem mesecu, ko so opravljale službo po večini nove nekvalificirane moči, padlo število dovršenih pogovorov za 25 % (reci dvajsetpet procentov), kar znaša, ako preračunamo procente v denar, na mesec precej nad 50.000 (reci petdesettisoč) dinarjev.
Na eni strani je torej poštna uprava pridobila v najboljšem slučaju kakih 1000 D na plačah (pokojnine za reducirano osobje pri tem ne smemo upoštevati), na drugi strani pa je izgubila preko 50.000 D in to pri eni sami pošti v enem samem mesecu. O drugi izgubi pa raje kar molčimo.
Če se imenuje tako postopanje ekonomično in v interesu države, ne vem, vedela bo to mogoče poštna uprava.
Kaj reducirajmo naprej!
Spectator.
Gospodarski in stanovski del.
Službena obleka in čevlji za nižje uslužbence.
Osrednje društvo nižjih poštnih in brzo-javnih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani je poslalo klubu narodnih poslancev tole spomenico: Klub narodnih poslancev Beograd. Narodna skupština. Osrednje društvo nižjih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani predlaga gg. poslancem Vašega uglednega kluba sledeči memorandum:
Poštni uslužbenci, in to poduradniki, slu-žitelji in začasni služitelji, smo pri službeni obleki redno prikrajšani, akoravno nam je obleka in redno dobivanje s pravilnikom o službeni obleki, izdanim od Ministrstva pošte in telegrafa štev. 33775 od 25. aprila 1921 zagotovljena. Čevljev, ki tvorijo tudi sestavni del obleke, do sedaj ni dobil noben poštni uslužbenec v Sloveniji.
Po pravilniku o službeni obleki pripada poštnim uslužbencem vs^h neuradniških kategorij službena obleka kakor sledi:
a)	čepica (kapa) vsako leto;
b)	zimska bluza in hlače (pantaloni) iz sukna, vsako leto;
c)	letna bluza in hlače iz platna (platno za jadra), vsako drugo leto;
d)	zimski plašč (kabanica), vsako tretje leto;
e)	čevlji (cipele), vsako leto po en par.
Od navedenih predmetov so poštni uslužbenci Slovenije dobili in natura v dobi petih let:
a)	3 čepice (kape),
b)	2 zimski bluzi in 2 hlače,
c)	2 letni bluzi in 2 hlače,
d)	1 zimski plašč, to pa samo en del uslužbencev, dočim je’večina ostala do sedaj brez
plaščev, akoravno ima uslužbenec pravico do kompletne obleke po enoletnem nepretrganem službovanju.
e) čevlji nam pripadajo vsako leto po en par. Po preteku petih let niso dobili poštni uslužbenci do sedaj niti enega para čevljev.
Iz tega je razvidno, da so prikrajšani za 1 čepico (kapo), 2 zimski bluzi in hlače, 1, oziroma 2 plašča in za 5 parov čevljev. Dobili so pač leta 1920 odškodnino za obleko v približnih zneskih Din 300 do 350, kar pa ni zadoščalo za nabavo obleke.
Poštni usluženci so pod pritiskom pomanjkanja, draginje in male plače fizično in duševno skoro popolnoma izčrpani in zato vpliva na njih zdravje toliko občutljivejše vsaka izprememba vremena, posebno zima in mokrota. Ker so slabo oblečeni in v strganih čevljih, obstoja bojazen, da bo velik del pošt. uslužbencev vslcd bolezni (prehlajenja) v zimskem času za službo nesposoben, radi česar bo imela država za nadomestila občutno večje izdatke.
Prosimo vsled tega gospode poslance, da blagovolijo posredovati s svojo vplivnostjo v Narodni skupščini in pri pristojnih ministr-stvih, da se poštnim uslužbencem z ozirom na njihovo težko in naporno službo podeli pripadajoča obleka s čevlji vred, ter da se doseže hitrejša izdelava obleke in čevljev.
Ministrstvo pošte in telegrafa naj bi prepustilo nabavo in izdelavo obleke in čevljev posameznim poštnim direkcijam, kjer je za to dana možnost, ker bi postala na ta način dobava obleke in obuvala hitrejša,, cenejša in boljša.
Kolikor moremo presoditi, bi bil kredit pristojne nam ljubljanske direkcije, katerega je imela za službeno obleko na razpolago, zadostoval ne samo za obleko, temveč tudi za čevlje, ako bi se dala obleka napraviti v območju te direkcije.
Ker pa se nabava in izdelava službene obleke ne prepusti poštni direkciji, se je bati, da ne bomo v doglednem času dobili ne obleke ne čevljev, kar bo neugodno vplivalo na gladko' opravljanje naše težke in naporne službe v zimi in mokroti.
Ako se čevlji pred nastopom zime ne morejo dobaviti, prosimo blagohotne in uspešne intervencije, da se nam izplača odškodnina za nje, da si posameznik lahko nabavi čevlje v svojem delokrogu in pred nastopom zime.
Prosimo1, da se gg. narodni poslanci zavzamejo za to, da se najde zadosten kredit za obleko in čevlje, da ne bomo vedno prikrajšani na onem, kar nam je z naredbo ministrstva pošte in telegrafa zagotovljeno.
Prosimo nadalje, da gospodje narodni poslanci vplivajo na to>, da se uslužbencem, ki se vpokoje, in pa vdovam po poštnih uslužbencih, hitreje nakazuje pokojnina, oziroma da se jim, dokler proces vpokojitve odnosno nakazitve pokojninskih užitkov ni zaključen, izplačuje primeren predujem najdalje v teku enega meseca, ne pa, kakor je sedaj običajno, šele po preteku več mesecev, ker je na ta način skrajno ogrožena eksistenca prizadetih oseb. Potrebno je tudi, da preneha dosedanja praksa, da morajo vdove poštnih uslužbencev po dvakrat dati prepisovati dokumente po pokojnem (umrlem) možu, ker je to spojeno z velikimi izdatki in z izgubo časa, sirota vdova z otroki pa nima niti zakruh.
Na podlagi prej navedenega se ponovno vljudno obračamo do gg. narodnih poslancev, da delajo na merodajnih mestih na to, da se v polni meri upoštevajo naše upravičene prošnje.
V Ljubljani, dne 14. oktobra 1923.
Poslevodeči odbor Osrednjega društva nižjih poštnih uslužbencev za Slovenijo.
Opominjaj sotrpine, da pristopijo k »Dobroti«!
Strokovni del.
Vprašanja in odgovori.
(Glej današnje poročilo o zadnji Zvezini seji.)
1. vprašanje. (Z. E. v S.) Moj mož je tudi v državni službi, pa imava skupno gospodinjstvo. Ali pripada draginj-s k a doklada obema, ali samo enemu in komu?
Odgovor: Glede draginjskih doklad, če sta mož in žena v državni službi, velja zakon o draginjskih dokladah od 28. februarja 1922, člen 34, oziroma pojasnila k temu členu pod točko 43 (glej Službeni list poštne direkcije štev. 19/1923, stran 143 in 152). Po tem zakonu ne gre za to, če stanujeta mož in žena v istem kraju ali če imata skupno gospodinjstvo, ampak samo za to, če službujeta oba v istem kraju. Če ste Vi in Vaš mož oba v istem kraju nastavljena, absolutno ne pritiče obema cela doklada, tudi če ne bi imela skupnega gospodinjstva, nego gre cela doklada onemu, ki ima višjo doklado, drugemu z nižjo doklado pa gre samo polovica doklade. Ako pa Vaš mož službuje izven Vašega službenega kraja, n. pr. on na Viču, Vi pa v Ljubljani, potem dobivata oba dra-ginjsko doklado, ne glede na to, če skupaj stanujeta.
2. v p r a š a n j e. (J. Z. v K.) Ali imam pravico do draginjske doklade za sina, ki je sicer že izpolnil 16 1 e t, pa je kot trgovski vajenec popolnoma vmojioskrbi?
Odgovor: Po zakonu o draginjskih dokladah od 28. februarja 1922, objavljenem v Uradnem listu pokrajinske uprave št. 27/1922 (glej Službeni list 19/1923), člen 24, točka 7, drugi odstavek, gre rodbinska doklada za otroka samo do izpolnjenega 16 leta razen izjem, ki so naštete v členu 32 tega zakona. Po členu 30, točka 4, bi Vam sicer pritikala drag. doklada za sina, ker ga ne vzdržuje delodajalec, ko bi ne bil ta sin že 16 let star. Ker pa gre draginjska doklada za otroke po izpolnjenem 16. letu samo v onih treh slučajih,, ki so našteti v členu 32, je jasno, da Vam ne pritiče draginjska doklada za tega otroka, če tudi ga morate sam vzdrževati, pač ravno zato ne, ker je že 16 let star. Doklada bi Vam šla samo tedaj, če bi bila točka 4 iz člena 30 vnešena v člen 32.
Orsanizatoritno sibanje.
Zapisnik širše odborove seje zveze poštnih organizacij od 19. oktobra 1923.
Predsednik Urbančič otvori sejo, ugotovi sklepčnost ter pozdravi nove delegate Sekcije poštnih telegr. in čekovnih činovni-kov, ki so bili izvoljeni na zadnjem izrednem občnem zboru. Izreka svoje veselje, da sta se združili društvi poduradnikov in slug v eno samo društvo z nazivom »Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev«. S tem so pokazali pravilno umevanje organizacije in skupnega nastopanja, kar lahko stavimo za vzgled uradniškim organizacijam.
Dnevni red današnje seje je: 1.) Došli dopisi, 2.) nadotnestne volitve funkcijonarjev v odbor Zveze, 3.) slučajnosti.
1.) Tajnik prečita dopis Sekcije p. telegr. in ček. činovnikov, s katerim se predlaga, da naj skliče Zveza čimprej sestanek vseh kategorij poštnih uslužbencev v Sloveniji, ne glede na to, ali so včlanjene v Zvezi ali ne, v svrho organizacije Zveze. Tov. Čampa pripomni, da je Sekcija razpravljala o tem na naslednji seji ter je prišlo do zaključka, da so razgovori o reorganizaciji Zveze preuranjeni, dokler ni končana razvrstitev pt. uslužben-stva na kategorije. Po izvajanjih Urbančiča, Jakšeta, Jereba in Bavdeka se sklene, da se stavi ta točka z današnjega dnevnega reda, ker je treba vsekakor počakati, da se končno izvrši razvrstitev in dodelitev uradnikov na kategorije.
Splitska organizacija se je obrnila z dopisom na nas, da jo informiramo o sedanjem
položaju glede novega pravilnika. Tako njo, kakor tudi bratske organizacije v Zagrebu in Sarajevu smo obvestili o vsem, kolikor nam je znanega.
Ponovno smo pisali tudi že Savezu, da naj nas točno in nujno vedno obvesti o kakršnihkoli izpremembah, ki utegnejo nastati od prvotnega načrta pravilnika. Dne 16. t. m. smo dobili tozadevno od Saveza naslednji dopis:
»V načelu je odobreno, da pridejo vsi uradniki ptt. stroke v II. kategorijo. Podrobna razvrstitev vseh ptt. uslužbencev pa je takale:
1.	) Uradniki pri ministrstvu in pri direkcijah pridejo v I. kategorijo.
2.	) Poštarji (s strokovno poštno šolo ali doslej položenim državnim izpitom) z izpriče-valom male mature ali višje, pridejo v II. kategorijo.
3.) Ukazni kondukterji in telefonistki-nje pridejo v III. kategorijo.
4.	) Poduradniki, pomožni kondukterji, pismonoše, raznašalci telegramov in nadzira-telji prog pridejo v kategorijo zvaničnikov.
5.	) Pisarniški služitelji pridejo v kategorijo služitejlev.
Sprejeto je in tudi v uredbi izide, da se bo zahtevalo v bodoče za poštnega uradnika 6 razredov gimnazije in 2 leti poštne in brzojavne šole. Uradnik, ki se poteza za mesto pri direkciji ali ministrstvu, mora po položenem državnem izpitu in po 8 službenih letih položiti izpit iz višje ptt. šole, na kar pride lahko v I. kategorijo. Višja pt. šola traja 4 semestre — 2 leti.
Poleg tega pravilnika je Savez interveniral pri g. ministru, da izdela v najkrajšem času poseben zakon, specijalno službeno prag-matiko za ptt. stroko. G. minister je naši zahtevi v toliko ugodil, da je imenoval komisijo, ki naj izdela in pripravi predlog. Naš glavni cilj, ki ga zasledujemo pri zahtevi za lastno službeno pragmatike, je ta, da zmanjšamo število službenih let, ki so predpisana za dosego polne pokojnine.«
Tajnik Jakše: Kakor vidite iz tega dopisa, niso te informacije več tako točne in zanesljive, kakor je bil prvotni načrt pravilnika. Prej se ni nikoli omenila beseda »mala matura«, ki daje sedaj povod bojazni, da se prezro uradniki v naših krajih, kjer ne eksistira mala matura. Z ozirom na to je odposlala Zveza takoj Savezu naslednji dopis:
»Vaš dopis št. 30 od 12. t. m. smo prejeli ter se lepo zahvalim za poslane informacije glede razvrstitve ptt. uslužbencev po pravilniku.
Nerazumljiva nam je točka 2.) Vašega pisma, ki pravi: »Poštarji (sa stručnom pt. školom ili državnim izpitom dosada položenim) sa svedočbom male mature pa naviše ulaze v II. kategoriju.« Do sedaj se je vedno poudarjalo, da pride vse uradniško osobje, katero služi pri prometu, v II. kategorijo. V imenovanem, odstavku pa govorite o državnem izpitu in o maturi. Vse naše uradništvo pri prometu, razen maturantov, ima samo nižjo gimnazijo brez mature, male mature pa pri nas sploh ne poznamo. Vprašanje je torej sedaj, kam se uvrste ti uradniki — poštarji, oziroma pt. činovniki. Pri nas je tudi kategorijo pravih prometnih uradnikov, ki imajo prometni izpit (višjo poštno šolo) in ki so uživali doslej vse in prav tiste pravice kakor maturanti. Po drugem odstavku Vašega pisma ni niti za to osobje jasno, če pride v II. kategorijo, kajti tudi ti nimajo male mature. Prosimo, da se Savez odločno zavzame za to, da pridejo vsi pt. činovniki, ki služijo pri prometu, v II. kategorijo — tako kakor je določal prvotni načrt pravilnika. Z ozirom na to, da pridejo ukazni kondukterji in telefo-nistkinje v III. kategorijo, bi bilo skrajno krivično, ako bi se potisnilo tudi ptt. uradništvo v III. kategorijo.
2.) Nadomestne volitve funkcijonarjev v odbor Zveze. Predsednik onieni, da sedanja
blagajničarka tov. Ciuha ni več delegatinja Sekcije pt. čin., zato bi se moralo prav za prav voliti novega blagajnika. Z ozirom na to pa, da gremo že h koncu letošnjega poslovnega leta, bi bilo najenostavnejše, če nimajo drugi ničesar zoper to, da ostane do občnega zbora Zveze ga. Ciuha kot blagajničarka, seveda ne kot odbornica, ampak le s posvetovalnim glasom.
Tov. Dular: Ker določajo pravila, da morajo biti člani odbora, razen predsednika in tajnika, samo delegati, bi bilo proti pravilom, če ostane sedanja blagajničarka. Zato predlaga, da se izvoli danes nov blagajnik, in sicer predlaga na to mesto tov. Bizjaka. Sprejeto.
Za podpredsednika Zveze, katero mesto je bilo doslej vakantno, predlaga tov. Bavdek tov. Dularja. Sprejeto.
V časnikarski odsek se vpokliče mesto Otoničarja tov. Čampa.
3.) Slučajnosti. Tov. Jereb kritizira poslovanje časnikarskega odseka, ki sprejme v list vse, kar mu pride v roke. Tako se objavijo včasih članki, ki ne bi smeli zagledati svetlobe. Članki, kakršni so bili n. pr. »Računar« in »Ven s politiko — vlačugo«, ne bi smeli priti v list.
Na ta očitek obširno odgovori tov. Jakše: Ve in sam uvidi, da taki Članki res niso za v list. Da sta se vzlic temu sprejela, je vzrok samo ta, ker je bilo uredništvo baš za tisti številki Glasnika v veliki zadregi za snov, tako da je bilo v zadnjem hipu prisiljeno sprejeti ta članka, da se je mogel list napolniti. Neaktivno sodelovanje članov in naročnikov pri listu se na ta način maščuje nad njimi samimi. Z veseljem pa ugotovim, da niso bili
moji očitki na zadnji seji brezplodni. Sodim, da se je list ravno na moj poziv in očitke poživil. V zadnjem času dobiva uredništvo namreč zadosti tvarine za list, in to od vseh strani, zlasti razveseljivo od strani nižjih uslužbencev, kar napravlja list raznobojen in zanimiv. S prihodnjo številko »Poštnega Glasnika« uvede Zveza posebno rubriko pod naslovom »Vprašanja in odgovori«. Člani se obračajo namreč večkrat na Zvezo z različnimi vprašanji o draginjskih dokladah, o napredovanju itd., katerih rešitev često ne zadene samo vprašalca, nego bi bila v prid še mnogim drugim. Zato bomo odslej vsa vprašanja in odgovore, ki so principijelne važnosti, ali če je zadeva nujna, kakor tudi takrat, če je priložena vprašanju znamka za odgovor, odgovorili pismeno, poleg tega pa še objavili važne odgovore v listu. V vseh drugih slučajih pa ne bo Zveza na vloge več odgovarjala pismeno, ampak samo potom »Poštnega Glasnika«. Na ta način si prihranimo na pisarniškili in poštnih stroških, ob-nem pa postane list s tem zanimivejši in koristnejši.
Poročilo tajnika se vzame z odobrenjem v vednost ter se njegov predlog soglasno sprejme.
Tov. Bavdek interpelira predsednika radi sestanka vseh pokrajinskih delegatov v Beogradu. V časopisih je namreč, da se vrši v nedeljo v Beogradu neka konferenca uradniških delegatov. Vpraša tudi, kaj je z redukcijo, baje je prišel zopet neki tozadevni odlok od ministrstva. Neumljivo je včasih postopanje poštnih oblasti pri vpokojitvi oziroma redukciji nižjih uslužbencev. Dogajajo se slučaji, da se vpokoje uslužbenci s 35 služ-
benimi leti, med tem ko se taki s 40 leti službe ne vpokoje. Pri poštni Ljubljana I. je n. pr. vpokojen poduradnik Rok Antončič, ki ima 35 službenih let. Društvo je interveniralo radi tega pri direkciji, kjer so rekli, da je imenovani’najbrže slabo popisan. Vsi ga pa poznamo, da je bil priden, vesten in odličen uslužbenec, tako da ne more biti pravega vzroka za njegovo vpokojitev, zlasti z ozirom na dejstvo, da so ostali starejši uslužbenci še v službi.
(Konec prih.)
Razne vesti.
Zahvala. Podpisani izrekam najsrčnejšo zahvalo gg. tovarišem ipri poštnem uradu Ljubljana
I.	kateri so nabrali znesek 67 Din kot podporo ob moji dolgotrajni bolezni. — Ivan W e i s s, poštni poduradnik, Ljubljana 1.
Zahvala. Podpisana se tem potom najsrčnejše zahvaljujem tovarišem mojega ipokojnega moža za darovane zneske, ki so mi v bedi in po-mankanju zelo prav prišli. S svojo požrtvovalno darežljivostjo ste pomagali meni in mojemu nepreskrbljenemu sinu vsaj začasno iz obupnega položaja. Zato še enkrat:	ndjlepša hvala! —
Marija H u m e r, vdova po pošt. poduradniku.
Darovi za tiskovni sklad. Namesto oglasov so nam sledeče tvrdke poslale prispevke za tiskovni sklad: M. Ambrožič in drug Ljubljana 100 Din, Dolničar & Richter, Ljubljana 25 Din. Srečko Potnik, Ljubljana 50 Din. I. C. Mayer# Ljubljana 50 Din. Kmetska posojilnica, Ljubljana Din 50, Hrovat & Komp. Ljubljana Din 100. Najlepša hvala! Tovariši, poizkusite dobiti sličnih podpor tudi pri drugih tvrdkah! — Uprava.
Odgov. urednik Konrad Šegula, Ljubljana.
Izdaja Zveza poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.
kunstek & Pleterski
trgovina m manufakturo! modnim blagom, usnjem in kožami
Ljubljana, Vodnikov trg 5.	(24)
Najbolj&o banaiko pšenično moko oddaja najceneje tvrd.
A. VOLK, Ljubljana,
RESLJEVA CESTA ŠTEV. 24.
TVRDKA
HENRIK KENDA, Ljubljana
razprodaja raznih čevljev po brez kon-_________kurenčnih cenah._________
Združene opeharite d. d.,
Ljubljana, Prešernova ulica 3.
nudijo vsako množino zidne ope- • ke in zarezane strešne opeke._
Specialna trgovina perila
HED. ŠARC, ŠELENBUR00VA 5
perilo, namizni prti, brisalke, šifon In platno, perje In pub.
Pralnica in likalnica.____
SCHNEIDER & UEROVSEK
trgovina z železnino na drobno in debelo. Največja zaloga strojev in orodja za poljedelstvo in industrijo, kakor tudi bogata izbira vsakovrstne kuhinjnske posode in vsega v železninarsko stroko spadajčega blaga. LJUBLJANA, DUNAJSKA ŠTEV. 16.
I. DAX & SIN, Ljubljana
Gosposvetska essta	22
Pisalni stroji „ADLER» Vozna kolesa Stylria DOrkopp
Orožno kolo (Waffenrad) Ceniki zastonj in Iranko. Priporoča svojo bogato xalogo šivalnih strojev za rodbino In obrt.
Kolesa z motoreti na prvo kolo.
AMERIKANSKI PISALNI STROJ
Zastopstvo za Slovenijo
Franc Bar, Ljubljana, telef. 407
Cankarjevo nabrežje 5.
Specijalna mehanična delavnica.
Trgovina Anton Škof
se nahaja sedaj pred Škofijo 16. Priporočam različne toiletne potrebščine in vso galanterijo.
Tkalnica platnenega in bombaževega blaga
Siegels drug d. z o. z. Ljubljano,
Dunajska cesta št. 31.	Telefon 719.
Brzojavi: SIGEROS.
Svitavy	Wien
(Č. S. R.)	I. Kal 55
LAVRENČIČ & Co.
LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA 47.
priporoča svojo veliko zalogo rezanega in tesanega lesa, kakor tudi žagana in sekana drva za kurjavo; dostavljajo se tudi na dom.
x---------------X
Dunajska cesta 29 - Telefon 137 - Brzojav: Gospodarska Ljubljana
1.	Blagovni oddelek:
a)	poljedelski pridelki in mlevski izdelki,
b)	krmila,
c)	kolonijalno blago.
2.	Kmetijski in strojni oddelek:
a)	poljedeljski in drugi stroji
b)	semena, umet. gnojila,
c)	cement, bencin,
d)	galica, žveplo.
3.	Mesni oddelek:
a) izvoz goveje živine in prašičev,
X________________________
b)	tovarna mesnih izdelkov,
c)	hladilnica,
d)	izdelovanje umetnega ledu.
4.	Lesni oddelek:
a)	nakup in prodaja lesa ter oglja,
b)	lastne parne žage, lastna parketna tovar.
5.	Vinski oddelek:
a)	domača in tuja vina v sodih in buteljkah,
b)	vse vrste žganja, konjak, špirit.
IVAN JELAČIN, Ljubljana,
veletrgovina špecerijske in kolonialne robe. Solidna in točna postrežba.
Ustanovljeno leta 1888.
I HBNUFlIKTIIBKfl m HODNA TRtifliÜHäl
F. NOVAK
L3UDL3ANA, Kongresni trg 15.
Najnižje cene.
Zahtevajte cenike.
POŠILJA TUDI VZORCE.
Pri nakupu blaga
za moške obleke
kakor sukna, ševjota za površnike in ranglane, kamgarna za obleke in modne hlače, duoble štola za zimske suknjiče in površnike, od katerega ima veliko in lepo izbiro, se priporoča tvrdka
B. MIKLAVC, LJUBLJANA
Llngarjeva utica, Medena ulica In Pred Škofijo,
Znižane cenei Solidna postrožbai
„Z-O-R-A“
družba a o. z.
Ljubljana, Dunajska c. 33.
nudi najceneje
prvoratni benoin in petrolej amarikanska strojna, mazil* na in ollindar-olja, karbolinej atrojne maati, modro palioo, iveplo itd.
«! trgovina s papirjem
priporoča svoje
• pisarniške potrebščine.
M. GerSak 4 Komp.
LJUBLJANA, Kongresni trg
kupuje suhe gobe, fižol ter vse deželne pridelke
TVORNICA DEŽNIKOV
LJUBLJANA, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko zalogo dežnikov in sprehajalnih palic po
najnižjih cenah.
J a Xi	I-K
trgovina z oblekami se je preselila
na HLEKSHnDROIIO CESTO štev. 12 o hišo Pokojninskega zavoda.
ADRlfl-TEfl
JE NAJBOUSl W
Najcenejši nakup špecerijskega blaga pri tvrdki
-ČERNAK & KOMP.-
LJUBLJANA — Semenišče
Otvoritev stare trgovine z usnjem!
Čast mi je naznaniti, daje mnogoletna stara trgovina z usnjem
IMF K. SEIMIG u Liubljani
v Prešernovi ulici št. 14.
zopet otvorjena. — Na podlagi 12 letne prakse, ko sem vodila trgovino svojega soproga, bom skušala sl. občinstvo zadovoljiti z vsem v mojo stroko spadajočim blagom, kakor tudi z vsemi čevljarskimi potrebščinami. — Cenjene gg. odjemalce pa prosim istega zaupanja, ki so ga izkazovali mojemu blagopokojnemu
soprogu.
NIZKE CENE!-DOBRO BLAGO!
Jelka Seunig
Manufakturna veletrgovina
FELIKS URBANC, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta štev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.	(22)
Parna žaga
Linhartova ulica 25
kupuje po najvišjih dnevnih cenali razne vrste okroglega lesa, kakor tudi cele gozdne parcele.
Vsakovrstno usnje in garantirani čevlji domačega izdelka posebno štrapacni za moške, ženske in otroke, kakor tudi finejši iz boksa se dobe pri tvrdki
GAŠPER MAHER
LJUBLJANA	TRŽAŠKA C. 9.
(nasproti tobačne tovarne)
Postrežba točna in solidna! j
Vzajemno zavarovalnica
Ljubljana,	Dunajska c. 17.
PODRUŽNICE:
Zagreb, Sarajevo, Vrbanja ul. 4, Celje Breg 33, Split, Sombor in vseh drugih večjih mestih.
Osn. 1900. T 522. Bz. Uzajemna. Sprejema vsa požarna zavarovanja, premičnin in neprimičnln, življenska zavarovanja v vseh kombinacijah. Najugodnejši pogoji. Edini slovenski zavod.
NA VELIKO IN MALO!
Priporočamo: razno železnino, kakor potrebšč ne za stavbe in pohištvo, vsakovrstno orodje za obrtnike, kakor tudi za poljedelce, portland cement, nosilke in železniške šine ter vsa v siavbinstvo spadajoče potrebščine, najceneje pri
ZALTA & ŽILIČ
trgovina z železnino
LJUBLJANA, Dunajska cesta 11.
los. Rojina mu
Aleksandrova cesta 3.
Moderna konfekcija.~MB MF" Obleke po meri.
Telefon št. 426.	Telefon št. 426
Stavbeno podjetje
Ivan Ogrin, Marjevo nalie® štev. II
se priporoča za vsa stavbena dela. Cene solidne.
Točna postrežba	(25)
Pri aakupu zimskih pstrebltin za ženske in mnlke obleke se priporoča
manufakturo a trgovina
JANKO ČESNIK
Lingarjeva — LJUBLJANA — Stritarjeva ul.
ČBST" Cene zmerne I
Konfekcijska tovarna
üll dereu a EIE- Lttana
Pisarna	Tovarna
Emonska cesta 8.	Erjavčeva cesta 2
313	Telefon interurban	249
Najmodernejša in največja tovarna moških, dečjih in fantovskih oblačil.
KONKURENČNE CENE.
Josip Peteline
Sv. Petra nasip 7.
priporoča najcenejši nakup potrebščin za krojače, čevljarje in šivilje, modno blago, palice, tovarniška zaloga najboljših šivalnih strojev .GRITZNER' v vseh opremah za obrt. Kayser, Adler za čevljarje in krojače.
Poljanska cesta št. 8.	Ustanovljeno 1852.
Teod. Korn, Ljubljana
(preje Henrik Kom).
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov.
Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak In med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za konserve.	(11)
,, XI «e r*40L	1 ”
Medic, Rakove & Zanki
tovarna kemičnih in rudninskih barv in lakov Centrala Ljubljana. Podružnica Maribor. Skladišče: Novi Sad.
Ljubljana: Telefon 64.	Brzojavi: MERAKL
Ljubljana: Poštni predal 120.
Emajlni laki. Pravi firnež. Barve za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweis), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in zidarski čopiči, drugi v to stroko spadajoči predmeti. '	(18)
Zadružna gospodarska banka d. d. Ljubljana
V lastni palači: Miklo&ičeva cesta 10.
. Račun poStno»ček. urada Ljubljana št. 11.945, Zagreb 39.080.	Telefon štev. 57.
Podružnice: Dijakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik. — Eksoozitura: Bled.
Interesna skupnost: Sveopća Zanatlijska banka d. d. Zagreb, njena podružnica v Karlovcu, Gospodarska banka d. d. Novi Sad
Kapital in rezerve skupno z afilijaci|ami čez K 60,000.000*—	Vloge nad K 350,000.000* —
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lomardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu n na vložn
knjižice ter preskrbuje vse bančne in bor ne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
===== Pooblaščeni prodajalec srečk, državne razredne loterije. ■ ..
Änw iiAoivNdaa o