OBVEZNICE FEDERACIJE Na podružnici Službe družbenega knjigovodstva smo izvedeli, da v velenjski in moziiski občini akcija pri prodaji druge serije obveznic federacije dokaj dobro poteka. V delovnih organizacijah se zavedajo, da so obveznice ena od konkretnih oblik splošnih prizadevanj za stabilizacijo naših gospodarskih razmer. Tudi precejšnje število občanov je že kupilo obveznice federacije, bolj ob strani pa za zdaj stojijo še zasebni obrtniki. Kdor kupi obveznice federacije, svoj denar za dobo enega leta dobro naloži, za izplačilo pa jamči federacija. Obveznice prodajajo po ceni, ki je določena za posamezni mesec. V to ceno pa so zaračunane tudi 10-odstotne obresti. Tako n.pr. v tem mesecu za kupljeno ozimnico, za katero bo imetnik ob izplačilu prejel 100 dinaijev, plača le 90.15 dinaija. Imetnik obveznice lahko uveljavi znižanje dvaka od skupnega dohodka občanov ter obrtne in kmetijske dejavnosti. Ugodnost se izkoristi tako, da davek znižajo za 6 odstotkov vrednosti kupljenih obveznic. Davčni upravi v Velenju je potrebno prinesti obveznico federacije. To potrdijo z žigom na hrbtni strani in vpišejo v register. Ko po enem letu od nakupa obveznice zapadejo v plačilo, jo davčna uprava upošteva pri davčnih obveznostih. Se enkrat pa naj zapišemo ugodnost, ki jo je deležen imetnik obveznice: davčna uprava mu pri plačilu davka upošteva 6-odstotno olajšavo. Imetnik pa lahko obveznico uporabi tudi pri najemanju potrošniškega posojila v poslovnih bankah kot udeležbo namesto gotovine. Ker služijo obveznice za delno kritje potreb splošne porabe na ravni federacije, apeliramo na občane in zasebne obrtnike, da v tem našem skupnem prizadevanju prispevajo svoj stabilizacijski delež in se odločijo za nakup obveznic federacije. ' iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHH 21. novembra 1975 - leto XI. - Št. 45 (304) - Cena 2 din Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks • ZAPIS Z RAZŠIRJENE SEJE PREDSEDSTVA OK SZDL VELENJE r Dosledno in stabilizacijsko Predsedstvo občinske konference socialistične zveze de-iega ljudstva Velenje je na svoji zadnji seji, bila je 12. vembra, obravnavalo osnove družbenega plana občine Velenje za leto 1976, pa družbeno dogovaijanje o financiranju osebne skupne in splošne porabe v letu 1976 ter predlog kcijskega programa za izdelavo urbanističnega programa jbčine Velenje. Svet.za družbenoekonomske odnose pri občinski konfe-ici SZDL Velenje je pripravil za sejo predsedstva prvo no gospodarskih gibanj v Šaleški dolini za razdobje luar—september 1975. Iz ocene izhaja, da se je celotni ihodek v letu dni povečal za 28,5 %, dohodek za 18,7 %, kumulacija pa se je zmanjšala za 27,6 %. Osnovni razlog za ), da ni bil dosežen tak dohodek, kot je bil predviden, je v orabljenih sredstvih, saj so naraščala hitreje kot celotni ohodek, na to pa je spet vplivalo nenehno naraščanje cen Irovin in poimožnih materialov. Na nedoseganje dohodka so plivale tudi zzaloge, saj je presegla vrednost skupnih zalog ob pncu septembra 1,3 milijarde dinaijev. V letu dni so se ;upne zaloge torej povečale kar za 47,6 %. Ob porastu mase lebnih dohodkov za 40% in ob 14,7 % povečanju števila iposlenih izkazuje gospodarstvo Šaleške doline padec storil-Dsti dela za 4,2 %. Povečanje storilnosti dela je torej v tem renutku osrednja naloga vseh delovnih skupnosti v občini felenje. Devetmesečni rezultati gospodaijenja opozarjajo, da bo reba še bolj dosledno in odločno v akcijo za stabilizacijo, ri vseh odločitvah morajo prevladati stabilizacijska hotenja, rizadevanja pa je treba usmeriti še v povečevanje izvoza ter ikanje novih programov. Da je potrebno vnesti v delo več doslednosti in stabiliza-fske miselnosti, kažejo tudi prvi podatki iz delovnega radiva oddelka za gospodarstvo skupščine občine Velenje o ložnih kazalcih gospodarskega razvoja občine Velenje za Jto 1976. Združeno delo Šaleške doline naj bi doseglo blizu 1 milijard dinaijev celotnega dohodka, kar je 32 % več kot ttos. V enakem odstotku (32) naj bi, kot računa gospo-Brstvo, porasla porabljena sredstva. In če upoštevamo še uno 15 % rast amortizacije, izhaja, da gospodaijenje ne bo loljše, kot je bilo letos. Z letošnjimi devetmesečnimi uspehi »nismo in ne moremo biti zadovoljni! V VELENJU SO PREDSTAVNIKI SLOVENSKIH RUDNIKOV PODPISALI SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 DELITVI DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV ____ Novosti v sporazumevanju Pooblaščeni predstavniki temeljnih organizacij združenega dela so na zboru podpisali samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke rudnikov Slovenije. Sporazum prinaša več novosti na področju razporejanja dohodka v rudarstvu, prav tako pa tudi več novosti, ki jih v samoupvanih sporazumih drugih panog ni. Zaradi objektivnih neenakosti, ki se pojavljajo v posameznih delih proizvodnje oziroma v posameznih grupacijah, so sprejeli odločitev o različnem vrednotenju pogojnih enot enostavnega dela za posamezne grupe znotraj rudarstva, kar predstavlja novost v samoupravnem sporazumevanju. Seveda pa bo Zima se približuje. O tem priča tudi prvi sneg, ki je že pobelil » okoliške vrhove, pa tudi v Velenju so se ga otroci že razveselili. [ Vendar pa ga ni zapadlo niti toliko, da bi lahko naredili i poštenega snežnega moža. Najbolj vztrajni so kljub vsemu [ poskusih. Na pravo zimo pa bo veijetno treba še počakati, ali pa i tudi ne? . __ _ . . V petek, 14. novembra, je bil v Velenju 2. zbor udeležencev samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke rudnikov Slovenije. upravnem sporazumu. Posebna komisija, ki jo je že imenoval republiški odbor, pa naj bi čim- prej pripravila osnutek takšnega enovitega samoupravnega sporazuma. treba v okviru rudarstva posebej preučiti vprašanje opredelitve normalnega poslovnega uspeha in njegovega prilagajanja spremenjenim pogojem za pridobivanje dohodka. Na 2. zboru udeležencev samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke rudnikov Slovenije je bilo znova poudaijeno, da je treba usklajevati odnose na področju razporejanja dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke v rudaistvu in elektrogospodarstvu. Znova je bila podprta zahteva oziroma stališče Republiškega odbora sindikata delavcev energetike in rudarstva Slovenije, da je treba te odnose opredeliti v enovitem samo- URESNIČEVANJE AKCIJSKEGA PROGRAMA ZK V TG0 GORENJE__ PRVI USPEHI Tovarniška konferenca Zveze komunistov v tovarni gospodinjske opreme ..Gorenje" Velenje je skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami sprejela junija letos-akcij-ski program za uresničevanje nalog v zvezi s poglabljanjem samoupravnih odnosov, stabilizacijskimi prizadevanji ter usposabljanjem vseh družbenopolitičnih organizacij za uresničevanje skupaj dogovorjenih nalog. Te dni so pregledovali uresniče-vaje nalog, ki so jih zapisali v akcijski program. Ugotovili so, da so več nalog že uresničili. Tako so ustanovili nove osnovne organizacije zveze komunistov, med drugim tudi v tistih delih temeljnih organizacij, združenega dela oziroma delovne skupnosti skupnih služb, kjer ustanavljajo nove temeljne organizacije združenega dela. Tako je bilo ustanovljenih skupaj kar 9 novih osnovnih organizacij zveze komunistov, in sicer Avtopark, Orodjarna, Organizacija sedstev proizvodnje, Embalažnica, Gostinstvo, Tehnične službe, Skupne službe, Marketing in Splošne službe. Tovarniška konferenca zveze komunistov velenjskega „Gorenja", ki šteje nad 800 članov, združuje zdaj 17 osnovnih organizacij zveze konunistov. V okviru osnovnih organizacij zveze komunistov Pralna tehnika in Štedilniki pa so ustanovili po 2 oddelka. Ustanovljene pa so bile tudi nove osnovne organizacije sindikata in nove osnovne organizacije zveze socialistične mladine, in to v tistih delih proizvodnje oziroma delovne skupnosti skupnih služb, kjer ustanavljajo nove temeljne organizacije združenega dela. Po odločitvi zborov delavcev bo začelo najpozneje s 1. januarjem 1976 z delom 5 novih temeljnih organizacij združenega dela, in sicer Avtopark, Orodjarna, Organizacija sredstev proizvodnje, Embalažnica in Zmrzovalne omare. Seveda pa ustanovitev 5 novih temeljnih oiganizacij združenega dela še ne pomeni, da je proces poglabljanja samoupravljanja in samoupravnih odnosov v tovarni gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje zaključen. Člani in vodstva vseh družbenopolitičnih organizacij bodo tudi še niprej nosilci poglabljanja samoupravnih odnosov na vseh rav^* ter uveljavljanja nove sam^' .avne organiziranosti v ko..Kretni praksi. Omeniti velja, da so v tovarni gospodinjske opreme ,.Gorenje" Velenje pripravili pregled vseh sploš- nih samoupravnih aktov in njihove skladnosti z ustavo. Pripravljen je tudi pregled oblik združevanja ter razmejitve odnosov. Nadalje je izoblikovan predlog novega sistema za ugotavljanje in merjenje medsebojnih dohodkovnih odnosov med temeljnimi organizacijami združenega dela ter med temeljnimi organizacijami združenega deia in delovno skupnostjo skupnih služb, pri čemer je bilo v ospredju vodilo, daje treba zagotoviti takšno samoupravno združevanje dela in sredstev, la bo zagotavljalo enakopraven položaj in pogoje za pridobivanje dohodka in osebnih dohodkov za vse dele proizvodnega procesa. PRED DNEVOM REPUBLIKE V VELENJU RAZSTAVLJALA Svetina in Kovač Prihodnji petek, 28. novembra, bo ob 19. uri v velenjski knjižnici otvoritev razstave likovnih del Jožeta Svetina iz Zavodenj in Aleksandra Kovača iz Maribora. Svetina bo razstavil 20 slik, naslikanih na steklo, Alek-sandar Kovač pa vaijene plastike. Pred otvoritvijo razstave bodo v kulturnem sporedu sodelovali solisti mariborske opere tenorist Jernej Plahuta, sopranistka Veronika Miheličeva, baritonist Emil Baronik, čelist Unčo Gros, pel pa bo tudi avtor Aleksander Kovač. Soliste bo spremljala pianistka prof. Nena Hohnjec. Pokroviteljstvo razstave je prevzelo naše podjelje v sklopu prireditev 10. obletnice izhajanja Našega časa in ustanovitve Radia Velenje. ODPRLI SMO NOVI PRODAJALNI kjer nudimo veliko izbiro vseli dekorativnih pripomočkov za stanovanje DEKOR na Šaleški 22 zelenjava na Foitovi 6 s pestro izbiro sadja, zelenjave in pijač ZA OBISK SE PRIPOROČAMO 532348534823482353482353534823485348235323485323482353235353234853484800482353235348235323235323484802015353234853535348232348235348235353534823532323484823482353235348235323532300020223480201 ZADNjEDNI PO SVETU... • IKRAMA V ANGOLI. LR Angola je razglasila neodvisnost, toda to je bil dogodek, ki so ga proslavljali le na delu ozemlja nekdanje zadnje portugalske kolinije v Afriki, iz katere so se portugalski kolonialni vojaki umaknili po okroglo petsto letih. Neodvisno LR Angolo so namreč proglasili samo na tistem ozemju, ki ga imajo pod nadzorom sile MPLA, angolskega osvobodilnega gibanja, ki ga vodi Agostino Neto. Na področjih, ki jih nadzorujeta osvobodilni gibanji FNLA in UNITA je ostal položaj skrajno zmeden - kar velja sicer za vso Angolo. Ze kmalu po proglasitvi je LR Angolo priznalo več kot dvajset držav, med njimi tudi SFR Jugoslavija. To je precejšnja moralna pomoč za novo državo, vendar, kot vse kaže, sama po sebi ne bo zadostovala. UNITA in FNLA namreč od podpori tujih belih plačancev (to so potrdili povsem verodostojni nepristranski viri) nadaljujeta z napadi na ozemlje, ki ga nadzoruje osvobodilno gibanje Agostina Neta. Ta je medtem postal predsednik republike in imenoval prvo vlado LR Angole. Portugalci, ki so se umaknili, so zapustili za seboj precejšnjo praznino, kar zadeva tehnične službe in administracijo .(kar se je sicer dogajalo praviloma tudi vsem drugim novoosvobojenim državam, ki so se otresle kolonialnega jarma), toda to vsekakor ni najhujše. Tisto, kar je pri angolski drami še posebej zaskrbljujoče, je očitno vmešavanje tujih sil na eni in globoka nasoglasja, ki prehajajo že v sovraštvo med tremi različnimi osvobodilnimi gibanji, na drugi strani To dvoje namreč grozi, da bo spremenilo Angolo v drugi Kongo - in tega si le malokdo želi. Organizacija afriške enotnosti je doslej brez uspeha poskušala doseči spravo in zato sta ob očitnem neuspehu tudi drugih (Združenih narodov na primer) povsem ha mestu mračna negotovost m zaskrbljenost za nadaljnjo usodo te najmlajše države na svetu. MPLA Agostina Neta se zavzema za socializem v notranji in neuvrščenost v zunanji politiki Drugi dve gibanji ne opredeljujeta čisto natančno svojih političnih pogledov, vendar pa sta vsekakor bolj desno usmerjeni in pripravljeni (kar že delata) popuščati pritisku mednarodnega kapitala, za katerega bi bilo nedvomno dovolj manevrskega prostora v Angoli, če bi le zmagalo katero od teh dveh osvobodilnih gibanj. • PARIŠKI SESTANEK Pariški sestanek (natančneje rečeno: sestanek v poletni rezidenci francoskega predsednika v Rambouilletu) najmočnejših kapitalističnih držav sveta se je končal s kompromisnimi predlogi glede nadaljnjega razvoja surovinske in energetske baze sveta - vendar pa ni dal popolnoma jasnih in natančnih, predvsem pa ne povsem sprejemljivih načeL Predsedniki držav ali vlad najmočnejših industrijskih držav zahodnega sveta (plus Japonska) so se izrekli za sodelovanje z nerazvitimi oziroma s proizvajalkami surovin - in to je dobro. Toda v ozadju je pstalo še precej negotovega in nedorečenega, predvsem pa za države v razvoju ne povsem sprejemljivega, pa je zato v prvih komentarjih slišati le zadržane ocene in napovedi, kaj bo ta sestanek pomenil. KOMENTARJI J ugoslovansko-italijanski sporazum o rešitvi obmejnih in nekaterih drugih vprašanj je še vedno predmet živahnih komentarjev tako italijanskega kot jugoslovanskega in svetovnega tiska. Prevladuje prepričanje, da je to primer, kako je mogoče in treba urejevati sporna vprašanja med dvema sosednima državama - in še posebej potrditev duha helsinške listine. .IN DOMOVINI CENE - Kakor se je zvedelo, je pričakovati nadaljnjo akcijo zveznih organov, predvsem pa zveznega sekretariata za tržišče in cene, da bi zadržali naraščanje cen številnih industrijskih izdelkov. Razlogi za to akciio .so zajeti v programu stabilizacije gospodarskih gibanj, ki je že dal prve rezultate, vendar zahteva še nove ukrepe. Po najnovejših obvestilih se je v minulih treh mesecih zmanjšalo naraščanje cen pri proizvajalcih industrijskih izdelkov. To naraščanje je bilo iz meseca v mesec manjše za en odstotek. CARINA - Z odlokom, ki naj bi začel konec leta, ne bo treba več plačevati carine na uvoz elektronskih računalnikov. Poleg tega bodo v okviru programa za avtomatizacijo oproščeni carine" tudi stroji za obdelavo in pripravljanje podatkov za elektronske računalnike. CESTA - Ce bo šlo vse po sieči, bo „Slovenika", prva naša sodobna štiristezna avtomobilska cesta, čez kakšni dve leti in pol spet spremenila svojo podobo. Odsekom Vrhnika-Postoj-na, Postojna-Razdrto in Hoče-Arja vas (ta odsek bo, kot vemo, v prvi fazi imel dva pasova, vendar so vsa dosedanja dela potekala tako, da bo v kar naj- REKLf SO TE DNI krajšem i času moč zgraditi še ostala dva pasova) se bo pridružil še odsek Ljubljana (Dolgi most-Vrhnika). . Z deli naj bi pričeli prihodnjo pomlad, vmes pa bo potrebno rešiti.še nekaj pomembnih vprašanj. Novi odsek bo dolg 11,4 kilometra, širok 28 metrov, veljal pa bo 639 milijonov dinaijev. SLADKOR - Letošnja predelava sladkorne pese v Slavoniji in Baranji je znova sprožila vprašanje nizke količine sladkoija v pesi saj znaša poprečno samo 14 odstotkov. Ze zdaj je jasno, da se ne bodo izpolnile napovedi o proizvodnji 12.000 vagonov sladkorja v treh sladkornih tovarnah na tem območju. Kombinati si prizadevajo, da bi s sodelovanjem domačih in tujih strokovnjakov povečali količino sladkorja v pesi ELEKTRIKA - Izvišni odbor interesne skupnosti slovenskega elektrogospodarstva je obravnaval in sprejel elektrogospodarsko bilanco za prihodnje leto. Ob upoštevanju dogovoijenih planskih sestavin v jugoslovanskem elektrogospodarstvu bo prihodnje leto Sloveniji primanjkovalo 22 milijonov kWh energije ali 3,4 odstotka. Pripomniti velja, da bo vzlic temu predvidena poraba za 6,7 odstotka večja od letošnje. KIRO GLIGOROV, predsedni skupščine SFRJ: - Ni naključje, da je že od vsega začetka zavzelo v delegatskem odločanju tako pomembno mesto informiranje ter postalo eden najvažnejših, če že ne sploh tiajvažnejši pogoj za delo delegacij. Če pa gledamo v celoti bo sodo STANE DOLANC, sekretar IS predsedstva CK ZKJ: - Naša država je s svojimi prirodnimi bogastvi v stanju ne samo zadovoljili vse potrebe prebivalstva, temveč lah f računamo tudi na to, da bo proizvodnja kmetijskih izdelkov pn . kmalu potencialni izvozni produkt TODO KURTOVIČ, sekretar v izvršnem komiteju predsedstva CK ZKJ: - Naša partija ni partija „čvrste roke", temveč politična organizacija, ki sloni na razredni politični disciplini vseh svojih članov. RK v vsaki krajevni skupnosti V restavraciji Kajuhov dom je bila v soboto, 15. novembra, redna skupščina občinske organizacije Rdečega križa Velenje. Udeležba je bila zadovoljiva. Predsednik socialistične zveze delovnega ljudstva Jože Veber je predlagal, da bi bila organizacija Rdečega križa v vsaki krajevni skupnosti. Tako bi bilo laže delati. Poročilo o delu organizacije Rdečega križa je podal predsednik Jože Medved, finančno poročilo pa Stane Jelen. V razpravi je predlagal Bruno Treblč-nik, da bi v delovnih organizacijah, ker še ni urejeno, uredili, da bi imel vsak krvodajalec prost dan. Prav tako bi morah dajati priznanja darovalcem, ki darajejo kri več kot petindvaj-setkrat. Doslej dobivajo priznanja le do petindvajsetkrat-nega darovanja krvi, tisti ki pa jo darujejo še večkrat, ne dobijo nobenega priznanja. Herma Groznik pa se je zavzela za boljše organiziranje te organizacije na osnovnih šolah. Zavedati se moramo, da moramo vzgojiti mlade tako, da bodo lahko nekoč delovali na vodilnih mestih v tej organizaciji. Na skupščini so predlagali tudi, da bi se zavzeli za ustanovitev zavoda za obvezno zdravljenje alkoholikov. Drago Tratnik je izročil odlikovanja za požrtvovalno delo v tej organizaciji. Odlikovanja so prejeli dr. Rajko Fenc, ki je prejel red republike s srebrnim vencem, Bruno Trebičnik, red dela s srebrnim vencem in Jože .Medved, medaljo zasluge za narod. Član republiškega odbora Rdečega kjriza dr. Dušan rea pa je podelil Fani Lukman srebrni znak Rdečega križa, Jožetu Medvedu zlati znak Rdečega križa Slovenije in Tomu Hude-letnjaku zvezno plaketo. Letošnja skupščina Rdečega križa sovpada v pomembno obdobje proslav, in sicer s tridesetletnico osvoboditve, stoletnice obstoja Rdečega križa v Jugoslaviji. To pa je tudi čas mednarodne konference za mir v Beogradu, ki je bila sklicana na pobudo Rdečega križa Jugoslavije. V zadnjih štirih letih je bila ta organizacija v naši občini zelo aktivna. V tem obdobju je bilo pomembno prilagajanje Rdečega križa Slovenije delegatskemu sistemu ter vključevanju v izvajanje sklepov kongresov Zveze komunistov Slovenije in Jugoslavije. Vsa ta pestra vsebina je vplivala na delo organizacije Rdečega križa Slovenije kakor tudi na delo organizacije Rdečega križa Velenje. Ena stalnih nalog Rdečega križa je zdravstveno vzgojna dejavnost. To je predvsem boj proti tuberkulozi, alkoholizmu in nikotinu ter skrb za osebni in splošni higienski napredek, vzgoja krvodajalcev, varstvo okolja ter organizacija tečajev prve pomoči in nega bolnikov. Prizadetim občanom so nudili pomoč. Za ostarele in osamele občane so začeli organizirati pomoč in pričeli tudi s konkretnimi akcijami Tu so sodelovali s strokovno socialno službo v občini in socialnimi komisijami v krajevnih skupnostih. Stalno so širili tudi krog krvodajalcev, seznanjali občane s to dejavnostjo in skrbeh za vključevanje mladih in novih krvodajalcev. Občane so uspo-sobljali v znanju prve pomoči v tečajih, prirejali pa so tudi razna tekmovanja v znanju prve pomoči za mladino in odrasle. Posebno pozornost so posvetih oblikovanju pravilnega odnosa mladih do starejših in razvijanju tistih vrednost, ki plemenitijo medsebojne odnose med ljudmi. ' Dejavnost Rdečega križa so vključevali v družbeno gospo- Velenjčani so zbrali premalo točk Prejšnji petek so se v domu kulture v Velenju pomerile ekipe OK ZSMS s celjskega področja v kviz tekmovanju na temo „TITO - POTI ZMAGE". Na pobudo republi&e konference ZSMS so kviz pripravili domačini. Tekmovanje, ki je bilo izvedeno z namenom preveriti znanje s področja pridobitev NOV in poznavanja ohranjanja tradicij NOB je obsegalo tudi kulturni del, ki je popestril tekmovanje. Mladinske skupin iz Šmarja, Laškega, Celja, Slovenskih Konjic, Žalca in Ve-' lenja so pokazale dobro znanje (domačinom je spodrsnilo zaradi treme). V finalni del so po predhodnem tekmovanju prišle ekipe Celja, Slovenskih Konjic in Laškega. Po dolgotrajnem tehtanju znanja z dodatnimi vprašanji seje odločilo, da bo celjsko regijo zastopala v nadaljevanju tekmovanja v Rogaški Slatini ekipa OK ZSM Slovenske Konjice, kulturni del pa skupina OK ZSM iz Laškega. J.M. Illlllllllll lllllllllllllllllll darski in politični razvoj i sodelovali z vsemi, ki se ukvi jajo s podobno dejavnostjo ki organizacija Rdečega križa. Ansambel Avsenik s pen Doslej so imeli že okrog p tisoč koncertov v Evropi i Severni Ameriki. Izdali pai že 11 zlatih plošč, platinast in eno diamantno. Avseniki • ■ v Velenju Sreda, 26. novembra, bo vse tiste, ki jim je pri a ansambel Avsenik, pravi prazn Modni salon Velenje prireja ti dne ob 19.30 v več namen zgradbi skupaj z revijo Stop k« cert tega svetovno znanega l sambla s pevci Emo Proda Jožico Svete in Alfijem Ni čem. Za humor bo skrbel Fn Košir, občinstvu pa se bo predstavili tudi manekeni tek zijske oddaje „Moda za vas", jo že nekaj časa lahko spre ljamo ddma ob TV spreje nikih, izostala pa ne bo t voditeljica te oddaje Mila Bavcon. Poleg „Avsenikov" bodo o skovalci lahko videli tudi i boljše modele natečaja „' model sezone", ki ga je Mo salon pripravil v poletnih i secih skupaj z revijo Stop kolekcijo modelov Modnega Iona za pomlad 1976. Torej dragi občani! Modni lon Velenje v sredo zvečer, tega meseca, pripravlja bogat bavni večer. Ne le da boi lahko videli za trideset dina* ansambel Avsenik, ki se bo stavil s popolnoma novim gramom, ampak tudi prikaz delov Modnega salona in brali Stopa ter podelitev priznan zaključku letošnjih športnih lavsicih iger velenjske občine. Na koncu naj povemo še kaj besed o samem nateča „Model sezone". Z željo, < Modni salon resnično ustn vsem mladim po srcu, je ora ziral skupaj s Stopom akq kateri je sodelovalo okrog 6( Og 61 tikrei bralcev te revije s svojimi l jami kako naj bi bili v prihod oblečeni v šoli, na delovs mestu, zabavi, športnem renu . .. skratka, da bi bili o čeni tako, da bi se čimb udobno počutili. Iz kopice pn logov so bralci in posebna st kovna komisija izbrali dvan najboljših modelov, izmed pa nato tri določili za mo sezone. In prav te najboljše o dele " bodo manekeni prika med nastopom „Avsemkov" Velenju. Komentar HmIiki Torej kaj je tisto bistveno? Do kod segajo korenine naših razhajanj? Vprašanja terjajo odgovor tudi zaradi novih generacij mladih ljudi danes vstopajo v V običajnosti pravimo tistim, ki „sai\jajo", da bi lahko zasukali krmilo socialističnega samoupravljanja, nasprotnik), čeprav jih lahko čisto določno poimenujemo z izrazi kot so vzorov in političnih sistemov. Jugoslovansko partijo je zagotovo inspirirala velika boljševiška revolucija, ki je pretresla svet v temeljih. Toda ker smo se ravnali po Leninovem principu, smo hitro spoznali, da je potrebno graditi jugoslovanski socializem tako, kot to najbolje ustreza nam samim in našim liko. Včasih zadostuje že pogled okrog sebe. In prav na tej razvojni poti se kdaj pa kdaj srečamo z vsem tistim družbenim balastom, ki nas želi potegniti navzdol. Nazaj. „Balast", povedano opisno, pomeni izrazito piramidno se- Advokati žalostne vizije šole, ali pa te hrame učenosti šele zapuščajo. Oboroženi so z znanjem in pripravljenostjo, da delajo, da so tu, da so koristni Sebi in vsem. Tudi obrnjeno velja. Odgovor? Kakšen? Zaradi česa? Za povojno Jugoslavijo - njeno trideseto leto se izteka - ni nič posebnega, če ve, da jo nekateri mrzijo že zaradi tega, ker je. Ker je ..narejena" po volji ogromne večine narodov in narodnosti Jugoslavije. unitaristi, tehnokrati informbiroje vci . .. Joda kaj je tisto bistveno zaradi, česar se razhajamo? Spor se je pričel svetlikati na obzoiju že kmalu po drugi vojni Malo pred petdesetim letom. Na tem mestu ne bi govorili o pojavnih oblikah teh sporov, ker se zdi, da je najbolj važno, da trajno ohranimo v spominu temeljno spoznanje: bistven je razloček med samoupravno demokracijo in tistim, kar nam ponujajo plagitorji predvsem tujih zgodovinskim in razvojnim posebnostim. Znano je, da smo se odločili za socialistično samoupravljanje, ki pa ga nikomur ne ponujamo kot edino zveličavno pot v socializem in komunizem. Nam pa povsem ustreza. To dokazuje tudi jugoslovanski tridesetletni razvoj. Priznamo tudi svoje napake in slabosti, vendar nas slednje ne zadržujejo, da ne bi dograjevali vsega tistega, kar je dobro. In tega je zagotovo ve- itavljeno družbo, v kateri bi odločali o vsem samo tisti, ki so pri vrhu. Ljudje bi lahko te ukaze bolj ali manj le izpolnjevali Brez resnih možnosti, da povedo svoje odločilno mnenje. Te žalostne vizije žalostnih duhov „ne bi več komentirali" Vendar odločno zavračamo vse tiste, ki se imajo danes za advokate kakšne družbene „vizije". MILAN MEDEN Sledili željam potrošnikov »Petindvajsetletno delovanje marsikdaj ne pomeni mnogo; za podjetje pa je to doba njegove razvojne poti, saj se je od članskega kolektiva v petindvajsetih letih razvilo v 93-članskega, smet pa se mu je povečal od 43 starih milijonov dinaijev na etku poslovanja na deset starih milijard dinaijev, katere emo konec letošnjega leta. „Tako je zapisano v majhni z naslovom. Vino Šmartno ob Paki nekdaj in danes, ki so jo jrtem kolektivu izdali ob proslavljanju četrt stoletja obstoja. fa slovesnosti prejšnji petek, so jo združili s pomembno idovitvijo, saj so predali na-m skladišče embalaže z gaza tovorne avtomobile, ljšek kleti, s katerim so idobfli prostor za nadaljnih 1.000 litrov vina, ter pisar-te prostore, je 25-letno raz-10 pot orisal dosedanji di-tor podjetja Stane Jakše. Začetki podjetja segajo v me-april leta 1951, ko je bilo lovljeno kot združenje go-podjetij. Začetkeek potovanja tega kolektiva je bil vse Mej kot lahek. Na voljo so imeli minimalne delovne priprave, sndar so vse pomankljivosti idomestili s trdno voljo ter ločenostjo, da bodo vztrajali začrtani poti, kajti le tako so lahko upirali konkurenci, ki tedaj imela že tradicijo in lovala v mnogo lažjih delov-pogojih. Prve poslovne prostore je Vino Šmartno ob Paki imelo v bivši graščini. Začetne kletne zmogljivosti so znašale 7.000 litrov vina. Čeprav so bile le-te pravo ozko grlo v njihovem poslovanju, so takrat prodali približno 30 vagonov vina na leto. V prvih desetih letih promet podjetja ni preveč vidno rastel, saj je bilo v tem obdobju njihovo edino distribucijsko mesto gostinska mreža. S tem ko so se na tržišču pojavila ustekleničena vina (do tedaj so vino prodajah le v odprtem stanju), so se podjetju odprla vrata v trgovine, obenem pa so tudi gostinci lahko obogatili dotedanji asortiman. V podjetju so v tem času začeli razmišljati o tem, da bi vino sami stekle-ničili, vendar jim je za uresničitev tega načrta primanjkovalo prepotrebnih prostorov pa tudi finančnih sredstev. Leta 1961 so se nato le lotih adaptacije vinske kleti, s čimer so pridobili ne le nove skladiščne prostore, ampak tudi prepotrebne pisarniške prostore. Pomemben premik v razvoju podjetja, ki je nenehno sledilo želji in potrebam strank oziroma tržišču, kar jim je krepilo zaupanje pri odjemalcih, je bil stoijen leta 1965, ko so dobili prvo polavtomatsko polnilno linijo z zmogljivostjo 700 steklenic na uro. S to pridobitvijo se je podjetje lahko prvič predstavilo na tržišču s svojim lastnim proizvodom: rdečim in belim Vesehm Martinom. Vzporedno s tem so nenehno dopolnjevali asortiman. Zmogljivost nove polavtomatske linije kmalu ni zadoščala več. Da bi namreč lahko s svojo prodajno mrežo pokrivali potrebe po njihovih proizvodih tudi na širšem območju, so leta 1969 odprii distribucijsko skladišče v Zagorju ob Savi, leto kasneje pa so začeli graditi nov objekt z avtomatsko polnilnico z zmogljivostjo 2000 steklenic na uro. Tri leta pozneje pa je začelo poslovati še distribucijsko skladišče v Celju. Na uspešno rast podjetja Vino'Šmartno ob Paki kažejo še naslednji podatki. Ob 'ustanovitvi podjetje ni imelo niti enega lastnega prevoznega sredstva, sedaj ima že trinaest tovornih avtomobilov. Ledino na področju te vrste dejavnosti je začelo orati peč članov. Sedaj je zaposlenih že 93 delavcev. Kletne zmogljivosti so na začetku poslovanja znašale 7000 litrov, konec lanskega leta že 1.040.000 litrov. Celotni dohodek je prvo leto poslovanja znašal 438 tisoč dinaijev, lani že nekaj več kot 77 milijonov, za konec leta pa napovedujejo, da bodo dosegli že 100 milijonov dinarjev celotnega dohodka. Ob začetku poslovanja je bilo v Vinu Šmartno ob Paki zaposlenih pet delavcev: Stane Jakše, ki je bil direktor podjetja vse od začetka, pred nedavnim se je upokojil in ostal v podjetju še kot svetovalec, Olga Kekec je bila računovodkinja, Marija Krošeli Magajničarka, Alojz Lo-čičnik kletar in Franc Brinovšek skladiščnik ter prodajalec. Ob 25-letnem jubileju so tem delavcem izročili priložnostna darila. Slovesnoti se ni udeležila le Olga Kekec. SEMINAR ZA PREDSEDNIKE IN SEKRETARJE KO SZDL Dobro morajo biti obveščeni V soboto 15. novembra in v nedeljo 16. novembra je bil v Velenju seminar za predsednike in sekretarje krajevnih konferenc socialistične zveze delovnega ljudstva. Namen seminarja je bil, da seznanijo sekretarje in predsednike krajevnih konferenc socialistične zveze predvsem z nalogami pri nadaljnem razvoju krajevnih skupnosti, uveljavljanju delegatskih razmerij in vlogi planiranja in usklajevanja med krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in temeljnimi organizacijami združenega dela. Seznanili so jih tudi z vlogo samoupravnih interesnih skupnosti in o nalogah na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Otvoritev pomembnih pridobitev je pritegnila veliko poslovnih partneijev in drugih gostov. V ozadju novo skladišče z garažami V uvodnem delu seminarja je funkcionaije seznanil z družbenopolitično situacijo v Jugoslaviji predsednik občinske konference SZDL Jože Veber. O krajevni skupnosti kot temeljni samoupravni celici naše družbe je spregovorila Hermina Klančnik. Posebno pozornost je posvetila samoupravni organiziranosti v krajevni skupnosti, poudarila pa je tudi pomembnost povezovanja krajevnih skupnosti pri izvrševanju programov. Predsednike in sekretarje krajevnih konferenc SZDL je Tone Šeliga seznanil z nastankom in vlogo SZDL. govoril je o organiziranosti socialistične zveze de- ZAPIS IZ SCHIEDAMA_. Velenjčani na konferenci V Schiedamu na Nizozemskem je bila pretekli teden dvodnevna »nferenca predstavnikov šestih evropskih mest: Esslingen (ZR " mčija), Vienne (Francija), Schiedam (Nizozemska), Norikoeping i), Udine (Italija) ter Velenje, ki medsebojno sodelujejo na odročju mladinske izmenjave in na ostalih področjih kulturnega dejstvovanja. Iz Velenja sta se konference udeležila Marjan 1ARINŠEK, podpredsednik izvršnega sveta, in Tomo JURČEC, ekretar občinske konference ZSM Slovenije. V. tem letu smo se v Velenju na odročju mladinske' izmenjave kaj * ibo odrezali. Sprejeli smo sicer ince iz Esslingena in Vienna, endar jih nismo uspeli namestiti pri denjskih družinah, temveč v še levseljeni samski dom, kjer so se ■cer udobno in dobro počutili, ven-niso imeli pravih stikov z našimi mladimi. V Vienne smo poslali dobro sku-10, ki je bila s strani Francozov ihvaljena kot vzorna skupina, ven-po drugi strani nismo nikogar oslali v Esslingen, ker je bilo za to mesto premalo interesa. Mimo mladinske izmenjave smo Velenjčani sprejeli v goste študijsko Kupino iz Esslingena, ki je bila v Velenju na ekskurziji z namenom, da se seznani z našo upravo, delom tžavnih in občinskih organov ter mom samoupravljanja. Dekliški ibor velenjske-gimnazije pa je pod odstvom prof. I. Marina vrnil obisk lekletom iz Esslingena in v mesecu maju nastopil s koncertom v esslin-enski mestni hali, kjer je požel Mik uspeh. Na konferenci je bilo dogovorno: 1. da bi v letu 1976 sprejeli tapino mladincev iz Vienna in sicer T času od 17. - 31. julija ter da bi poslali našo skupino v Vienne v času od 31.7. - 14.8. Vse to pa le pod pogojem, če bomo uspeli urediti, da bo francoska skupina bivala pri naših družinah. 2. Da bodo Švedi sporočili ceno, koliko bo stalo bivanje naše skupine v Norrkoepingu v času od 5.-15» avgusta, ker Švedi nimajo interesentov za izmenjavo; 3. da iščeta kontakte z našim mestom a) kulturno-umetniška skupina iz Vienna in b) prostovoljno gasilsko- društvo Vienne z našim gasilskim društvom zaradi izmenjave obeh društev; Tržnica v Schiedamu je tudi v tem letnem času založena z rožami 4. da išče kontakte z našim društvom upokojencev društvo „Goldene Alterclub"' iz Esslingena zaradi izmenjave mnenj in proučitve delovanja obeh društev; 5. da bo Schiedam ob začetku sezone 1976 povabil folklorne plesne skupine iz vseh partnerskih mest na sodelovanje v kulturnem večeru; 6. da bo prihodnja konferenca partnerskih mest v Velenju in sicer v času od 15 - 31. oktobra 1975; 7. da bo v Velenju organizirana razstava otroških slik osnovnošolcev iz vseh partizanskih mest; 8. da se mesto Udine zaradi nedejavnosti na področju mladinske-izmenjave in zaradi neudeležbe na konferenci v Schiedamu izključi iz kroga šestih partnerskih mest in da se za nadaljnje sodelovanje poišče primemo mesto-v Angliji, ki bi naj bilo k sodelovanju pritegnjeno v prihodnjem letu na konferenci v Velenju, Razen teh predvidenih srečanj pa bomo prihodnje leto v Velenju imeli v gosteh dekliški pevski zbor gimnazije iz Esslingena, ki se že pripravlja na to srečanje in na koncert, s katerim nas želi presenetiti. V prihodnjem letu se torej obeta precejšnja razgibanost na področju mednarodne izmenjave in sodelovanja partnerskih mest, vendar se bomo morali potruditi, da bomo s tem dosegli cilje, ki jih s takim sodelovanjem pričakujemo: namreč krepiti prijateljske odnose med vsemi, zlasti mladimi, v cilju miroljubnega sodelovanja in spoznavanja tujih dežel, njihovih družbenopolitičnih ureditev ter mladinskih in društevnih organizacij. lovnega ljudstva kot frontne organizacije, o oblikah in metodah delovanja SZDL pri mobilizaciji vseh družbenih sil za uresničevanje družbenih nalog in ciljev ter o statutarnih opredelitvah vlog in nalog SZDL. Posebno pozornost pa je posvetil doseganju akcijske enotnosti v SZDL, opredelitvi nalog posameznih organizacij, ki so sestavni del SZDL. Poudaril pa je tudi pomembnost družbenopolitičnega izobraževanja. Jože Veber je udeleženec se-zinanil še s temelji delegatskega in skupščinskega sistema s poudarkom na položaj človeka v združenem delu, odnosom med TOZD in krajevnimi skupnostmi ter oblikovanjem in funkcioniranjem delegatskih organov. O planiranju v krajevni skupnosti in uresničevanju stališč družbenoekonomske politike v letu 1976 s poudarkom na področja planiranja, načinu usklajevanja planov krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti ter izhodiščih za planiranje je spregovoril Janko Vouk. Vlado Za-košek pa je funkcionarje seznanil z vlogo samoupravnih interesnih skupnosti. Ugotovili so, da pravzaprav še sploh nismo dojeli kaj samo- upravne interesne skupnosti dejansko predstavljajo in tudi pomanjkljivosti pri vključevanju v skupščinski sistem. Delegacije samoupravnih interesnih skupnosti slabo delajo, ker je sklic skupščin samoupravnih interesnih skupnosti neusklajen, ker delegati dobe gradivo prepozno ali pa ga dobe le predsedniki delegacij. Pogosto se dogaja tudi, da prihajajo za posamezne skupnosti vedno isti delegati, delagati pa največkrat tudi nimajo povezave z delegatsko bazo. Ugotovili so, da je zadnji čas za ustanovitev skupne strokovne službe za vse samoupravne interesne skupnosti. O tem, da je družbena samozaščita uresničevanje pravic vseh ljudi, je spregovoril Rudi Ževart. Poudaril je mednarodne odnose in opozoril na razne pritiske na našo družbo. Ob koncu seminarja so ugotovili, da bi morah podobne seminarje sklicevati pogosteje. Vsi so izrazih željo, da bi družbeno politično izobraževanje prenesli na vsa področja in ga ne bi organizirali samo za funkcionaije. Udeleženci so izrazih željo, da bi jih sproti obveščali o vseh dogajanjih v svetu in doma. S seminarjem so bili zelo zadovoljni. Pojasnil je nekatere naloge, ki jih zlasti mlajši funk-cionaiji niso poznali. Ugotovili so, da bodo morah od delegacij zahtevati, da izdelajo svoje delegatske programe in da je delo vanje socialistične zveze od visno od sprotnega in temeljitega obveščanja. Za predsednike in sekretarje krajevnih konferenc SZDL pa bodo naročili tudi tednik Naš čas. V VELENJSKI KNJIŽNICI OBIŠČITE PETKOV KULTURNI VEČER Obiskovalci petkovih kulturnih večerov si bodo v velenjski knjižnici lahko danes ogledali dve enodejanki, ki jih bodo pripravili člani amaterskega gledališča Velenje. To sta deli Branislava Nušiča: Intervju z mrličem in Kornela Makuszynskega Samomorilec. Komediji je režiral Karel Čretnik. Tudi današnji petkov kulturni večer se bo pričel ob 19. uri. V 9 MESECIH BliZU 275 MILIJARD S DIN SKUPNEGA DOHODKA Delavski svet Tovarne gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje je na zadnji seji med drugim pregledal tudi uspehe gospodarjenja v letu .1975 ter sprejel načrt gospodarjenja za leto 1976. Temeljne organizacije združenega dela Tovarne gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje so v prvih devetih mesecih letos dosegle skoraj 275 milijard starih dinaijev skupnega dohodka, nekaj nad 38 milijard starih dinarjev dohodka, 2 milijardi starih dinarjev ostanka dohodka ter okrog 5,5 milijarde starih dinarjev akumulacije. Zaradi znanih težav zaostaja za načrti posebej še doseganje ostanka dohodka in akumulacije. • KOLEKTIV VINO ŠMARTNO GB PAK! PROSLAVIL 25-LETNICO GOLA LJUBIMCA IZ MAYERLINGA NAŠ ROMAN 1 HARRISON E. SALISBURY SOVRAŽNIK PRED VRATI Popek leningrajske obrambe je bil Smolni, velik kompleks stavb ob Nevi, komaj dva kilometra od Zimskega dvorca. Od Leninovih časov je bil tu partijski štab. Tu je živel in delal Ždanov, čigar ppstava je postajala v neprespanih nočeh in neskončnih dnevih bolj in bolj shujšana. Kadil je kot Turek, pred njim na pisalni mizi so se kopičile prazne škatlice Belomora in Pamira, da so jih čistilci komaj utegnili sproti odnašati. V kleteh Smolnega je bil velik komandni center. Za dolgo komunikacijsko mizo so sedeli moški in ženske v vojaških uniformah in tipkah na telegrafskih oddajnikih sporočila in ukaze za vse kotičke fronte. Tu je bila tudi visokofrekvenčna telefonska linija z Moskvo. In tuje med letalskimi alarmi delal tudi Ždanov, skupaj z vrhunsko garnitifro partije, vlade in leningrajske fronte. Smolni je bil do zob oborožen. S streh okoliških zgradb in iz bližnjih parkov so štrlele cevi protiletalskih topov. Dvorec je obdajal pas strelskih jarkov in strojnikih gnezd. Pred vhodom so stražili štirje tanki, ob nevskem nabrežju pa seje zasidrala topovnjača. ' Med hudimi letalskimi napadi ni bil dvorec niti enkrat zadet, toda v naletih, ki so se začelL8. septembra, je padlo v njegovo bližino več petsto in tisočkilogramskih bomb. Neposredni zadetek je porušil bližnjo črpalno postajo, komaj sto metrov oddaljeno od Smolnega. •Večino časa je Ždanov prebil v svoji pisarni v tretjem nadstropju desnega krila stavbe. To mu je zelo ustrezalo, saj so imeli v istem krilu svoje prostore tudi njegovi partijski sodelavci, leningrajski sekretarji A .A. Kuznjecov, J.K. Ka-pustin, M.N. Nikitin in T .F, Stikov. Nadstropje niže sta bila poveljstvo in štab leningrajske fronte, tik poleg glavnega stopnišča je bil urad poveljnika. Tu se je sestajal Vojaški svet/ Za pisalno mizo Ždanova je na steni visel portret Stalina, levo od njega podobi Marxa in Lenina. Nobenih drugih okraskov ■ ni bilo v sobi. Na sredi sobe je stala dolga konferenčna miza, pokrita z rdečim žam.etom in obložena z mapami. To so bili znameniti papki, v usnje vezani in s škrlatnim trakom prevezam fascikli, bistveno delovno obeležje slehernega sovjetskega birokrata. Tudi pisalna miza Ždanova je bila skoraj brez okrasja - če odštejemo pepelnik in stojalo za pero iz uralskega opala ih nerjavečega jekla - darilo delavcev iz Kirovskih tovarn. Ob strani je stala zasteklena knjižna omara, skrbno pogrnjena z zelenim žametom. Tudi ta je bila polna map in papkov. Tu je delal Ždanov uro za uro, dan za dnem, sopihaje od astme, ki je postajala zaradi čezmernega kajenja»čedalje hujša. Vojaške uniforme ni nosil, čeprav je imel, kakor vsi, višji partijski funkcionarji, čin generallajtnanta. Oblečen je bil v olivnozeleno partijsko bluzo, skladno z nekdanjo revolucionarno tradicijo. Tičala mu je za širokim, zguljenim pasom, ki mu je visel pod trebuhom, kajti Ždanov je bil majhen in čokat ter se je začel že rediti. Temne oči v globokih jamicah so mu žarele kot oglje, ostre gube na obrazu so postajale iz noči v noč globlje. Zidove Smolnega je zapuščal le poredkoma, a še takrat se je le na kratko sprehodil po dvorišču, sedaj prekopanem z bunkarji in polnem parkiranih vojaških vozil. Njegovi rjavi lasje z rahlim rdečkastim nadihom niso kazali niti sence sivine. Debele prste mu je nažrl nikotin, čeprav ni kadil klasičnih cigaret, temveč le dolge ruske papirose s kartonskimi ustniki, V Smolnem so sicer imeli kuhinje in obednice. A Ždanov je najraje kosil kar v svoji pisarni. Prinesli so mu pladenj s hrano in vrgel se je nanj, kakor se je bil navajen vreči na delo. Včasih, a le poredkoma, si je privoščil tudi skupno kosilo z dvema ali. tremi najožjimi sodelavci. Čaj je pil" kar naprej, podnevi in ponoči, in to po ruskem običaju iz steklene čaše v posrebrenem držaju, s koščkom sladkorja med zobmi. V Smolnem je bilo opolnoči še prav tako živahno kot opoldne, Bičevski je pogostokrat prihajal tja v ranih jutranjih urah. Ob petih zjutraj so bili vsi uradi polni, vrata so se iodpirala in zapirala, kurirji so tekali iz sobe v sobo, častniki so prihajali in odhajali, telefoni so zvonili, telegraf je drdral svojo monotono pesem. Prav tu v Smolnem sta Ždanov in Vorošilov izdelala svojo 1 strategijo obrambe mesta. Tu se je Ždanov sestajal s poveljniki in mestnimi funkcionarji ter jim izdajal navodila in ukaze. Tu je pritiskal na komsomolce in jim nalagal na šibka ramena vse težja in hujša bremena, tu je grmel med partijci; da morajo braniti Leningrad do zadnje kaplje krvi. Čedalje realnejša so postajala predvidevanja, da se bo treba boriti od ulice do ulice, od zgradbe do zgradbe, iz sobe v sobo, v besni poulični gvetili, kakršno je videl svet dotlej samo enkrat - v madridskem univerzitetnem naselju. , Ždanov in Vorošilov sta vse noči presedala nad vojaškimi problemi. Vse dni, do poznih večernih ur so se vrstili sestanki, konference, posveti. Procedure skoraj ni bilo; poveljniki, partijskt/fiinkjionarji, inženirji in strokovnjaki vseh': vrst so si podajali kjjuke in razpravljali vsevprek. V prizadevanju, jdaSrskladita propagandno linijo, sta Ždanov'in Vorošilov sklicevala novinarje Leningrajske pravde. Naročila sta jim, naj prikrivajo vojaške izgube, frizirajo poročila vojaških dopisnikov in opisujejo bitke bolj optimistično, . kakor dopisniki Vsevolod Kočetov in njegov' pajdaš Mihajlov. Trudila sta se, da bi tisk dobil več informacij, posebno z leningrajske fronte. O dejanskem stanju so krožile med ljudmi vse mogoče govorice. Madžarski režiser Miklos Jancso je eden redkih režiserjev iz socialistične Evrope, ki je enako zaslovel v svoji deželi pa tudi v Franciji, Poljski, Italiji in drugod. Njegovo zadnje delo je povsem svojstvena varianta znane ljubezenske drame avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa in njegove ljubice Marije Večere. Miklos je star zdaj 54 let in dela pri filmu že več kot dve desetietji. Pri nas ga poznamo predvsem po filmih »Zvezde in vojaki", »Rdeči psalm" in nekaterih drugih. Prizorišče za snemanje svojega zadnjega filma je našel v baročnem poslopju v Vinici pri Varaždinu, ki je bilo zgrajeno v 17. stole^u. Tam je zbral številne igralce in statiste, ki jih je privabil iz študentskih vrst pa tudi iz bližnjih vasi. Zanimivost filma, ki bo brez uboj mladega prestolonasled dvoma šokirala" gledalce, je v tem, da skoraj vsi igralci nastopajo goli. Jancsov Mayerling, ki se v filmu imenuje Javne slabosti, privatne vrline, je res le malo podoben doslej znanim verzijam o habsburških zaljubljencih. Zanimivo je, da v filmu igralci sploh nimajo imen, ampak jih kličejo samo po njihovih nazivih. Glavni prizor v filmu se omejujejo predvsem na svojevrstne zabave, ki jih avstrijski prestolonaslednik prireja v svojem dvorcu. Z obnašanjem, dialogi in vsem drugim se mladi Rudolf upira konservativni politiki habsburškega dvora, hkra- Prizor, kjer se junakinje filma odpravljajo na izlet. ti pa želi do kraja izkoristiti svobodo življenja in to v političnem, moralnem pa tudi seksualnem smislu. Zato nič čudnega, da so na filmu prizori o heteroseksualni ljubezni, homoseksualnost pa tudi sodomija. Z vsem tem skuša režiser razkriti dvoličnost avstrijskega dvora in njegove morale. „Za mene je romantični samomor Rudolfa in Marije Večere laž, s katero so takratne oblasti skušale prikriti politični . nika in ritual". Istega leta sem s Pierrom Clementijem snemal film »Pacifist", lani je posnel v Italiji film iz rimske zgodovine , „Rim zahteva drugega Cezarja". Seveda snema tudi na Madžarskem. Vprašali so ga, kako opravičuje prizore z golimi ljudmi. Odgovoril je: „Vem, da filmski producenti takšne filme radi sprejemajo. Toda moj film ni pornografija. S svojim filmom želim predvsem rušiti konservativnost." Avantgardna gledališča V poljskem mestu Wroclawu je bil pred kratkim mednarodni festival avantgardnih gledališč. Na njem je sodelovalo 36 gledaliških družin iz 23 drpav. Udeleženci so v približno 60 odstotkov predstav prikazali dela, v katerih so nastopali goli, kjer so izražali svoja občutja z vriski in kriki in neobičajnim obnašanjem. Občinstvo in kritiki so se resno spraševali, kam pelje pot teh gledaliških skupin. Zaključek ocene je bil, da so skupine s svojimi voditelji in režiseiji iskale in uprizorile dela, s katerimi so dosegle določen učinek za vsako ceno. Seveda je bilo tudi nekaj izjem, ki pa s svojo kvaliteto v izbiri in predstavi niso mogle izboljšati splošnega utiša nečesa praznega in priskutnega, dela in njihova izvedba so bila brez vrednosti. Na sliki: prizor iz uprizoritve gledališča Stu iz Krakowa. Kaže, da igralci pravzaprav niti niso vedeli, v kakšnih prizorih bodo nastopili. Režiser jim je pred snemanjem podrobno objasnil, kako naj se gibljejo in kako naj govorijo, potem je začel snemati. V filmu nastopajo naši bolj ali nI znani igralci, kot so Ivica pJ Zvonimir Črnko, Demeterf tenc in drugi. Kako bo sprejet pri občinstvu in kriti! bomo videli in takrat podal njem tudi konkretno ocenoJ nika. S svojim filmom želim zavreči to zgodovinsko trditev. Moji junaki so podobni današnjim mladim ljudem, v njih so prav tiste želje in sanje o življenju, kakršne so bile tudi nekoč. Moji junaki niso revolucionarji, čeprav se borijo proti konservativncti. Oni so zago vorniki svobodnega telesa, in to zelo dosledni zagovorniki. Pro-ducent filma je podjetje Filmes iz Rima in naš Jadran film. Jancso tokrat prvič snema v Jugoslaviji. »Leta 1971 sem posnel za italijansko televizijo film „Teh- ■shhhH Prizor iz najnovejšega Jancsovega filma o ljubimcih iz Mayeii Tako si njegovi junaki predstavljajo svobodo telesa. MODNA KREATORKA STAŠA MODA MLADIH LET Moda prinaša s sabo poleg ostalih pravil tudi nekaj prav prijetnih predlogov za mlada leta, za dekleta torej, ki imajo modo še prav posebno rada. Jesen in zima 75/76 sta lahko še tako hudi in dolgi, pa vendar nam ne bosta mogli do živega, če bomo upoštevali enega teh modnih predlogov. Moda se je namreč spet spomnila na pum-parice - hlače čez koleno, zataknjene v visoke usnjene škornje. Najbolje bo, če bodo pumparice sešite iz toplega volnenega blaga I in ukrojene bolj široko. Razen škornjev lahko k pumparicam oblečemo tudi debele volnene nogavice in visoke športne čevlje. Kaj pa sicer najbolje sodi k takšnim hlačam? Vsekakor kar najbolj športna in udobna oblačila. Spet pletenine in praktični I jopiči, narejeni iz žameta, lodna ali tvveeda. Še enkrat pa naj omenim, da bodo v pumparicah lepe in privlačne le mlade in vitke postavice. "t I GOSTINSKO PODJETJE »PAKA« Velenje VAS OBVEŠČA da smo pričeli s prodajo rezervacij za SILVESTROVANJE 1975/76 v hotelu »PAKA«. Rezervacije si lahko nabavite v recepciji hotela »PAKA« telefon (063) 581-220 preko celega dneva. Vstopnina z rezervacijo sedežev, silvester večerja in nato zjutraj kisla juha znaša: O v posebni sobi 250 dinarjev, O v aperitiv baru 250 dinarjev, O v jedilnici 300 dinarjev, O v nočnem baru 350 dinarjev. Zabavala vas bosta ansambel »AVE« in TRIO »PIPI« — Kegljišče hotela bo poslovalo normalno od lO. ure dalje. — V restavraciji »Jezero« ne bo silvestrovanja, temveč bo veliko silvestrovanje v večnamenski hali. VSTOPNINA 100 DINARJEV VSI VUUDNO VABLJENI! SMELO NAPREJ TUDI PRIHODNJE LETO MODNI SALON SE ŠIRI Kadarkoli steče pogovor o Modnem salonu, potem imamo v mislih mladi velenjski kolektiv, katerega glavna skrb je izdelava oblačil za mlade. Vendar ne le za mlade po letih, ampaik za mlade po srcu, kot v tem 180-članskem delovnem kolektivu radi poudarjajo. To pa pomeni, da izdelujejo oblačila za vse tiste, ki se radi praktično in enostavno in seveda moderno oblačijo. Prav s tem namenom je Modni salon Velenje letos zgradil v Velenju prodajalno — pravi boutique za mlade. Vendar pa ta prodajalna, kjer L _ _ . . je mogoče dobiti vse izdelke Modnega salona, ne bo edina pridobitev tega kolektiva v letošnjem letu. Sredi leta so namreč začeli graditi poleg sedanjih Iprostorov nove, v katerih bodo »organizirani krojilnica, priprava [del la, skladišče, razvojni odde-ilek, urediti pa nameravajo tudi [sodoben prostor za prehrano, f „Šele z razširitvijo sedanjih prostorov," je v zvezi s tem dejal direktor Modnega salona Marjan Gaberšek, „bomo dosegli prvotno zastavljeni cilj, tP je sklenili proces moderno organizirane proizvodnje." Po izračunih, ki so jih napravili ob začetku gradnje dodatnih prostorov, se bo produktivnost po otvoritvi dodatnih prostorov povečala za približno 15 odstotkov. Za velenjski Modni salon je značilna svojstvena obenem pa izredno zahtevna proizvodnja. Glede na to, da je tržišče tako rekoč že zasičeno z visokoserij-sko proizvodnjo, so se v tej organizaciji odločili za specifično proizvodnjo — izdelava artiklov v majhnih serijah. Kako uspešno so stopili na novo pot, najbolj zgovorno pove podatek, da je v določenem č^su v proizvodnji tudi po dvajset različnih izdelkov, katerih pa zaradi izrednega povpraševanja kupcev sploh ni treba skladiščiti. S tem pa na poti razvoja še ne nameravajo zaobstati. Načrtujejo med drugim tudi lastni razvoj kreiranja in raziskave tržišča s tujimi ustanovami. Tudi samoupravno sporazumevanje s trgovino in proizvodnjo jim ni tuje, saj se povezujejo z večjimi trgovinskimi organizacijami tudi v drugih republikah. Ti sporazumi niso le simbolični, saj nekateri v-skupnih naložbah urejujejo tudi že delitev ostanka dohodka in riziko. Poslovno tehnično so se povezali tudi s „Krqjem" iz Vuzenice; s Z dograditvijo dodatnih prostorov bo »tovarna konfekcije" ob Koroški cesti v Velenju imela 2400 kv. metrov koristnih površin. kolektivom, ki po obnovitvi proizvodnih prostorov zaposljuje 120 delavcev. V Modnem salonu namreč izredno skrb polagajo izvozu njihovih izdelkov. Ker so si v zvezi s tem zastavili zelo širok program, bodo manjkajoče zmogljivosti tega programa dopolnili s tem novim kooperantom. Trenutno imajo na zahodnonem-ško tržišče prodanih že za 150.000 mark izdelkov. Pogovarjajo pa se tudi o ustanovitvi zastopništva v Frankfurtu s posredovanjem njihovega podpisnika samoupravnega sporazuma Veletrgovine iz Sarajeva. V Modnem salonu je zdaj zaposlenih 180 delavcev, v glavnem žensk. Kljub temu da bodo proizvodne prostore povečali še za dodatnih 1.200 kv. metrov, v prihodnjem letu ne predvidevajo povečanja števila zaposlenih^ več kot pet odstotkov, in to v glavnem za okrepitev strokovnih služb. Načrtujejo pa 20-odstotno povečanje realizacije na račun večje produktivnosti dela. Tudi v preteklih devetih mesecih so dobro gospodarili, saj so podatki pokazali, da so v tekstilni konfekcijski branži po družbenem proizvodu v zgornjem delu lestvice, po osebnem dohodku pa y spodnjem. Ne zanemarjajo tudi samoupravljanja, kije prisotno na vsakem koraku in pri vseh važnejših poslovnih odločitvah, skrbi za zaposlene; med drugim je v novih prostorih predvidena tudi sodobno urejena jedilnica. Sklenemo lahko, da v Modnem salonu Velenje dobro gospodarijo, da so letos pripravili pestro izbira oblačil in da so marsikoga odvrnili že za kar razvajen nakup pri sosedih; da so uspešno posegli na zahodno-nemško tržišče. Po njihovih izdelkih pa v zadnjem času vse- bolj segajo tudi kupci v Italiji. Skratka - letos je ta resnično mladi kolektiv, več kot polovica zaposlenih je mladincev, resnično prijetno presenetil. Kaj pa_ pripravljajo za prihodnje ripravljajo Počakaj mo in videli bomo! ♦ V VELENJU VEČER DOMAČEGA AMATERSKEGA FILMA Mariborčani v aosteh Kinoklub „Gorenje" iz Velenja je 13. novembra 1975 pripravil večer domačega amaterskega filma. V ve-tajski h - -foto-kino čega amatersl i' kniižinici so gostovali člani Lino kluiba iz Maribora. Knjižnica odprta ves dan Od 3. novembra dalje je velenjska knjižnica odprta od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. ■■■■■■■■■■■■ Gostje so predstavili sedem kratkih filmov. Najprej so bili na sporedu trije dokumentarci avtoija Rudija Jakla v »zimski idili" smo videli sproščen sprehod kamere po zasneženem vzhodnem Pohorju. V drugem filmu je avtor prikazal neskončno utripanje neonskih svetlobnih reklam v središču Tokia, v zadnjem pa je popeljal s kamero v notranjost Afrike in prikazal film „Delo plemena Akamba". Prikazana sta bila še dva dokumentarna filma, Elza Ban je pripravila film „Pri zobozdravniku , Franjo Štromajer pa avtomobilske veterane „Ne smej se, tudi ti boš nekoč tako star!" V spored so uvrstili dva eksperimentalna filma „UKW" Edija Male-koviča in „Perpetuum mobile" Aleksandra Malova. Člani kinokluba „Gorenje" iz Velenja že pripravljajo festival amaterskega filma, na katerem bodo prikazali dela domačih - velenjskih avtorjev. h.J. J S ^ iT AKT i 61000 LJUBLJANA. OPEKARSKA 13 ~ 2 llif ftd S Tel. 22-113, 20-641, Telex 31420 YU KIP q O Vlf IN V VSEH PRODAJALNAH Z GRADBENIM o > ▼ MATERIALOM O Z Z O IOAON iOAON iOAON iOAON IOAON IOAON IOAON IOAON IOAON Z risbicami še nisem povsem zadovoljna, saj bi lahko bile še boljše. SONJA BOŽIČEVIČ: Risanje mi je zelo všeč. Zato in pa tudi zato, da bi še lepše risala, sem se tudi vključila v ta krožek. Tovarišica nam je prinesla krožnike, ki smo jih poslikali. Nanje smo slikali s tempera barvami, potem pa smo jih tudi polakirali. To mi je bilo zelo všeč, rada pa delam tudi linoreze. MARTA SVETINA: Najraje Majda Lesničar Helena Gre gore Matjaž Osojnik • NOGOMET Derbi v Šmartnem Derbi starih tekmecev, ki so ga ibitelji nogometa v Savinjski in leški dolini z nestrpnostjo priča-"i, je kljub slabemu vremenu il na igrišče v Šmartnem .500 gledalcev, ki so s predstavo gotovo bfli zadovoljni Šmar-so slavili povsem zasluženo 2:0. Domači igralci so takoj začetnem sodnikovem žvižgu na-da se ne bodo pustili prese-titL Krenili so v silovit napad in v 3. minuti je Prašnikar dosegel adetek, ki pa ga je zvezni sodnik ravzes razveljavil, ker je Prašnikar sedhodno igral z roko. Le tri mi-ite zatem pa je isti igralec povedel sjo ekipo v vodstvo, potem ko je nretno izkoristil napako igralcev Badivarja. Od tega zadetka dalje so tudi gostje opomogli in zaigrali h videli nekaj priložnosti za ki pa jih ne eni ne drugi znali izkoristiti. Ko je že vse kazalo, da se v prvem delu rezultat ne bo več spremenil, je Prašnikar zopet spravil na kolena gostujočo obrambo, ko je pobegnil svojim zasledovalcem in premagal še vratarja. Po odmoru je zopet začetek pripadel igralcem Smartnega, ki pa iz nekaterih idealnih priložnosti niso znali doseči zadetka. Gostom je ponovno uspelo vzpostaviti ravnotežje, tako, da so se priložnosti menjavale zdaj na eni, zdaj na drugi strani Le nekaj minut pred koncem p8 so gostje imeli najlepšo priložnost, tfendar je Alojz Podgoršek odlično posredoval na gol črti in rešil svojo mrežo. V predtekmi so mladinci v prvenstvenem srečanju VCNL visoko premagali Rudar iz Velenja s 6:1. ŠMARTNO: Filipovič, Železnik, šek, Kompan, Hanžekovič (Den Benetek, Hribernik, Prašnikar, Om-J. Krajnc Rudar le s točko prednosti Nogometaši so končali jesenski del prvenstva v vzhodni conski nogometni ligi. Velenjčani, ki so ves čas prvenstva na vrhu lestvice, so v zadnjih dveh kolih izgubili tri točke in so obdržali prvo mesto le s točko prednosti pred Branikom iz Maribora, medtem ko so drugi konkurenti za vrh lestvice precej zaostali. Tako bo nadaljevanje prvenstva potekalo v borbi za vsako točko med Rudarjem in Branikom. V zadnjem kolu so Velenjčani dosegli le točko v Bakovcih, kjer so prvenstva VCNL. Rudar 11 9 1 1 33:10 19 Branik 11 8 2 1 25:84 18 Nafta 10 6 2 2 20:84 14 Rakičan 11 6 1 4 15:12 13 Steklar 10 5 2 3 20:17' 12 \ Aluminij" 11 5 1 5 22-20 11 Straža 11 4 2 5 12:21 10 Dravinja 11 4 2 5 12:21 10 Bakovci 11 3 2 6 16:21 8 Kovinar 11 2 5 4 13:19 9 Beltinka 11 2 3 6 12:18 7 Peca 11. 2 1 8 17:29 5 Zmaga za slovo Rokometašice Šmartnega so v zadnji tekmi jesenskega dela v SfcJL premagale ekipo Save z rezultatom 14:8 (10:4) in razveselile svoje številne privržence s še eno zmago. Že v prvih minutah igre so si domačinke z izvrstno igro priigrale veliko prednost in jo obdržale vse do konca prvega polčasa. V drugem delu so gostje zaigrale nekoliko bolje in zmanjšale rezultat, vendar pa so domače igralke vse njihove upe kmalu pokopale, ko so prevzele igro še ROKOMET Težko osvojena tačkav Končan je prvi del slovenske rokometne lige za ženske, kjer sodelujejo rokometašice iz Ve^ lema in Smartnega ob Paki. Jesenske prvakinje so postale rokometašice Alplesa iz Železnikov. Šmarčanke so dosegle 5 tag in se uvrstile na 5. mesto, igralke Velenje so 5-krat zmagale in enkrat igrale neodločeno in zavzele 6. mesto na lestvici. Uvrstitev v zgornjo polovico lestvice je uspeh za obe ekipi, saj Šmarčanke letos prvič sodelujejo v ligi, velenjčanke pa nastopajo z najmlajšo ekipo v tem tekmovanju, ki ima še veliko možnosti napredovanja. V zadnji tekmi so Velenjčanke igrale neodločeno 10:10 z ekipo Usnjarja iz Šmartnega pri Litiji. Gole sta dosegli Podpe-čanova 6 in Poc^tova 4. Lestvica ob koncu jesenskega dela: « Alpies Slovan Dobravlje Brežice Šmartno Velenje Kamnik 'Izola Sava Iskra Usnjar Borec 11 10 11 9 11 8 11 6 11 11 11 11, 11 11 1 11 0 11 0 1 0 242: 0 2 229: 1 2 151: 1 4 164: 0 5 154: 15 157: 2 5 167: 06 138: 2 5 147: 2 8 135: 3 8 108: 3 8 156: 137 21 169 18 108 17 146 13 144 12 181 11 158 10 139 10 163 10 210 4 161 3 232 3 Uspeh Šoštanja čvrsteje v svoje roke in dosegle še nekaj lepih zadetkov ter si s tem zagotovile prepričljivo zmago in dostojno zaključile svojo nadvse uspešno krstno serijo v Slovenski rokometni ligi. ŠMARTNO: Verbič, Z. Kolenc, F. I£olenc 3, M. Podjavor-šek 3, Tajnšek, Krevzel, Jeraj 1, Šmarc 5, Gril 2, N. Podjavor-šek, Pevnik. J. Krajnc S kvalifikacijskega plesnega tumiija v Velenju. V zadnjem kolu jesenskega dela slovenske rokometne lige so Šoštanjčani v Brežicah premagali domačine z rezultatom 30:28(16:17). Tekma je bila borbena in razburljiva. Šoštanjčani so si zmago priborili šele v zadnjih minutah, ko so dosegli oba zmagovita zadetka. Domačini so bili enakovreden nasprotnik,. vendar so bili v streljanju na gol neučinkoviti, saj je bilo težko premagati oba odlična vrataija gostov Slatinška in Vajdla. Gole so dosegli - Melanšek 13, Bubik in Kompan 4, Stvarnik 3, Lesjak in Jančič 2 ter Skornšek in Vačovnik enega. Naslov jesenskega prvaka so osvojili rokometaši iz Škofje Loke s 6 točkami pred Šoštanjem. Presenetili pa so novinci v ligi, rokometaši Minerve iz Griž, ki so se uvrstili na tretje mesto. Lestvica jesenskega dela slovenske rokometne lige: Uspela plesna prireditev Šešir 11 10 1 0 259:208 21 Šoštanj 11 7 1 3 266:236 15 Minerva 11 6 2 3 272:252 14 Jadran 11 5 3 3 264:247 13 Izola 11 6 1 4 210:222 13 Polet U 425 270:271 10 Brežice 11 5 06 281:292 10 Dobova ' 11 3 2 6 232:237 8 Tržič 11 4 07 245:257 8 Branik 11 3 26 214:228 8 Radgona 11 3 08 225:248 6 Mlinotest 11 2 2 7 253:294 6 SEJEM SMUČARSKE OPREME Smučarski klub Velenje bo v nedeljo, 23. novembra, priredil sejem smučatske opreme v avli osnovne šole Anton Aškerc v Velenju od 8. do 12. ure. Na sejmu boste lahko prodali ali kupili rabljeno smučarsko opremo. Z nasveti pri nakupu pa vam bodo pomagali smučarski delavci SK Velenje. Plesni športni klub Velenje je bil organizator kvalifikacijskega turnirja za napredovanje po razredih. Sodelovalo je 60 plesnih parov iz vse Slovenije. V standardnih plesih so plesalci razvrščeni po kvaliteti v razrede D, C, B, A in mednarodni razred, v latinsko-ameriških plesih pa od 5, 4, 3, 2, in 1 kar velja za mednarodni razred. Tekmovanje je pokazalo, da je v zadnjem času vse več tekmovalcev. Tako je v standardnih plesih v skupini D nastopilo 39 parov, najboljša pa sta bila Maijan Divjak in Doroteja Maric iz Ljubljane. V skupini C Borut Zagorc in Ranka Berberoša (Ljubljana), v skupini A in B pa Miloš Trifmovič - Karmen Fider-šek. , V latinsko ameriških plesih sta v 5. skupini, kjer je sodelovalo 42 parov zmagala Velenjčana Alojz Fidej in Irena Goroganc. Medtem, ko je v višjih skupinah bil najuspeš-nejš par Trifmovič - Fideršek. Med sodniško deveterico sta bila tudi večkratna državna prvaka v plesih, sedaj trenerja velenjskih plesalcev Drago in Verena Šulek. • Premagali Zagorje V nadaljevanju tekmovanja v slovenski šahovski ligi so Velenjčani v Zagoiju premagali domače šahiste z rezultatom 5,5:4,5. Zmage za Velenje so dosegli: Repše, Golob, Lipnik, Novak in Hudomalova, remiziral pa je Štefan Cvar. Velenjčani so na 8. mestu z 21 točkami. V naslednjem kolu se bodo srečali s šahisti iz Žalca. • Zmaga judoistov V predzadnjem kolu republiške judo lige so se v Velenju pomerili med seboj judoisti Branika, Murske Sobote in Velenja. Velenjčani so premagali Mursko Soboto z rezultatom 4:2 in izgubili proti Mariborčanom z rezultatom 4:1 (21:10). Najuspešnejši borec je bil Veleryčan Simončič, ki je oba nasprotnika premagal z efektivnim metom. Zma-|e^so dosegli še Kopitar, Logarič, Na lestvici vodi Ljubljana-Beži-grad, Velenjčani pa so s tremi zmagami na 7. mestu. $ Občni zbor SK Velenje Smučarski klub Velenje bo imel občni zbor v petek, 5. decembra, ob 18. uri v dvorani skupščine občine Velenje. Na skupščini bodo pregledali dosedanje delo in si začrtali naloge za nadaljnje delo kluba. Ste že naročeni na tednik Naš čas? PRODAM HIŠO Z VRTOM in nekaj zemlje ugodno prodam. Naslov v upravi lista pod šifro „Lepo je res na deželi". DOBRO OHRANJENO stilno pohištvo prodam. Naslov v uredništvu pod šifro Jnfazije".- ZIMSKE GUME - ježev-ke 13X155 4 kom komplet prodam. Naslov v uredništvu pod šifro „Varna vožnja". TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto prodam. Su-hadolnik Miran Šaleška 19. KUPIM GRADBENO PARCELO ali starejšo zasilno vseljivo hišo v okolici Velenja kupim. Kuret, Šaleška 18 D, Velenje. Komisija za medsebojna razmerja iz združenega dela RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE, n. sub. od., TOZD Pedagoška dejavnost na podlagi 9. člena Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev In sklepa komisije za medsebojna razmerja razpisuje naslednja delovna mesta za: • 2 diplomirana elektro inženirja — jaki tok • diplomiranega elektro inženirja — šibki tok • diplomiranega inženirja rudarstva s • diplomiranega pedagoga • diplomiranega psihologa • socialnega delavca Za zasedbo delovnih mest je potrebna ustrezajoča izobrazba I. ali II. stopnje. Kandidati morajo biti moralnopolitično neoporečni. Stanovanje ni zagotovljeno. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu. Komisija objavlja tudi delovno mesto • snažilke Kandidati naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: Rudarski šolski center, kadrovsko socialna služba. Prijave se bodo zbirale 15 dni po razpisu. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa do vključno 15. 12. 1975. ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža in očeta EDVARDA MELANŠKA invalid, upokojenca iz Gaberk se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki so mu darovali cvetje in vence ter ga pospremili do njegovega preranega groba. Zahvalo dolgujemo vsem gasilcem,. posebno PGD Gaberke, ter govornikom tov. Skrlovniku, Gorograncu in Blatniku. Enako se zahvaljujemo tudi duhovniku za pogrebni obred. Žalujoči: žena Ivanka, hčerka Marjana in sin Edi z družinama ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi ljubega moža in očeta FRANCA PETKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za tolažilne besede, podarjeno cvetje in vence. Iskrena hvala konovskim pevcem, godbi, tov. Karlu Stropniku ml., tov. Valenciju in tov. Gorograncu za poslovilne besede ter duhovščini za obred Hvala vsem gasilcem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti v tako velikem številu in s cvetjem zasuli njegov mnogo prerani zadnji dom. Žalujoči: žena Anica, sin Franci In Majda ter drugo sorodstvo NAŠ ČAS je ustanovila občinska konferenca SZDL Velenje - Izdaja Center za informiranje, - Zdaj izide vsak petek - Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 80 dinaijev - Za inozemstvo 150 propagando in založništvo - Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063) dinaijev - Tekoči račun št. 52800-601-21420 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in fotografij ne 850-087 - Redakcija Ljuban Naraks, Stane Vovk, 'in Rudi Ževart - Tehnični urednik Franci vračamo - Tisk Ljudska pravica, Ljubljana - Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine SRS Ibzovec — Časnk je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januaija 1973 (št < . 421-1/72 od 8.2.1974) se za NAŠ ČAS ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. KAJ PRODAJAJO V NAŠIH PRODAJALNAH ČASOPISOV? NA VOLJO PLEHKO BRANJE V naših trafikah lahko človek kupi vse, kar spada tja, pa tudi marsifcg kar ne. Prejšnji teden smo se odpravili po Velenju in Šoštanju, ker nas je zanimalo, kaj prodajajo v trafikah in drugih kioskih, kjer prodajajo časopise in drugo publicistiko. Povprašali smo po Komunistu, Našem času, Borbi, Politiki, Kmečkem glasu, povprašali pa smo tudi po nekaterih drugih revijah. Najprej smo se ustavili v trafiki pri Velmi v Velenju. Kupiti smo želeli tednik Komunist, pa nam je prodajalka pojasnila, da ga nimajo, sicer pa da nikoli nihče ne vpraša po njem. Na njeni prodajni mizi pa smo zasledili: Delo, Zum, Dvoje, Dugo, Start, Vikend, Moj mah svet, Športske novosti, Pavliho, Obrambo. Tudi Borbe tukaj nimajo, imajo pa Ognjišče. Tudi Kmečkega glasa nimajo, ker le enkrat na teden vpraša kdo po njem, ali pa še to ne. V tej trafiki prodajajo največ Sport-skih novosti, Jane, Stopa, nekaj Dela, precej Zuma, Dvoje, Tudi Naš čas prodajajo. Na Prešernovi v Velenju je prodajalna tobačne tovarne, v kateri lahko dobiš kavo, razne galanterijske izdelke, cigarete, v celo kozmetiko, imajo pa tudi nekaj časopisov. Venda lahko tukaj kupite le Večer, Naš čas, Delo, Novi tednik, 7 dni. Ko smo vprašali, če imajo Komunista, nas je prodajalka prav NAŠA ZNANKA čudno pogledala. Pa smo jo vprašali še, zakaj ga nimajo. Debelo je pogledala in dejala: „Ga pač nimamo." Zanimalo nas je tudi, zakaj nimajo še drugih časopisov, odgovor pa je bil: „Nimamo." V papirnici blagovnice Standard prodajajo tudi časopise. Na njihovih policah smo zasledili: Sam svoj mojster, Naš dom, Maneken, Start, Pav-liha, Športske novosti, Vus, 7 dni, Novi tednik, Arena, Kih, Jana, ITD, Zabavnik, Stop, Delo. Vprašali smo po Komunistu, pa nas je prodajalka pogledala, kot da govorimo nekaj nemogočega, dejala pa je, da ga pač ne držijo. V prodajalni pri zdravstvenem domu smo izvedeli, da je to prodajalna Dela, v njej pa lahko kupiš Športske novosti, Večer, Zum, Areno, Jano, Stop in razne plehke romane. Komunista pa seveda nimajo, zato pa imajo Ognjišče. Prodajalka nam je povedala, da prodajajo pač to, kar jim dobavljajo oni od Dela. Prodajo pa p................n t cilj V izložbenih oknih so običajno razstavljene »najboljše stvari" naših trafikah pa ne. precej revij kot so Zum, Dvoje itd. V Velenju je še ena prodajalna časopisov, (sliko z njenega okna tudi objavljamo). Tu nam je prodajalka rekla, da Komunista sploh ne bi vzela, ker skoraj nihče ne vpraša po njem. Proda pa največ Sportskih novosti, Dela in slikanih romanov. Vprašali smo jo, zakaj so razstavljeni samo tuji časopisi. Pa je dejala, da v okno ne more dati naših časopisov, ker jih mora vrniti, v oknu pa bi obledeli. Smo ji pač morali verjeti, čeprav nismo bili prepričani, da je res tako, vsaj, kar zadeva Naš čas ne! Pri tržnici v Velenju ima svojo prodajalno še mladinska knjiga, kjer smo poskušali kupiti Komunista in Politiko in ju tudi tukaj nismo dobili. Na vprašanje zakaj jih nimajo, pa je bil spet samo začuden pogled prodajalke, ki je pravila, če nimamo, nimamo, kaj še sprašujete? Odpravili smo se še v Šoštanj. Bili smo kar precej razočarani, nad prodajalnami v Velenju. V trafiki so ponudili podobne časopise kot v Velenju. Imeli so Ognjišče, in še nekaj plehke publicistike. Tudi v drugi trafiki v Šoštanju želenih časopisov nismo mogli kupiti. Obhodili smo torej vse prodajalne časopisov v Velenju in Šoštanju in ugotovili, da v naši občini Komunista sploh ni moč kupiti. Saj drži, da imajo ta časopis komunisti naročenega, vendar bi ga morali pri nas kljub temu prodajati. Časopisi so običajno tudi tako skriti pod policami, da jih človek sploh ne more videti. Prodajalke sicer zagotavljajo, da jih imajo zato založene, da jih imajo takoj pri roki, vendar ne razumemo zakaj so na vidnem mestu vedno le Zum, Dvoje in podobne revije. Rozika Čanč Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije prireja vsako leto tekmovanja pesnikov in pisateljev samoukov. Na tem tekmovanju je lansko leto sodelovala tudi Rozika Čanč iz Konovega. S svojo pesmijo Kanibali se je uvrstila med najboljše. Ko sem za vse to izvedela, sem se odločila, da jo obiščem. Na Konovo sem se odpravila popoldan, saj nisem vedela, kdaj Rozika dela. Upala sem, da jo najdem doma. Odprl mi je sin, ki obiskuje gimnazijo in zv& dela sem, da se Rozika že nekaj let ukvarja z gospodinjstvom. Pri njih stanuje še moževa mama, za katero mora skrbeti. Takoj me je povabila v hišo in preden sem utegnila sesti, je že postavila na štedilnik lonček z vodo za kavo. Počutila se je zelo slabo, a je bila kljub temu pripravljena poklepetati z mano. V najinem pogovoru je sodeloval tudi sin. Ko sva pili kavico, mi je povedala, da je bila prejšnji dan na roditeljskem sestanku in da s sinom ni zadovoljna, kljub temu da ni imel opomina. Rekla je, da dvojk ne bo smel imeti. Rozika Čanč pa ima še enega sina, ki pa že študira v Ljubljani na elektrotehniški fakulteti. Pokazala mi je tudi slike z njegovega maturantskega plesa in iz pogovora sem lahko ugotovila, da ima Rozika Čanč svoja sinova zelo rada. Zanimalo me je, kdaj je pričela s pisanjem psemi, pa mi je povedala, da je pesmi resno začela pisati leta 1953, vendar pa jih je vse do časa, ko se je prijavila na tekmovanje, pred možem in otroki skrivala. Enkrat je našel njene zvezke s pesmimi mlajši sin. Rozika piše pesmi kadar koli, med delom, sredi noči. O tem je napisala tudi pesem: GOSTIŠČE IN TURISTIČNE SOBE Na Graški gori pri Matildi Plazi Ko k delu najbolj se mi mudi, se v glavi verz mi porodi. Vzamem svinčnik in zapišem in moj obraz postane vzvišen. Ko pa pesem je končana, spet sem delu vsa predana, spet se veselim življenja in tuja so mi hrepenenja. Da napiše pesem, čuti Rozika Čanč neko notranjo potrebo, kot na primer včasih po kavi, drugič po tem, da napiše pesem. Dejala je: ,,Vsak človek se mora nekako izpovedati in jaz se v pesmi. Moj mož je zelo molčeč. Mogoče je tudi to vplivalo, da sem pričela pisati pesmi. Pesmi pa nikoli ne berem. Ko sem hodila v šolo, pa sem pisala zelo slabe spise, zato tudi upam, da bo s sinom enkrat še drugače." Takrat pa se je oglasil sin in dejal: „Pesmi pa niso zame. To me ne zanima." Rozika rada bere Jurčiča, Finžgaija pa tudi Cankarja. Od pesnikov sta ji najbolj všeč Prešeren in Zupančič, vzornika pa nima. Po poklicu je slaščičarka, vendar v svojem poklicu ni bila srečna. Za družino sicer rada pripravlja sladke prigrizke, drugače pa to delo ni bilo zanjo. Ko sem se pogovarjala z njo, mi je pokazala tudi precejšen kup zvezkov svojih pesmi. Precej jih ima napisanih kar na listih, še več p