PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini f £\ *• postaIe * gruppo Cena 60 Lir VFRANCIJI JE PREDVOLILNI BOJ V POLNEM TEKU Golist Pompidou in socialist Defferre prva kandidata za de Gaullovo nasledstvo V petek bo vlada določila datum predsedniških volitev - Jeanneney nov pravosodni minister - Dokončni rezultati referenduma - Komentar «lzvestij» Leto XXV. St. 100 (7294) U Tant v Rimu TRST, sreda, 30. aprila 1969 dumu^?' -29‘ r P° de Gau,,ovem Porazu na nedeljskem referentu. Do I • • Za kandidature za predsedniške volitve v nolnom r»ma. cer k- . 1 *e bila u^dno postavljena samo ei ivsega vladnega predsednika Pompidouja. ?v°io kandidaturo je sam Pom- - aia«. "“"Miudiuro je sam rom-den U' pred!,oi'l danes zjutraj, pre-uraH 16 ?dše* na sejo polit:čnega da Solistične stranke. «Po skle-vl, -Jerala de Gaulla — je izja-oh da.zaPusti svoj mandat, in .9o,ov'tvi negotovosti, ki vlada PreditsT državi’ sem sklenil, da se rim „ -m na volitvah. Ko to sto-ljam Prepričanje, da oprav- •ovhn nnt° dolžnost, voljo, da zago-bilnr.of potrebno kontinuiteto in sta-b°d0čn’ost»r Upanj'e’ da PriPravim Seja°l ■onMni1i. je bila pozneje stranke ,JtlCinega. urada golistične Po nntiLur kateri so soglasno urad-turoP C1 p°mpidoujevo kandida- da Je Pompidou predložil nieom, ndldatui° še preden bi jo kazaln* stranka odobrila, naj bi Valcev’ 5° ™nepju političnih opazo-sednit-’ da bl itivši ministrski pred-strant,.ne ze^ ititi kandidat neke loviti V pac, pa ^i si botel zago-niu J delno svobodo v vode-nai hi i u kampanje. Pompidou sove H ..m0,1?1 zagotoviti tudi glavah d®! o» kt so v nedeljo glasovih bi -pa na Predsedni- ca Ws- v?b verjetno ne glasovali ‘evičarsKo opozicijo. sednif^!ugotov kandidat na pred-ston n ^ vuiiivah bo socialist Gagat iTefi?Jre’ župan Marseilla, či-urarim?ndldatpr° je vodstvo SFIO datun° p°irdilo. Defferrova kandi-tabon, Je lzzv.ala v komunističnem ker Precejšnje nezadovoljstvo, Roch«3 no, ovilra namen VValdecka »ne„ la’ da i>i levica predstavila lkne,Jamega skupnega kandidata, fc‘vert?ni tajnik SFIO Guy Mollet strank, ZVezi, *zjavil, da se njegova Li 0a ? rte bo udeležila sestanka, »ina i sklicala Mitterrandova sku-bbraun ina katerem naj bi levica GIpHo SjfPttega kandidata, tov c„erugih morebitnih kandidate BmJiirIJ0 v Parizu najrazličnejši!, v ce' a nobenih uradnih ve-Poheri,ZVezl s kandidaturo Alaina d ia s° njegovi najožji sodelav-Predserint?1, i da sedanji začasni da bi si ne želi kandidirati, sivo Dfa.}° sprejel, če bi ga ljud-države USU° ln v korist enotnosti d:t^?(nd*datui'a. Francoisa Milterran-k°ea |lria,sedaj malo verjetna: mo-sp0r ° Ie na podlagi morebitnega n'zacii^m? med levičarskimi orga-rtia ni “i,,Ce ,bi do tega sporazu-Jetn0 i.' jStp, bodo komunisti ver-Na . .andtdirali Jacquesa Duclosa. iujejo ~5ajnr desnici pa ne izklju-ga vlaH^orabdne kandidature bivše-Bidauitaega Predsednika Georgesa tcn^fk,1?1 Predsednik Poher je med-.določifp,, j za petek sejo vlade za litev vi .tunia predsedniških vo-Hiis vnlifrjetno ie- da bo Prvi tur-*i pa s -v nedeljo 1. junija, dru-°o roi. Junija. V tem primeru pretekf.i ff Predložitev kandidatur Dani! I3' ^»jaška nama6 Je tudi sestala franco-skupSf-ivjldna skupščina. Predsednik Začetku e Chaban Delmas je na v*ralu riSej^-. tzraail odsotnemu ge-nvaležnn.* Gaullu ((spoštovanje in ^dniko 7 naroda« Bivšega pred-PotranifJ6 0značil kot ((pobudnika stva , Jn zunanjega odpomi-flloriia VOPOditelja francoskega te-telja dp^^nnvdella in nato reši-''rtiil rv?°^rati4nih ustanov, ki je ?v°hodo čast’ upanje, zmago, n konX„njeno univerzalno misijo nair« v°rtl s(vu„?n?m Delmasom je go-,razil mniabst Deferre, ki je iz-kl°niti 7?nie. da se je treba po-pa je . zgodovinski osebnosti«, da lelja a. ''razločevati osvobodi-iai). ancije od političnega mo- tte$ im^rcel Jeanneney je bil da-novan za novega pravosod- nega ministra namesto Capitanta, ki je dal včeraj ostavko. Jeanne-ney, ki je bil že član vlade s funkcijo državnega ministra, je bil imenovan po posvetovanju med Poherjem in predsednikom ministrskega sveta Couve de Murvillom. Danes so bili objavljeni končni rezultati nedeljskega referenduma, ki so naslednji: Volilni upravičenci: 29.394.456 Oddani glasovi: 23.562.004 Ni glasovalo 5.832.542 volivcev (19,84 odst.) Veljavni glasovi: 22.910.423 Bele glasovnice in neveljavni glasovi: 651.581 «Da» 10.905.453 (47,60 odst. veljavnih glasov) «Ne» 12.004.970 ( 52.40 odst.) Sele danes so v Izraelu uradno komentirali de Gaullovo ostavko. Zunanji minister Abba Eban je izrazil upanje, da se bodo odnosi med Francijo in Izraelom ponovno zboljšali. Dodal je, da je Izrael vedno imel de Gaulla za enega od najbolj pogumnih borcev proti nacizmu. Tudi današnji komentarji sovjetskega tiska na de Gaullovo ostavko so zelo previdni. Tiskovna a-gencija TASS in glasilo KP SZ «Pravda» podajata samo kroniko dogodkov brez komentarjev, medtem ko samo glasilo vlade «Izvest-ja« skuša razložiti vzroke, ki so privedli do sedanjega položaja. Pri tem je očitna želja, da bi dokazali, da se je generalov poraz rodil iz nezadovoljstva do njegove notranje politike, medtem ko ni imela francoska zunanja politika nobenega vpliva na izid referenduma. «Izvestja» menijo, da je izid referenduma «obsodil razredna na-sprotstva v državi«, glede zunanje politike pa je bil de Gaulle ((velik in daljnoviden državnik«. V tej zvezi poudarja sovjetski list vse zasluge generala: «Z njim je bil napravljen konec kolonialni vojni Francije v Alžiriji, bili so storjeni pomembni koraki proti nadaljnjemu razvoju konstruktivnega vseevropskega sodelovanja, bila je predložena alternativa atlantizmu, ki si je pridobila številne pristaše ne samo v Franciji, ampak tudi po mnenju vladnega glasila notra- Poherju, ki je član politične ko- njega značaja: ((Položaj v Franciji se je znatno zaostril pred enim letom, ko se je veliki kapital odločno uprl zahtevam delavstva. In prav v vzdušju poslabšanja razrednih kontradikcij je potekal zadnji referendum, med katerim so si napredne sile pridobile veliko podporo. Zaradi tega — zaključujejo ((Izvestja« — je absolutno nemogoče tolmačiti izid referenduma kot glas za atlantizem. Ravno nasprotno!« O položaju v Franciji je razpravljala danes v Bruslju tudi politična komisija evropskega parlamenta, ki je soglasno odobrila izjavo, v kateri izreka svoje priznanje de Gaullu zaradi ostavke, ki «kaže na globoko spoštovanje volje ljudstva ter je v skladu s sprejetimi obveznostmi«. Izjava vsebuje tudi ((prijateljski pozdrav« senatorju misije. PARIZ, 29. — Francoski komunistični sindikat CGT je sklenil odpovedati tradicionalno prvomajsko manifestacijo, ki jo prireja vsako leto v Parizu. Do sklepa je prišio — pojasnjuje poročilo CGT — na podlagi točnih informacij o široki provokaciji, ki jo pripravljajo pro-jti delavskemu razredu. Po mnenju sindikata se ((reakcionarni krogi, predvsem pa odbori za državljansko akcijo, pripravljajo, da bi povzročili degeneriran je pariške manifestacije.« CGT :;e zaveda špekulacij, ki bi jih go-listi in reakcionarji sprožili, če bi prišlo med manifestacijo do hudin incidentov, in je zato manifestacijo odpovedala. RIM, 29. — Ob prisotnosti generalnega tajnika OZN U Tanta se je danes pričelo delo v inštitutu Združenih narodov za socialno varstvo, katerega so ustanovili na osnovi pogodbe, ki sta jo podpisala Italija in OZN 1967. leta. Inštitut je v prostorih «novih zaporov«, ki jih je zgradil papež Inocenc X. 1647. leta. Inštitut se bo ukvarjal z modernimi tehnikami pobijanja kriminalitete, pri čemer je U Tant podčrtal, da gre za pomembno in obsežno delo, saj zaskrbljujejo resna vprašanja kriminalitete in še zlasti mladinske kriminalitete, ves svet. Treba je razviti spoznanja, da se na političnem in na praktičnem planu najdejo rešitve. NA SEJI POSLANSKE ZBORNICE Danes zaključek razprave o javnem redu in policiji Skoro gotovo bodo dokončno odobrili zakon o retormi pokojnin Stavke uslužbencev INPS, funkcionarjev državne uprave in PTT Trgovinski sporazum med Alžirijo in SZ ALŽIR, 29. — Alžirija in SZ sta podpisali trgovinski sporazum, ki bo veljal eno leto in ki predvideva izmenjavo blaga za vrednost 25 milijonov dolarjev (več kot 15 milijard lir). Na podlagi sporazuma bo Alžirija izvažala v SZ vino, petrolej in poljedelske izdelke, u-važala pa bo stroje, aluminij, steklo, sladkor in rastlinska olja. tllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||f|||||lii|||||||i||||||||||i||lt|||||l,l|||||||||]||||||||||||,lui|,||„|„||ll||„|||||||||||||||||||||||||||||||||||||II||||||||||||||||||||||| POSVETOVANJA ŠTIRIH VELESIL Ustanovljena delovna komisija v zvezi s Srednjim vzhodom Kralj Husein je optimist - Napadi izraelskih letal na jordansko ozemlje in topniški dvoboj . Opozorilo Londona ZAR in Izraelu NEW YORK, 29. — Predstavniki štirih velesil so imeli danes svoj' šesti sestanek v zvezi s Srednjim vzhodom. Sestanek je trajal dve uri in pol. Sklenili so, da bo prihodnji sestanek v torek. Sporazumeli so se o ustanovitvi delovne skupine, ki bo nadaljevala delo v času med enim in drugim sestankom. Štirje poslaniki so tudi sklenili, da ne bodo tej skupini vsilili svojih stališč in ji bodo dovolili popolno neodvisnost in svobodo. V nekaterih krogih so izrazili ne- gotovost glede francoske politike na Srednjem vzhodu po de Gaul-lovi ostavki; bojijo se, da se bo zavleklo delo predstavnikov štirih velesil, ki so se zaceli sestajati prav na francosko pobudo. Neki francO' ski visoki funkcionar pa je zanikal v drugih’ državah Zahodne *Evrope.» i govorice, da bodo ti razgovori od-Vzroki za de Gaullov poraz so' loženi na čas po izvolitvi novega ■iiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiinniiuiiiiiuniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiidiiiiiiiKimniiiiiiiiiiiiiNiiii OB PRAZNIKU PRVEGA MAJA Španska vlada grozi s policijskim nastopom v Številni protifrancovski letaki . Protest madridskih žensk - Demonstracije v Barceloni MADRID, 29. — Skupina žensk . ri prebivalstvo pred vsako manife iz Madrida, ki so žene ali hčere aretiranih sindikalnih voditeljev, je izročila danes resolucijo madridskemu nadškofu Morcillu. V resoluciji pozivajo nadškofa, naj pošlje verskega predstavnika, da pregleda življenjske razmere v madridskem zaporu Carabanchelu, naj podpre zatevo po posebnem statutu za politične kaznjence, naj zavzame stališče glede vprašanja političnih jetnikov ter naj se trudi, da bi dosegel odstranitev mikrofonov, s katerimi prestrezajo razgovore med kaznjenci in njihovimi sorodniki, ki jih obiščejo. špansko notranje ministrstvo je objavilo včeraj noto, s katero sva- Začasni francoski predsednik Alain Poher stacijo ob 1. maju. Nota pravi, da «agitatorji» ali «protizakonite skupine« širijo tajne letake, s katerimi pozivajo prebivalstvo «z lažnimi in prevratnimi izgovori«, naj se 30. aprila in 1. maja udeleži manifestacij. Nota takole nadaljuje: «To ministrstvo ima dolžnost opozoriti prebivalstvo o nezakonitosti dejanj, na katera ga pozivajo ti tajni letaki. Izdana so bila stroga navodila vodstvom civilne straže in policije, naj v skladu z zakoni preprečijo vsako manifestacijo. Kdor bi se jih udeležil, bo aretiran in podvržen določbam zakona o javnem redu.« Iz Barcelone poročajo, da so bile sinoči v tem mestu tri manifestacije, ki so jih organizirale delavske komisije (tajni sindikati). Manifestacije se je udeležilo okoli 300 oseb in udeleženci so trosili letake, ki pozivajo na skupno borbo proti Francovemu režimu. V Bilbau so včeraj aretirali nekega duhovnika in ga postavili pred posebno vojaško sodišče pod obtožbo, da je vpleten v dejavnost baskovske separatistične organizacije «ETA». Iz istih razlogov so a-retirali tudi neko žensko. Strauss o marki BONN, 29. — Zahodnonemški finančni minister Strauss je danes izjavil, da je treba izključiti enostransko pobudo bonske vlade za revalvacijo marke. V primeru večstranskih sprememb paritete pa bi bonska vlada bila pripravljena upoštevati možnost revalvacije marke. Poudaril je, da je treba v prihodnje uvesti večjo valutno disciplino. Ni namreč dopustno, da bi nemško gospodarstvo stalno živelo v perspektivi bližnje revalvacije marke, dočim ni v sosednih državah niti najmanjše discipline na valutnem sektorju in se pasivno sprejema, da denar praktično izgublja vsako leto štiri odstotke svoje vrednosti. Ce bodo nemško marko revalvl-rali, je treba po mnenju Straussa predvidevati osem do deset odstot- francoskega predsednika. Jordanski kralj Husein, ki se je danes vrnil v Aman, je sporočil na tiskovni konferenci, da so posvetovanja štirih velesil prišla «do konkretne faze« in da je pričakovati v nekaj tednih ((dokončen rezultat«, po njegovem mnenju morda v dveh mesecih. To je Husein izjavil, ko je komentiral de Gaullovo ostavko. Dejal je, da je tc ((izguba ne samo za Francijo, temveč za svet«. Pripomnil je, da ne verjame, da bo de Gaullova ostavka imela posledice za štiristranske razgovore v New Yorku. Husein je nato dejal, da bodo ZDA dobavile Jordaniji skupino lovskih letal. Dalje je dejal, da ni protislovij med iskanjem politične rešitve in nasprotovanjem gverilcev tej rešitvi, kre «gre v vsakem primeru, da se doseže povratek lastnih pravic«. Glede stanja ob Sueškem prekopu in ob reki Jordan je Husein dejal, da kmalu bo nastalo tako stanje, ko ne bo več stanja ustavitve sovražnosti. Zatem je Husein sporočil, da bo ponedeljek odšel v Kairo, da poroča Naserju o svojem potovanju. Agencija Srednji vzhod objavlja danes uradno besedilo egiptovske note, ki so jo včeraj izročili glavnemu tajniku OZN U Tantu kot odgovor na njegovo poslanico v zvezi s poslabšanjem na Srednjem vzhodu. V odgovoru je med drugim rečeno: «ZAR je pripravljena v celoti sodelovati z opazovalci OZN, da se omeji nevarnost, kateri so ti izpostavljeni zaradi številnih izraelskih napadov. Edino Izrael je odgovoren za poslabšanje stanja na tem področju, ker vztraja pri zasedbi arabskega ozemlja. «Izrael je v celoti zavrnil resolucijo varnostnega sveta, to je v skladu z njegovim ekspanzionističnim načrtom, da bi vsilil Arabcem svoje pogoje za nadaljevanje napada proti arabskim državam Izrael je edini odgovoren za nevarnost, Id grozi svetovnemu miru, in za poslabšanje na Srednjem vzhodu. «ZDA zaupa v to, kar bo glavni tajnik OZN storil z nadaljevanjem svojih naporov za mir in s tem, da bo skušal prepričati Izrael, naj spoštuje in izvaja resolucijo Združenih narodov.« V Londonu so javili, da je Velika Britanija danes opozorila ZAR in Izrael na nevarnost neprestanih topniških dvobojev ob Sueškem prekopu ter ju pozvala, naj spoštujejo določbe o ustavitvi sovražnosti. V Kairu je vojaški predstavnik sporočil, da so Izraelci preteklo noč znova streljali s topovi in z avtomatskim orožjem ob severnem delu prekopa. Streljanje se je začelo okoli polnoči in se je nadaljevalo do devete zjutraj. Jordanski vojaški predstavnik pa je sporočil, da so štirje izraelski bombniki napadli danes popoldne področja ob zgornji dolini reke Jordan in ubili štiri civiliste. To je bil danes tretji letalski napad. 2e prej je jordanski vojaški predstavnik sporočil, da so jordanske sile sestrelile eno izraelsko letalo. Poleg tega je bil na tem področju med izraelskimi in jordanskimi vojaki enourni topniški dvoboj. Istočasno so štiri izraelska letala ob- Sindikati fiSSR podpirajo CK KP MOSKVA, 29. — Agencija Tass je javila, da je češkoslovaška sindikalna delegacija odpotovala danes iz Moskve ob zaključku svojega obiska v Sovjetski zvezi, kamor je bila prišla 23. aprila. Delegacija se je v Sovjetski zvezi pogovarjala s sindikalnimi voditelji za razvoj stikov in sodelovanja med sindikati obeh držav. Včeraj je člane delegacije sprejel Brežnjev. Poročilo, ki so ga objavili v Moskvi, poudarja, da bodo sindikati ((podpirali centralni komite KP CSSR in njegovo novo vodstvo v borbi za razvoj socialističnih podjetij in v borbi proti vsem protisocialističnim silam«. Glasilo KP CSSR «Rude Pravo« poudarja »soglasnost vseh sklepov« o vseh vprašanjih, ki so jih obravnavali na zasedanju SEV, in pravi, da je to «pravi uspeh«. List ugotavlja, da so še nekatera nesoglasja, kako je treba razumeti mednarodno gospodarsko integracijo, toda po mnenju lista, «če se bodo spoštovale potrebe socialističnega internacionalizma, tedaj se bo razvilo sodelovanje v korist interesov nacionalnih gospodarstev«. RIM, 29. — Na današnji seji poslanske zbornice so nadaljevali razpravo o predloženih resolucijah o javnem redu in o oborožitvi policije. Načelniki skupin poslanske zbornice so se kasneje dogovorili, da bodo razpravo zaključili jutri dopoldne, ko bo najprej odgovoril minister za notranje zadeve Re-stivo, nato bodo sledile izjave predstavnikov vseh skupin in končno glasovanje o zaupnici. V tej zvezi so stranke levega centra že vložile resolucijo, ki se sklicuje na zadnjo sejo vlade in na njene sklepe, ko so se dogovorili, da se ustanovi posebna komisija o javnem redu, ki naj preuči tehnična sredstva policije in istočasno tudi položaj policistov. Na jutrišnjem popolaansKem delu zasedanja poslanske zbornice pa bo na dnevnem redu pomembno vprašanje reforme pokojnin, o čemer je danes razpravljala u-strezna komisija, ki je osvojila vse popravke, ki jih je sprejel senat, da gre za zadnjo formalnost pred dokončnim sprejetjem zakona o reformi pokojnin. Gre za izredno zapleten in dolg postopek, saj so prvi zakon sprejeli v vročih dneh pred lanskimi volitvami in to zelo na hitro in površno, prvi osnutek reforme je nato obravnavala poslanska zbornica, ki je osvojila vrsto popravkov, kljub temu da je šlo za besedilo, ki je bilo dogovorjeno med vlado in sindikati. Senat pa je kasneje ponovno osvojil razne popravke, zaradi česar je potrebno ponovno glasovanje v poslanski zbornici. Poslanska zbornica bo pričela ponovno z delom v ponedeljek 5. maja in bodo nato ves teden na dnevnem redu pomembna vprašanja z izjemo četrtka in petka, ko bodo razpravljali o reformi kazenskega postopka, v sredo in v četrtek pa bodo govorili o raznih vprašanjih v zvezi z RAI - TV. V Turinu je bila danes skupščina delniške družbe FIAT, kateri je predsedoval dr. Giovanni Agnelli, ki je govoril o rezultatih dela v pretekli poslovni dobi, ko .ie družba vnovčila v celoti izdelkov za 1.194 milijard lir in za 141 milijard lir ali 11,8 odstotkov več kot v letu 1967. FIAT (vključno s podjetjema OM in Autobianehi) je izdelala 1.452.297 motornih vozil in 36,2 odstotka več kot 1967. leta, pri čemer ni upoštevanih 275, tisoč avtomobilov, ki so jih izdelali po licenci FIAT v raznih državah. Izdelali so 52.735 traktorjev, pomembna je bila proizvodnja tudi v drugih obratih FIAT. v katerih je skupno zaposlenih 158.445 uslužbencev in okrog deset tisoč več kot 1967. leta. Na ministrstvu za reformo javne uprave je prišlo do razgovora s tremi vsedržavnimi sindikalnimi federacijami o reformi državne u-prave, pri čemer so ugotovili potrebo, da podrobneje preuče izdatke, ki izhajajo iz zadnjih sindikalnih predlogov. V roku 48 ur je predviden ponoven sestanek in sindikalne organizacije v tej zvezi sporočajo, da bodo na tej osnovi sprejele ustrezne sklepe. Danes se je prvič sestala preiskovalna parlamentarna komisija o dogodkih junija - julija 1964, ki je z nazivom komisija o SIFAR. Na seji so zahtevali člani nova obvestila in so se dogovorili, da se bodo sestali v torek 13. maja. Danes se je nadaljevala stavka uslužbencev INPS, ki so jo enotno proglasile rasne sindikalne organizacije. kot se je tudi nadaljevala zasedba sedežev nekaterih o-srednjih uradov ustanove v Rimu, Milanu, Latini, Trapaniju, Veroni in drugih mestih. Notranje komisije so iz raznih mest sporočile, da so dobro sprejeli poziv ministra za delo Brodolinija, da bi prenehali z zasedbo, da pa istočasno zahtevajo, da se tudi naglo rešijo njih vprašanja. Minister Brodolini pa je danes izjavil, da mu je dobro znano, da so nekatere zahteve uslužbencev INPS povsem utemeljene, da pa gre pri zasedbi sedežev do neprimerne sindikalne prakse, ki je lahko neučinkovita. Dejal je tudi, da je pripravljen sprejeti v parlamentu v okviru glasovanja o reformi pokojnin resolucijo o specifičnih zahtevah uslužbencev INIPS, s čimer naj bi se odstranile nekatere zapreke praktičnega in psihološkega značaja, ki so privedle do tega zapletenega in težavnega položaja. Gre namreč za reševanje visokega števila vlog za izboljšanje pokojnin, kot se to predvideva z jutrišnjim glasovanjem v poslanski zbornici in ki ne bo uveljavljeno, ker so še vedno zaprti uradi INPS. Jutri se konča stavka funkcionarjev državne uprave, ki jo je proglasil njih avtonomni sindikat DIRSTAT in ki se bo kasneje pretvorila v «belo stavko«, ko bodo funkcionarji striktno izvajali vse zakone Vsedržavne sindikalne organizacije poštnih uslužbencev osrednjih uradov so proglasile za 6. in 7. maj enotno stavko v zvezi z vrsto nerešenih vprašanj: dodatnimi obremenitvami, tedenskim urnikom, revalutaciji potnih stroškov in v zvezi s pomanjkanjem osebja. iiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMinniriiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiumiiiiiiiiiiit OBJAVLJEN V BEOGRADU Prvomajski proglas SZDU, ZKJ, sindikatov in drugih organizacij V Beogradu bodo prvi maj proslavili s številnimi kulturno-umetniskimi in športnimi prireditvami (Od našega dopisnika) , kljubuje z ugotovitvijo, da delovni BEOGRAD, 29. — Zvezna konfe- | ljudje Jugoslavije ob mednarodnem renca SZDL Jugoslavije, predsed- I prazniku dela v celoti podpirajo de-stvo ZK Jugoslavije, osrednji svet j lovne ljudi vsega sveta v njihovi Zveze sindikatov Jugoslavije, zvez- borbi za pravice, svobodo, neodvisnost, napredek in socializem. Praznik prvega tnaja bodo v Beogradu proslavili s številnimi kulturno - umetniškimi prireditvami (z nastopom pevskih zborov, s koncerti, tradicionalnim koncertom v Košutnjaku, na katerem bo sodelovalo okrog 20 kulturno - umetniških društev iz Beograda in tuji ansambli) in s športnimi prireditvami. številni Beograjčani bodo za prvomajske praznike odpotovali na izlete V tujino in druge kraje Jugoslavije. B. B. ni odbor Zveze združenja borcev narodnoosvobodilne borbe Jugoslavije, konferenca za družbeno aktivnost žena Jugoslavije in konferenca Zveze mladine Jugoslavije v skupnem prvomajskem proglasu de lovnim ljudem in državljanom ugotavljajo, da narodi Jugoslavije nadaljujejo danes svojo revolucijo kot pobudniki miru, enakopravnega sodelovanja med državami in narodi. Narodi Jugoslavije se bore za svet brez izkoriščanja, tlačenja in hegemonije, za svet osvobojenega človeka in njegovega dela. Podpirajo borbo vseh miroljubnih sil na svetu in napore za gasitev vseh vojnih žarišč. Organizacije podpisnice proglasa pozivajo delovne ljudi in mladino Jugoslavije, naj se zavzemajo za hitrejši razvoj socialističnih druž benih odnosov, za dosledno uresni čenje družbeno - gospodarske re forme, ki dajejo podporo novoizvo Ijenim skupščinam, da čim uspeš neje izpolnijo svoje naloge. »Negujmo in razvijajmo bratstvo in enotnost narodov in narodnosti, naš socialistični patriotizem in krepimo sploh ljudsko obrambno silo, ki jamči neodvisnost in ozemeljsko celovitost socialistične Jugoslavije,« se poudarja v proglasu, ki se za- luiH»iiiiiiiiiiiuiiiiiimiuiimiiiiiiiiiiiu„Uiiiu,,nu„,|ll„l„„„l„,„lul(lllinillllm„llllllllllllulllll(llll|lllill||||||||||||||||#((||||1|||||i|||||||||(|I|1|||||||lllllll(l||(|| DANES SE VRNE SKUPAJ Z NENN1JEM V RIM Zaključen obisk Saragata v Veliki Britaniji Poslovilna večerja s kraljico Elizabeto - Skupna izjava o obisku kov. Manjši odstotek se ne more streljevala s strojnicami in z ra- niti upoštevati. Minister je dejal, da tudi po umiku de Gaulla ne bo bonska vlada dopustila množičnega pritiska, da bi se odločila za enostransko revalvacijo marke. ketami tamkajšnje področje. V Tel Avivu so potrdili, da so izraelska letala stopila v akcijo ob reki Jordan proti arabskim baterijam, ki so obstreljevale izraelske čete južno od Galilejskega jezera. LONDON, 29. — Danes zvečer s* je zaključil obisk predsednika republike Saragata v Veliki Britaniji s svečano večerjo, ki jo je priredil kraljici Elizabeti v prostorih italijanskega veleposlaništva. Predsednik republike se bo jutri vrnil v Italijo skupaj z njim se bo vrnil tudi zunanji minister Nenni. Prihod na letališče Fiumicino v Rimu je predviden ob 12.30 in ga bo TV neposredno prenašala. Britansko zunanje ministrstvo je danes objavilo uradno sporočilo o poteku razgovorov med italijanskimi in britanskimi državniki, pri čemer je izrecno poudarjeno, da gre za odlične dvostranske odnose in da so ugotovili skladnost stališč glede najpomembnejših mednarodnih vprašanj. Obe strani sta obravnavala evropska in svetovna vprašanja in sta potrdili zaupanje v OZN, ki predstavlja temelj urejenega mednarodnega razvoja. Istočasno pa je v izjavi tudi rečeno, da predstavljajo zaključki washingtonske-ga atlantskega zasedanja pozitiven prispevek k medarodnemu pomir-jevanju in k varnosti. Izrazili so zaskrbljenost glede Srednjega vzhoda in so se strinjali v zvezi s sklepi varnostnega sveta od novembra 1967. Glede Vietnama pa so voščili, da se pogajanja čim hitreje pozitivno končajo, pri čemer govore o stabilnosti na azijskem kontinentu. Izjava je dokaj lakonična glede evropskih vprašanj, kar je tudi logično, saj so včeraj svečano pod- pisali skupno izjavo v tej zvezi in ko gre istočasno za globoke premike v francoski politiki. Spopadi v Frankfurtu med študenti in policaji FRANKFURT, 29. - V Frankfurtu so priprli znanega študenta Daniela Cohna-Bendita. To je verjetno v zvezi z neredi, ki so bili včeraj in danes na univerzi «Gothe». To univerzo so študentje delno zasedli in so se večkrat spopadli s policijo. Študentje so sinoči manifestirali solidarnost s perzijskim študentom Taherjem, ki je bil izgnan iz Zahodne Nemčije. Danes so študentje metali proti policajem kamenje, steklenice in petarde. Več študentov so aretirali. Perzijski študent je skušal napraviti samomor, s tem da si je prerezal žile, ko so ga hoteli poslati z letalom v Iran. Sedaj je v bolnišnici v Frankfurtu. Med današnjimi neredi se je spopadlo okoli 600 študentov z 200 a-genti. Ti so uporabljali brizgalne in metali tudi solzilne bombe. Protest grških pisateljev proti atenskemu režimu ATENE, 29. — Osemnajst grških pisateljev je danes protestiralo proti sklepu vlade, da objavi nekatera njihova dela brez avtorjevega pooblastila ter proti pomanjkanju intelektualne svobode v Grčiji. Pi-.satelji Izražajo svoje ogorčenje nad sklepe m vlade, da objavi «uradno antoltgijo« brez pristanka nekaterih avtorjev. To bi lahko dalo vtis — menijo pisatelji — da obstajajo v Grčiji vse svoboščine. V državi pa — je rečeno v protestu — kjer še vedno vlada cenzura, kjer so nekateri intelektualci zatirani zaradi svojih stališč in kjer so poskusili odpraviti iz šol in u-niverze živ jezik države (tako imenovan Dimotiki, grški ljudski jezik), je nemogoče govoriti o intelektualni svobodi. Libanonska kriza Sklicana prva seja vseh svetov nove skupščine SRS LJUBLJANA, 29. — Vsi sveti novoizvoljene republiške skupščine Slovenije se bodo po skjepu predsednika skupščine Slovenije Kraigherja sestali na prvo sejo 8. maja. Naslednjega dne, 9. maja bo prva skupna seja vseh svetov republiške skupščine, na kateri bodo izvolili predsednika in podpredsednika skupščine in poslanca v svet narodov zvezne skupščine. Na dnevnem redu prvih sej posameznih svetov so volitve verifikacijske komisije, potrditev mandatov, izvolitev predsednika in podpredsednika posameznih svetov ter razprava o predlogu za določitev kandidata in za predsednika republiškega izvršnega sveta. Ukinjeni vizumi med Jugoslavijo in Anglijo BEJRUT, 29. — Predsednik republike Helu nadaljuje posvetovanja za rešitev vladne krize; neprestano se posvetuje s političnimi osebnostmi in predstavniki vseh struj. Bivši predsednik vlade Karame je sinoči izjavil, da je sedaj možnost sporazuma med raznimi strankami glede splošnih načel. Na univerzah v Bejrutu so nastali zopet neredi. Na ameriški univerzi so skupine študentov zasedle nekaj prostorov in se spopadle z drugimi študenti. Ravnatelj je sklenil zapreti univerzo do petka, študenti arabske univerze pa so pozvali na stavko. Spričo teh neredov so okrepili varnostne ukrepe v raznih delih mesta študentje so napovedali, da bodo jutri popoldne organizirali manifestacijo po ulicah, da se poklonijo spominu padlih 23. aprila. . . , BEOGRAD, 29. — Državni tajnik za zunanje zadeve Marko Te-pavac in britanski veleposlanik v Beogradu Garvey sta podpisala danes v Beogradu sporazum o u-kinitvi vizumov, ki stopi v veljavo 14. maja letos. Po tem sporazumu bodo jugoslovanski državljani lahko brez angleškega vizuma potovali v Veliko Britanijo, če pri vstopu v Veliko Britanijo dokažejo, da razpolagajo s potrebnimi finančnimi sredstvi za bivanje v Veliki Britaniji. Za jugoslovanske državljane, ki se žele zaposliti, se stalno naseliti aii pa študirati v Veliki Britaniji, veljajo posebni predpisi. Odlikovani člani partizanskega invalidskega zbora LJUBLJANA, 29. — Predsednik skupščine Slovenije Sergej Grai-gher je izročil danes 19 članom Partizanskega invalidskega pevskega zbora visoka odlikovanja, s katerimi jih je predsednik republike Tito odlikoval ob 25-letnici u-stanovitve zbora. Partizanski invalidski pevski zbor je bil na pobudo Borisa Kidriča ustanovljen z odlokom glavnega štaba narodnoosvobodilne vojske in partizanskih enot Slovenije 21. aprila 1944. Zbor, ki šteje danes 70 članov, v katerem je 11 pevcev, ki so člani zbora od ustanovitve, je predlagan sa letošnjo nagrado Avnoja. Disciplinski postopek proti trem milanskim sodnim funkcionarjem Rive ne bodo izročili Italiji Zavrnitev zahteve po ekstradiciji zaradi pomanjkljivega dokaznega materiala? BEIRiUT, 29. — Italijanski in-dustrijec Felice Riva, ki je obtožen namernega bankrota, je danes zvedel, da so libanonske sodne oblasti zavrnile zahtevo italijanskih po njegovi izročitvi. Riva je bil zadnje čase v bolnišnici «Ho-tel Dieu de France« zaradi infekcije na ledvicah. Kaže, da ga bodo libanonske oblasti izpustile na svobodo, vendar bo moral v kratkem zapustiti deželo. Zelo verjetno pa bo ostal nekaj časa v Beirutu, kjer bo uredil svoje poslovne zadeve. Rlvo bodo izpustili na svobodo šele ko bosta ukrep potrdila pravosodno ministrstvo in ministrski svet. V Beirutu se govori, da so Rivo izpustili na svobodo že včeraj. I-talijanski industrijec se je zatekel v stanovanje nekega prijatelja e-gipčanskega porekla, kjer je bila ves čas tudi njegova žena. Ker se hoče Libanon izogniti diplomatskim komplikacijam z Italijo, je vodstvo policije opozorilo, da bo moral čimprej zapustiti državo. Njegov libanonski odvetnik Mau-rice Nasr je takoj vložil priziv in zaprosil za politično zatočišče, kar pa so zavrnili. Riva je opozoril libanonske oblasti, da njegov potni list zapade čez 45 dni. Zaradi tega je zaprosil, da bi lahko ostal ves ta čas na libanonskem ozemlju, kjer bi lahko proučil kam bi se zatekel. Opozoril je, da bi ga, če bi se zatekel v Švico ali v druge evropske države, gotovo izročili Italiji. Libanonske oblasti so tej njegovi prošnji ugodile, a so ga istočasno opozorile, da se mora še pred uradnim dekretom o njegovi izpustitvi na svobodo vrniti v bolnišnico. V krogih državnega pravdništva se govori, da so zahtevo po ekstra-dikciji zavrnili ne zaradi teze njegovih odvetnikov, temveč zaradi dejstva, da obtožbe niso bile primerno dokazane in tudi ker med Libanonom in Italijo ne obstaja pravna konvencija. MILAN, 29. — Pravosodni minister Gava je na podlagi preiskave, ki jo je vodil ministrski inšpektor dr. Claudio Del Ponte. odredil disciplinski postopek proti nekaterim milanskim sodnikom. Ene obtožujejo, da niso izdali že od vsega začetka zapornega naloga proti Rivi, druge pa, da so se vmešali v zadeve glede odvzema potnega lista, ki je ostp.l v rokah Rive. Po izpustitvi na svobodo je Riva zbežal v Libanon, od koder je javil. da ne bo prišel na proces za- radi stečaja «Cotonificio Valle Suša«. Rivo obtožujejo, da je zakrivit bankrot tovarne, ki je imela 32 milijard aktive, a celih 44 milijard lir pasive. BLIZU MOSKVE Gradnja nemško-s«vjctske tovarne za izdelavo cevi MOSKVA, 29. — V bližini Moskve bodo zgradili nemško-sovjetsko poskusno tovarno, ki bo izdelovala jeklene cevi, ki bodo imele v premeru do 2 in pol metra. Sporazum sta podpisala v Hannovru, kjer je na obisku velesejma, sovjetski minister za zunanjo trgovino Patoličev in vodstvo Thyssen Roehrenwerka AG. Nemški načrt bo moral biti izdelan v dveh latih. Cevi bodo služile za prevoz plina iz Sibirije do zahodnih predelov Sovjetske zveze. V nemških gospodarskih krogih pravijo, da je ta sporazum »senzacionalen«, predsednik upravnega sveta nemške družbe Mommsen pa je izjavil, da je «zvezna vlada popolnoma podprla sporazum«. V Hannovru je imel Patoličev razgovor z nemškim ministrom za gospodarstvo Schillerjem. Po desetih letih je to prvo nemško-sovjetsko srečanje na ministrskem nivoju. SRAMOTNI UKREP Prijavljen profesor zaradi naslova naloge CAMPOBASSO, 29. - Karabinjerji so prijavili sodišču zaradi sramotenja oboroženih sil 26-letne-ga prof. Andreo Cuozza, ki poučuje na srednji šoli Pescolanciana v pokrajini Campobasso. Profesor je dal dijakom nalogo pod naslovom »Še enkrat so probleme in revščino Juga rešili s policijskim svincem«. Profesorja Cuozzo zelo čislajo v šolskih krogih. To nalogo so napravili vsi učenci, nekateri tudi s pomočjo staršev, toda nekateri svojci dijakov med 13. in 14. letom, so menili, da je naloga neprimerna za otroke in so profesorja prijavili karabinjerjem. V pričakovanju disciplinskih ukrepov si je prof. Cuozzo izposloval 10 dni dopusta. Šolski skrbnik iz Campobassa dr. Ce-lentano je predlagal disciplinski komisiji suspenzijo profesorja. V GRŠKI POLICIJI JE ŠE ŽIVA OTOMANSKA TRADICIJA Grčija dve leti pozneje ATENE, aprila — «Ston polemo ra in s strogim, a vljudnim opozo vjeni o italos . Italija vstopa v voj-! rilom, «naj pazijo, kaj počno«, po no. Pridi Mussolini...« Prejšnje dni drugih padajo udarci, če jih ne do-ja atenski dnevnik «Estia» ponatis- j ieti še hujše: mucilmca v Ulici Bu-nil te polemične vrstice iz leta 1940 J bulinas in koncentracijsko taborišča m zapisal, da se «Italija spušča v na otokih Egejskega morja. Neka-drugo vojno z Grčijo...« V mislih je tere pretepajo zato, da bi od njih imel Nennijev pogovor z Andrea-1 kaj izvedeli, druge zato, ker «klo-som Papandreuom, v katerem jej futa mlademu človeku nikoli ne ško- italijanski zunanji minister z ostrimi besedami obsodil režim nasilja v Grčiji in obljubil demokratom moralno (in materialno) pomoč. Grški duje». Taka je filozofija visokega policijskega oficirja, ki ponosno zatrjuje, da «grška policija m ne slabša ne boljša od drugih policij; mor- tisk je to priložnost izkoristil za to, | da le za spoznanje strožja v svojih da je premiera Papadopula primer- i metodah, ker je v njej še živa trajal z Metaxasom, seveda ne v tem i dicija otomanske žandarmerije...« K smislu, da je Papadopulos prav tak tradiciji otomanskih metod je treba diktator, kot je bil Metaxas. Papa- dopula iz leta 1969 je postavil ob državniški lik Metaxasa, ki je pred devetindvajsetimi let' tako ponosno in uspešno italijanskim napadalcem zalučal v obraz svoj «oki» (ne) Priložnost je prišla kot naročena: pred vrati je bil 21 april, druga obletnica puča, ki je Grčijo spremenil v kasarno in jetnišrico. Beli hiši... Amerika je skoraj osemnajst ®» secev kuhala jezo na polkov®® ■ uradno so bile ustavljene posli# vojaške pomoči in finančni kredi Referendum, ki so ga kot burko p* redili v režiji policijskih izvedene®' je obema stranema olajšal po®za, Grčija je dobila novo ustavo M njo prvo, čeprav sramežljivo ® ličje demokratičnosti in zakonito® režima, za katerega v Atenah '' danes ni ljudem prav jasno,_ kog predstavlja; mnogi so namreč pf*T pričani, da so osebnosti, ki jih vsa-dan osvetljujejo žarometi urad® propagande, samo maska za skup1' UOUILIJI UCUlllUUOHill U1V-I.UU JV- v«.v,ww [/w1/u6umv.v, ------ vV j_.g prišteti še prusko doslednost, kajti I no ljudi iz vojaške obvesceva® , . • ■ ^ službe, ki se sestajajo zdaj P® K med njenimi gosti so celo taki «ko munisti«, ki jih v najhujšem policijskem terorju med državljansko vojno ni nihče vznemirjal, da ne govorimo o tistih, ki so svoj »komunistični greh« že odkupili z desetimi ali petnajstimi leti zapora, pa so jih spet poklicali, naj znova plačajo, kar je bilo po vseh državnih «5 Fans» (na sliki) bodo danes nastopili v Kulturnem domu s «Fans Musical Story» liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiTiriiiiiiiimimiirimiimiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiJiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Medtem ko Baldisseri čaka v florentinskem zaporu na razvoj preiskave Marcov oče Dino Vanni prispel včeraj z letalom v Fiumicino Vanni je novinarjem zagotovil, da je popolnoma nedolžen VIAREGGIO, 29. — Odv. Grazia- ki avtopsije odločilne važnosti za no Maflaei, ki brani 16-letnega Mar- nadaljnji razvoj preiskave. Domne- ca Baldisserija, ki je priznal, da je nehote ubil 12-letnega Ermanna Lavorinija, in zagovornik Marcove-ga očeta Dina Vannija rodv. Giovan-ni Vergai, sta danes v središču zanimanja te nove faze «Lavorinijeve-ga primera«. Odvetnik Maffei je vložil pri preiskovalnem sodniku zahtevo o deponiranju zapisnikov, ki bi jih hotel pregledati ter je tudi zaprosil za razgovor z mladim Marcom, ki je trenutno v zaporu za mladoletne v Firencah. Odvetnik Vergai, ki se je pridružil kolegu, bo sprejel razne sklepe šele po razgovoru z Dinom Vannijem, Po mnenju odv. Maffeija je treba ugotoviti do kakšne mere so resnične besede Marca Baldisserija ter je treba predvsem počakati na zdravniško poročilo o vzrokih smrti Lavorinija, ker bodo prav izsled- MiniiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiitiiinuiiiniiiiiimniiiuiuiiimiiiiiiiiimmiiiiimmiHiiififimiiHmiiimmniimiiiiiiHMiHiinftiiiiuiiMiiiiMiiiiiiiiiiiMiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiii OBNOVLJEN BENEŠKI BIENALE S STARIM STATUTOM Ne nagrad ne žirije na filmskem festivalu Novosti tudi na gledališkem in glasbenem festivalu BENETKE, 29. — Obnovljen bienale s starim statutom. Taka bo letošnja beneška manifestacija sicer poskusnega značaja, ker nameravajo proučiti novo formulo, ki bo ustrezala obnovitvi, ki so jo posebno lani zahtevali domači in tuji kulturni krogi. To novost je javil danes na tiskovni konferenci izredni komisar ustanove prof. Gian-alberto Dell’Acqua ob prisotnosti odgovornih za posamezne manife-staciie: dr. Ernesta Guida Lauro za filmski festival, dr. VVladimira Doriga za gledališki festival in dirigenta Maria Labrocce za glasbeni festival. Delovni odbor bienale je sestavil programski načrt letošnjih manifestacij, ki bo potekal v novem demokratičnem duhu. Dell’Acqua je najavil, da bodo vsi trije festivali v roku treh mesecev: filmski festival bi se moral začeti 20. avgusta, glasbeni 4. septembra, gledališki pa 14. septembra. Festival dokumentarnega filma bo nekaj dni pred glavnim festivalom, medtem ko bo festival otroških filmov istočasno s festivalom gledaliških del za otroke, in sicer v šolskem obdobju. , Ob zaključku filmskega festivala ne bodo več podeljevali nagrad, niti »Zlatega leva«, zaradi česar tudi razsodišče ne bo več potrebno. Največja nagrada naj bi bila vabilo na predvajanje filma na beneškem festivalu. V zvezi z dokumentarnim filmom bodo priredili »okroglo mizo«, za festival otroških filmov pa bodo skušali privlačiti šolsko mladino, kateri je predvsem namen :en. Gledališki festival ne bo samo na enem odru, temveč bodo dramske skupine nastopale tudi v drugih krajih. V okviru glasbenega festivala pa bodo nastopali najboljši domači in tuii mladi umetniki, organizirali bodo »okrogle mize«, se minarje, razprave in podobno. Peti bi moral v »Borisu Godunovu* V Bolšoju odpadel nastop B. Hristova MOSKVA, 29. — Basist Boris Hri-stov ne bo več upošteval obveze, ki jih je sprejel za nastope v Sovjet- Zaradi obolelosti so dirigenta Roz-destvenskega zamenjali, zaradi česar je Boris Hristov zaprosil, da bi imel nekaj vaj z njegovim namestnikom. Vodstvo Bolšoja pa je sklenilo odpovedati premiero »Borisa Godunova* in jo zamenjati s »Knezom Igorjem*. Ker pa zaradi prvomajskih praznikov, pevci so bili namreč na njihovih dačah, ni bilo moč najti nastopajočih, so ponovno sklenili postaviti na oder «Borisa Godunova* z mladim so vjetskim basistom v naslovni vlogi. Borisa Hristova je ta ukrep, še posebno, ker ne pozna vzroka, popolnoma razočaral. To je Izjavil novinarjem, katerim je pripomnil, da se je sporazumel za tri nastope v Bolšoju. Njegov nastop so v mo skovskih krogih nestrpno pričako vali. Celo iz Sibirije so prišli ljudje, da prisostvujejo nastopu bolgarskega basista. Pevec, je Imel vtis, da so manifestacije simpatije, ki so mu jih izkazali že med vajami člani orkestra, ki so prenehali Igrati ln mu ploskali, vzbudili nejevoljo v krogih vodstva Bolšoja. Zanimivo je, da ga je tudi mati dirigenta orkestra objela in mu čestitala. Boris Hristov se je rodil v Bolgariji. Njegova mati Je bila Rusinja. Med vojno je prišel v Italijo, kjer se je posvetil petju ln v največji meri pripomogel k spoznavanju ruske kulture. V tem obdobju je posnel na plošče kar 480 del ruskih skladateljev. V sovjetski zvezi ni bil nikoli, zaradi česar je pomenil njegov nastop v Bolšoju zelo pričakovan dogodek. Po dolgem pogajanju so se končno dogovorili za nastop, ki pa je za Hristova iz neznanih razlogov tako nepričakovano in brez napovedi odpadel. Med poskusnim vlomom v tobakarno Streljanje med lastnikom in karabinjersko patruljo PALERMO, 29. — Dve osebi, od katerih je ena karabinjer, sta bili danes ponoči ranjeni med poskusom vloma v prodajalno tobaka v San Cipriello. Trije tatovi so skušali vlomiti v tobakarno. Lastnik, Giuseppe Di Bella, ki ga je ropot prebudil, je stopil na cesto z lovsko puško. Istočasno pa je prišla na kraj karabinjerska izvidnica, ki je hotela zasačiti tatove. Di Bella je streljal proti tatovom, vendar je zgrešil cilj in zadel karabinjerja. Tudi ti so streljali, a ne na tatove, pač pa na Di Bello, ki se je ranjen zrušil na tla. Tatovi so seveda izrabili z«nedo in se oddaljili s fiatom 1100. Kasneje so avto ustavili, vendar sta dva tata ušla policijskim organom, ki so zajeli 18-let-nega zidarja Salvatorja Buscmeija. Ta je povedal imena svojih pajdašev. vajo, da bodo zdravniške izsledke izročili sodnim organom 19. maja. Čeprav se preiskovalni sodnik dr. Mazzocchi strogo drži »preiskovalne tajnosti*, se je zvedelo, da je včeraj zvečer z zasliševanjem nekaterih mladeničev hotel ugotoviti kakšni stiki so obstajali med njimi. Zaslišal je predvsem pripadnike Baldisserijeve «tolpe» Andreo Benedettija, Massimiliana Giannini-ja in druge, kasneje pa si je v spremstvu državnega pravdnika dr. Tanzija ogledal kraj, kjer so našli truplo pokojnega Lavorinija na plaži v Marina di Vecchiano. V teku je tudi preiskava, da ugotovijo resničnost izjav nekega delavca, ki naj bi se 31. januarja ob 17.30 sestal z Baldisserijem, ki mu je povedal, da so ugrabili malega Lavorinija. In to celo deset minut pred znanim telefonskim razgovorom, med katerim je neznanec ob 17.40 zahteval od Lavorinijevih 15 milijonov lir odkupnine. V Piši je bil danes sestanek sodnih skih proučili razplet zadnjih dni v zvezi s primerom Lavorini. Pred tem sestankom je preiskovalni sodnik zaslišal pet oseb, med katerimi je bil tudi mladoletni Giuseppe Giorgi. sprejel vabilo nekega novinarja in je odpotoval z njegovim avtom proti Vlareggiu. Kakšna je podooa Grčije dve leti, postavah že plačano... potem, ko so se na ulicah pojavili j Koliko ljudi je šlo skozi zapore? j tanki in ugasnili zadnji platneni dr- Uradni predstavnik je natančen: 6 I žavljanskih svoboščin v deželi, ki' tisoč 838. Pa dven letih »revoluci-j je prva v zgodovini človeštva sko- j je« jih je ostalo za rešetkami 2230. J vala besedo »demokracija«. »Mar je za revolucijo to veliko?« z «Sedaj je dobro,« pripoveduje mla- j resničnim začudenjem sprašuje u-da inženirjeva žena v zakotni aten-1 radni glasnik junte tuje novinarje, j sl« krčmi. «Moža lahko obiščem en- ki drezajo vanj, in odseka: _ »Leta krat na mesec in tudi toplo perilo, 1950, ko je bi! na oblasti režim, i;i mu lahko prinesem, Kajti noči na1 ga imenujete 'demokratičnega', jih Egejskih otokih so mrzle. Imela; je bilo več: 2815» «Revolucija, Ki sem srečo, da sem obdržala službo. | si je izbrala za simbo plamen 'n Druge, ki imajo moža ali sina v: z orlovskimi krili zasenčenega vo-zaporu, so vrgli na cesto, tudi za jaka, je po njegovem zelo skromna služkinjo jih ne vzamejo. Strah pred v primerjavi z «demokracijo» tiste-policijo napravi iz človeka cunjo...»Iga časa. Droben detajl seveda ne nudi ce-1 Mnogi trde, da je junti uspelo lovite podobe. «Asfa!ia» (policija)1 zdrobiti levico in zadušiti desnico, je pojem, ob katerem se zdrzne da organiziranega odpora ni in da vsak Grk, naj pripada levici, desni- ' -J ; ci, centru ali nikomur. Svoje nepro- NAMESTO VESELJA SMRT Sedem svatov mrtvih pri eksploziji petarde NOVI DELHI, 29. — Namesto veselja smrt. Eksplozija petarde, ki so jo vrgli ob priliki dvojne poroke v Madhya Pradesh v srednji Indiji je zahtevala kar sedem mrtvih in osem ranjenih. Do eksplozije je prišlo na tovornjaku, ki sta ga dve družini najeli za prevoz svatov. Tri osebe so bile na mestu mrtve, štiri pa so umrle v bolnišnici. MOSKVA, 29. — Danes so javili, da je 26. aprila umrl v starosti 65. let sovjetski general Valentin Pen-kovski. Penkovski se je boril že v državljanski vojni proti belim gardistom, v drugi svetovni vojni pa vsi pričakujejo rešitve od emigra cije: nekateri od kralja drugi od stovoljne goste zbira brez diskrimi- Papandrea. nacije: za to skrbita armada ova- o Konstantinu govore v glavnem duhov, ki je nostala institucija, pa osivele, z briljanti obložene dame. «Kentriki Ypiresia Pliroforion«, to je vojaška tajna služba Tuja poslaništva in časopisne a-gencije dobe vsaka dva meseca od skrivnostnega pošiljatelja dvajset strani obsegajoči »Bhten« in na vsaki strani je po 20 do 25 imen z obrazložitvijo, kdaj in zakaj jih je policija aretirala: pri mr.ngih imenih je pripomba- «brez obrazložitve«. Med njimi so ljudje iz «gornjih slojev«, pa delavci, študenti, taksisti, uradniki... Nekateri iz »gornjih slojev« se izmažejo z nekaj dni zapo- ki v stilno opremljenih salonih prebirajo specializirane revije, namenjene oboževalcem splave krvi, ki se je znašla v nesreči«, sicer pa Konstantina nihče več ne jemlje resno. Polkovniki mu sicer še vednj izplačujejo civilno listo v dolarjih, toda simbol »revolucije 21. aprila« je že spodrinil njegov lik s kovanca za dvajset drahem. Nixon pa je sprejel Patakosa, predstavnika uradne Grčije na Eisenhowerjevem pogrebu, medtem ko Konstantin ni prodrl do predsedniškega salona v ir, nnl»Vih t.r vtrnhiI ie sodeloval pri obrambi Stalingra-prehkova Sh o~ ki' so da' Sv0*as * bil Povel*ik preisKovamin organov, Ki so c RIM, 29. Oče Marca Baldisse- rija Dino Vanni je danes prispel v Italijo z letalom »Alitalia«. Vanni, ki je bil zaposlen kot kuhar na liberijski ladji «Sagittarius», je 22. aprila v Filadelfiji zvedel za sinove obtožbe, češ, da mu je on pomagal zakopati Lavorinija. Na podlagi teh obtožb je sodna oblast u-vedla preiskavo proti Dinu Vanni-ju, ki se je hotel vrniti domov, da dokaže svojo nedolžnost. Dina Vannija so ob izstopu iz letala obkolili novinarji, ki so ga obsuli z vprašanji. «Upam, da bo pravici zadoščeno. Sem na razpolago sodnim organom.* To so bile prve besede Dina Vannija, ki je izjavil, da je miren, a da je žalosten zaradi sina ter je pripomnil, da je pripravljen sprejeti tudi poskus s »serumom resnice*. Vanni je bil miren ln je novinarjem rekel, da je premalo poznal sina, ker je bil stalno na morju. O sinu je rekel, da je bil vedno živahen in da je tudi možno, da je bil član tolpe, vendar dvomi, da je zašel tako daleč. «Verjetno so mu grozili ali so ga prestrašili: 16-letnega fanta je lahko podkupiti*, je še dodal in povedal nekaj o svojem alibiju. Novinarjem je izjavil, da je gotov, da bo dokazal svojo nedolžnost. Dino Vanni bi moral nadaljevati pot z letalom do Firenc, vendar je na letališču Fiumicino STRASSBOURG, 29. - Poslanska j komisija Evropskega sveta je danes podelila Nancyju (Francija) in Karlsruhu (Nemčija) »Nagrado Evropa 1969». Drugim 20 mestom so podelili evro; 3ke zastave z zlatimi zvezdicami na plavi podlagi. SANTIAGO, 2». štiriinštiride- set potnikov in osem članov posadke se je lažje ranilo med prisilnim skl zvezi ln’ se bo jutri vrnil v Ita-1 pristankom čilskega potniškega le- lljo. To pa zaradi Incidenta v gledališču Bolšoj, kjer bi moral nocoj nastopiti na premieri «Borisa Godunova*. V zadnjem trenutku so Hristova zamenjali z mladim sovjetskim basistom Ognjevcevom iz razlogov, ki si jih bolgarski operni pevec ne zna obrazložiti. tala na neki njivi. Letalo, Boeing 727, last družbe »Linea Aerea Na-cional« je odletelo iz Buenos Airesa in je bilo namenjeno v Santia-go. Niso znani razlogi, ki so prisi lili pilota, da je prisilno pristal kakih 25 km pred čilskim glavnim mestom. Komaj 13 in pol leta stari Andrea Benedetti neusmiljeno obtožuje Mecianija, da je zakopal Lavorinija ških enot na Skrajnem vzhodu in tudi namestnik obrambnega ministra. Niso znani vzroki njegove smrti. Ne gre več čez Kitajsko Nova letalska proga Moskva-Hanoj MOSKVA, 29. — V začetku marca so uvedli novo letalsko progo Moskva — Hanoj Nova proga poteka na relaciji Taškent — Karači — Kalkuta — Hanoj, zaradi česar letala ne letijo več čez kitajsko ozemlje Do tega je prišlo, ker so kitajske oblasti zavlačevale odhod letal in zadrževale potnike iz socialističnih držav. Tri potnike iz srednje Evrope so pred kratkim celo internirali v Wu Hanu. sarnah, zdaj po privatnih stanov® njih in iz anonimnosti odločajo usodi dežele Naj bo identiteta J®!1 te tista, ki je uradno veljavna, ®“ ona, o kateri govori «politično P®” zemlje«, dejstvo je, da Grčija dot® va ladijske tovore orožja in da » privatni ameriški kapital v zadnj1^ nekaj mesecih investiral v eteze; več kot prej v petih letih. Dolar J obnovil zaupanje v polkovnike, P®] vijo, grška nacionalna barka p* razglaša zmago: kapital, ki se J* ustrašil pušk in bežai v inozemstv-j se vrača; drahma je stabilna,* že dolgo ne in režim je v dveh k®*, odpisal za osem milijard dr_ah®j® dolgov. Avstrijskega finančnic strokovnjaka, ki je javno podvo®11 o tej številki, so takoj izgnali- Kakšno je resnično gospodafs*. stanje, je težavno ugotoviti, kal tisti, ki ga v številkah prikazuj*#! so hkrati tudi čuvarji državne v®? nosti in takoj s trdo pestjo uda®# po vsakem, ki bo o teh številk®” podvomil. Statistike OZN pa ve° darle kažejo, da se je grško gosr darstvo v času Papandreuove je razloček med Papadopul0,I, Metaxasom. NOCERA INFERIORE, 29. " \l vetintridesetletni Aldo Dura®e ni Mirabella Eclano pri Avelli*11,'^^ je bil na opazovanju v uinob®1 v iivvtia imcuuic, je am**- ^ ji* nil s svinčnikom biro po obra telesu 23-letnega Giuseppa iz Gesualda, ki je bil prav jm zdravljenju v umobolnic1- kratiziraj<‘družbo NorVeŠki poizkUS delavskega samoupravljanja Kaj so pokazala petletna sociološka raziskovanja «indnstrijske demokracije^ • Trenutno je moč reorganizirali samo odnose znotraj podjetja aprila. - Norv mi l^snje zanimanje Norvežani ka-za samo- ah — kakor ga sami din d?0,- industrijsko demokra-ročiiJ j vkar -’e telo objavljeno po-v ta* docenta Einara Thorsruda, da i 6rem ie med drugim rečeno, ffi°kratizirati*del0Vn0 Življe"Je ^ bednosti industrijske demokra-ie “ označene takole: «Kolikor na sposobnejši vplivati neip iul ^'ažaj in kolikor popol-,a, ugotavlja plodove svo-vanin 6a' yključivš: se v sodelo-lig h s svojimi tovariši, toliko bo-PohnH° * ‘ razvijal svojo lastno WbUdo ter svoj odnos do dela.» djtj^^žani so začeli znanstveno V {hJl industrijsko demokracijo. Detloi ve*ikih tovarnah so izvedli rovalf1- otekaš, ki so ga nadzo-vodstvnm Proučevali sociologi pod iZ- T docenta Thorsruda. Po-lodaialSta flnansiral.a združenje de-clikatov eV-*n vsedržavna zveza sin- Ijer tar, w noJ“v v 0slu in pa v knjigi »aslovL f,arllfaciji Podjetij*- P°d Ske deniokracije»Si ^ “dUStrij~ djftedstavniki delodajalcev in sin-teh .f0 .se pozitivno izrazili o n0se .ztetatih. Poudarjajo nove od-k0t j ? “da tako vodilnega osebja devan-avcev; Večje osebno priza-ca d ,Pa Je neposredna posledi-razuml -'teizacije. Zabeležena sta, nosti iJ1V0’ .tedi porast produktiven, p.”1 vežJ! delovni učinek. Po-veškemernu. delavcu je v tem nor-tedro? ^izkusu omogočeno širše skupin^6 dala znotraj samoupravne njeg0 e' s čimer je tudi povečana Vo 60 a odgovornost do dela. Z no-kazan,, m,zacii0 posiovanja je doping j . a takšne enote ali sku-tio fiBiejans^° lanko »samouprav-meja Ujej0>> v okviru naravnih ■ -vuituviia 6VC1.U oin objavi j' ^ozultat poizkusa je bil časnik 6a-na nedavnem sestanku s lodajaf^-1 V P?.stepju združenja de- varni m se ,v°dilno osebje v to-vapja °.sv°baja nadrobnega načrto-nal0B nadzorovanja izpolnjenih Posveča amest0 tega se lahko bolj jetjn , urejanju odnosov v pod-drugimarnem. in pa tistim v zvezi z lljc.SUni dojetji v deželi ter izven nje^vljeno je tudi zadovoljeva-katerih H i°Žkih ^eb delavcev, tersko ae . ni več enolično, ruti-saipo omejeno na ozko področje 'terveč °Iocen*h gibov ali opravil, tenis i ^1:0 delo menja, se spre-ih pp.r1 teko dobiva neki smisel tildi P^vo. Delavec pri tem nečesa d°sca potrebi, da se nauči "težiti nove®a in da sam odloča, tpoštovaifi nadalje pojav večjega 'Udi pov a d° dela drugih, kakor "tebnim t7,avo oziroma zvezo med *tom v , delom ir. njegovim me v družbi. S tem ttid ča»-.y zvezi je docent Thors-trtena Blkf^em izjavil, da so po-Sedani K a teja raziskovanja. Od aoristi P°izkusov pa so imeli te p,.Jr1 sociologi, ki so prišli tetesriirt i v Praktičnih spoznanj, tekaj deiJ!h,Je zajel v naslednjih 1 Več sr,Vlh: ^Sociolog mora ime tezanipi?, vanja do samostojnosti ••iih ksimaov in skupin, če želi od Prihajat: Zvedeti, če se jim želi živeti, vj m°ra dalj časa z njimi teiogo \-,l .tek način bo izvedel ?°val, ;5°’ ,°t če bi jin samo opa- zi z uvedbo »industrijsKe demokracije* v lastnem podjetju, ni smeti, razumljivo, si že takoj ustvariti tudi iluzijo, da so to storili, ker bi želeli tovarne izročiti delavskemu samoupravljanju. Iz rezultatov raziskovanja jasno izhaja, da imajo lastniki proizvajalnih sredstev iz tako spremenjenih odnosov delavcev do podjetja, kjer delajo, dokajšnje koristi Delavec se počuti samo bolj svoboden ter samostojnejši, odgovornejši in pomembnejši, v bistvu pa še vedno ostane, kar je bil. Zakaj razmerje med silami v norveški kapitalistični družbi s tem ni izpostavljeno kakim posebnim spremembam. To je verjetno tudi pripravilo združenje delodajalcev, da je pristalo na skupno akcijo z vsedržavno zvezo sindikatov. Sindikati pa spet žele imeti večji vpliv na proizvodnjo, kot bi tudi hoteli dokazati, kako je industrijska demokracija družbeno koristna. Ne samo, da ta zmanjšuje razlike med lastniki kapitalov in delavci, ki razpolagajo z delovno silo. marveč tudi — kot zagotavljajo sindikati — razvija produktivnost, kakovost proizvodnje in tako v skrajni liniji ugodno vpliva na narodni dohodek. Vendar se sindikati zavedajo, da bo popolna demokratizacija ostala še vrsto let iluzija. Naj delodajalci, namreč, pokažejo še tolikšno zanimanje, kar zadeva demokratizacijo družbe, obstajajo vendarle razredne in politične zapreke, konservativne ideološke sile. interesne sfere, ki jih bo treoa najprej odpraviti oziroma uničiti, ce naj se ustvarijo »delovni kolektivi*, ki jih bo podjetje smatralo za svoje. Da je to v resnici tako, kaže tudi reagiranje na nov politični program, ki ga je v začetku leta objavila delavska stranka To še enkrat potrjuje, da je delavsko gibanje nosilec napredka v norveški družbi. Od kapitala je nemogoče pričakovati, da bi stori' nekaj, kar ni v njegovo korist Zato so norveške perspektive za uvedbo delavskega samoupravljanja, vključno tudi enakopravno delitev dobička, za sedaj še zelo daleč. V. HRIBAR V soboto in nedeljo pride v Trst na gostovanje Jug. dramsko pozo-rište iz Beograda s tremi deli iz svojega repertoarja. Na sliki Maja Dimitrijevič in Miša Janke tič v I, A. Gončareva delu «Navadna zgodba«. ■ ii n iii iiiniii iiii iiii iiiiiiiiiiiiiiiiiinii iiiiii iiiiii iiii MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiriinmiiiiiioniiuiiiiiii iiiiii niiiiiiiiiiii iii iiiiii im iiiiiiiii JUTRI V NEKEM ŽENEVSKEM HOTELU Dražba draguljev pokojne Nine Dyer Računajo, da je zbirka vredna okoli poldrugo milijardo lir ■ Zakaj v Ženevi? se ; ■ . w '-c ui jin saniu upa- ^Praseval, testiral, beležil te bi (I1®1? umaknil v svojo sobo, ■tetja sn1Sa znanstveno delo.* Postenj n- P°teeba nadrobnih prou % an‘‘? terenu potreba vsestran-telijgj • z m sodelovanja med teh- Cn K°Ciologl te‘8a Dr. * Mi rezultati znanstvena ori ,0fJa k demokratizaciji te^ib o^tesUenih področij druž- ^tzaifVHniI -S0 mnogi industrialci QOI°ceno zanimanje v zve- ŽENEVA, 29. — Sinoči so tu odprli razstavo čudovitih draguljev. Na razstavo so se zbrali seveda le ljudje iz tako imenovanih boljših krogov, ki so vajeni videti bogate dragulje. In tudi ti ljudje so bili nad «zbirko» navdušeni. Gre za zbirko slavne angleške lepotice Nine Dyer. Vrednost verjetnosti ogrlica, ki jo je Nini poklonil nemški industrialace Thyssen. Gre za 151 biserov, za katere se nihče ne upa določiti vrednosti. Trdi pa se, da veljajo od 109 do 200.000 funtov šter-lingov. Nadalje se bodo interesenti potegovali verjetno za dva be’.Qsinja diamanta, katerih prvi zbirke sicer ni določena, vendar ima nad 32 karatov in bi znal se govori, da čudoviti dragulji veljajo okoli milijon funtov šter-lingov, kar je v naši valuti okoli poldrugo milijardo lir. In ta zbirka bo pojutrišnjem na prodaj. Dragocene dragulje, ki tvorijo sedanjo bogato zbirko, je Nina dobila od svojih dveh mož in si- rona Heinricha von Thyssena. Lepa Nina je napravila samomor leta 1965 in v svoji oporoki zapustila vse svoje premoženje ustanovam za zaščito živali. Dragulje, ki bodo prišli v četrtek na dražbo v Ženevi, so doslej hranili v trezorjih hotela. Že sama razstava draguljev je prinesla precej dobička, kajti vsaka vstopnica za razstavo je veljala malo manj kot pet tisoč lir in bogataši niso štedili s svojimi sredstvi, da so si mogli ogledati dragulje. Sredstva, ki so bila zbrana z razstavo, bodo šla svetovni ustanovi za zaščito divjih živali. V četrtek pa bo razprodaja draguljev, za kar bo poskrbela londonska strokovna galerija Christie. Pravijo, da gre za največjo podobno dražbo vse od leta 1795, ko so dali ra dražbo dia-gulje grofice Du Barry. Tudi tedaj je dražbo izvedla ista galerija. Na četrtkovi dražbi pa bodo dali na prodaj tudi neko sponko bivše italijanske kraljice Marie Jose ter nekaj draguljev neke bivše evropske kraljevske družine. Med dragulji, ki bodo pritegnili največjo pozornost, bo po vsej .."i..................................... 2 UMETNOSTJSIH GALEKIJ Cucek v Občinski se^0 'zbiro pestrobarvnih , kon£n skrrm’‘i Giovanni Cu-Pzoič predstavlja tudi f1"0 rienJ ®°teriji. Njegova dela tefoi prvič srečali na po °te»ja|Q avi cerkvene umetnosti. nadut?.0 z\aiorumene notranjo-a™* svetišč, mistično h .»»no*« ! Peščene Nato se je tefcler n; e redkokdaj pojavljal, ■Po«ortl klij-?zstavumi zadnjih let "Ga deln, m posebnosti svo-Nbe l’ ,k' se tako po načinu /teje ’oHot P° vsebini toliko raz teli trislikorstva. kakršnega ?"e!e(cij e'Ja likovnika. Je pa v "Ga S(j, nadvlada neoblikov-i; ttanip *stva ovirala zasluženo lijoči Ucfc°te umetnosti, pre-l tili« nJadstvame domišljije, v*0 kar Povsem pesniškim in cJtenilj . aJ°čim poustvarjanjem j. Pa obrani življenja in družbe. itd n pr korupcije, nrLbolizn>,!>nzaneslPvo skriva pod J1 obiji. n vadstvarno izmaliče-c etbttef0 stvari in reči, bitij in l~etia ’ Pravljično bohotnega Ce » peS" te pokrajine, ki oLTvQh „Jr,h ‘zredno prosojnih Varela. Ke Vrste pološčenega čipkastimi _....... r. ^kdajjJ^tenbHžuje Cuckova de-snovanju. Gradi pa * skoro folklornimi ele- menti, vendar vedno z namenom zavestnega podajanja socialno-nad-stvarne vsebine slike, v kateri razne čudoviščne reči in stvari, porazmeščene v čudnih asociativnih odnosih, igrajo važno izrazno in lepotno vlogo ne glede na njih globlji pomen Najlepš< primer tega vidimo tu v slik tDvonšče iznajdb*, ki je duhovita primerjava med igrami otrok in odraslih. Priznanje Cuckovemu slikarstvu prihaja pozno Vendar pa že nekaj prvih nagrad, zadnja na sočasnem tekmovanju za okrasitev izložb s slikami, zgovorno pričajo, da se Cucek končnuveljavno uvršča med najzanimivejše tržaške slikarje. MILKO BAMBIČ veljati prav tako 100.000 funtov, drugi pa ima obilnh 27 karatov. Med dragulji so tudi razne sponke, uhani, prstan itd. In kako to. da gre to bogastvo na dražbo v Ženčvi? Predsednik galerije-Christie Ivan Cliance je rekel, da je glavni razlog te dražbe v tem. ker bi morali plačati izredno visoko carino, če bi hoteli to zbirko prenesti v Veliko Britanijo. Nov vrelec vrste Donat v Rogaški Slatini Rogaške Slatine ne bomo predstavljali. Trst in vse naše področje jo dobro pozna. Zato pa menimo, da velja omeniti neko novost, ki pritiaja iz tega znanega slovenskega zdravilišča. Pred nekaj več kot letom Ini so v Rogaški Slatini naleteli na globini 265 metrov na bogato mineralizirano in izdatno žilo kakovostne mineralne vode, ki spada v vrsto vode vrelca Donat Čeprav so novo žilo odkrili pred letom dni, se ni o njej nič govorilo, ker je vodstvo zdravilišča čakalo na rezultate raziskovanja, da bi moglo novi vrelec »predstaviti* šele potem, ko bi sestavo vode analizirali in podrobno preiskali. Direktor mariborskega zavoda za raziskovanje mineralnih vodi inž. Vojko Ozim je sedaj sporočil, da so rezultati analize znani in da je odkritje pomembno. Nova vrtina ima zmogljivost 2400 litrov vode na uro, kar je štirikrat toliko kot znaša zmogljivost stare vrtine Donat. še bol., kot količina pa so važne tako imenovane bal-neokemične značilnosti vode iz novega vrelca, kar je posebno pomembno za paciente. V primerjavi z vodo iz dosedanjega vrelca vsebuje novi vrelec dvakrat toliko trdnih sestavin in tudi več proste ogljikove kisline. V vodi novega vrelca je močno izrazit okus po grenki soli, ker novi vrelec vsebuje dvakrat več grenke soli kot stari. Scav tako zasluži pozornost novi vrelec zaradi številnih količinsko močno izraženih oligo elementov, med katerimi so posebno izraziti bor, litij in brom. Mineralna voda iz novega vrelca Donat je prirodno koncentrirana zemeljsko alkalna grenčica in je kot zdravilna voda še boljša od stare vode Donat. Povsem verjetno je, da bo zdravilnost te vode še večja od vode :ojezični občinski razglasi in da so deželni svetovalci MSI Moretti, Gejter Wondrich in Boschi postavit v zvezi z omenjenima lepakoma deželnemu odborniku za krajevne u-stanove vprašanje, kaj misli u-kreniti, ker ne obstaja «par con-dicio juriš» in pa zato, ker Posebni statut predvideva dvojezičnost le v listih občinah, kjer so Slovenci «un elemento rilevante (almeno un guarto) della popolazione». Nadalje je omenjeni list najavil, da bo Moretti, kot občinski svetovalec, postavil enako vprašanje županu. 6. Istega dne je občinski tiskovni urad izdal sledeče pojasnilo: \ Film prikazuje dogodek iz ne kega jugoslovanskega mesteca v času nacistične okupacije. Umorjen je nemški častnik in poveljmk tamkajšnje nacistične pioeadke s’-1 ene ustreliti talca, da bi s tem maščeval smrt Nemca. Edina priča dogodka, mestni sodnik Blaž Bogdan, bi moral med nedolžnimi talci izbrati *krivca», ki vaj bi bil ustreljen. Toda Blaž Bogdan tega noče storiti in se raje ponudi nacistom sam.za.talca. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 23, najnižja 14, ob 19. url 19.7 stop., zračni tlak 1006,8 stalen, veter 5 km severozahodni, vlaga 54 odst., nebo 6/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14.8 stop. Trzaš dnevnik Danes, SREDA, 30. apriU KATARINA m Sonce vzide ob 4.54 in zaton . _ - „ ^ j____ (4 1/5 — * ob na vzide ob 17.21 in zatone Jutri, ČETRTEK, 1. PRAZNIK DELA S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Do 1. oktobra letos bodo obnovili opremo slovenske šole v Barkovljah Paviljon SGZ na sejmu Alpe-Adria V odgovoru na zadevno vprašanje svetovalke KPI Gerbčeve, je odbornik De Gioia pojasnil, da občina doslej glede potrebe po obnovitvi opreme ni prejela od pristojnega didaktičnega ravnateljstva nobene zahteve V prvem delu sinočnje seje tržaškega občinskega sveta, ki je bil posvečen odgovorom odbornikov na vprašanja svetovalcev, je odbornik za ekonomat De Gioia odgovoril komunistični svetovalci Gerbčevi na njeno vprašanje o opremi v slovenski osnovni šoli v Barkovljah. Kot smo že pisali, je Gerbčeva opozorila odbornika, da je občina svoj čas popolnoma obnovila klopi in drugo pohištvo v razredih italijanske o-snovne šole v Barkovljah, medtem ko je oprema slovenskih razredov stara in v nekaterih primerih celo neuporabna. Svetovalka je zahtevala od občine, naj poskrbi za novo opremo tudi na slovenski šoli ker je krivično in žaljivo za Slovence, da občinska uprava skrbi samo za italijansko šolo v Barkovljah in zanemarja slovensko. Odbornik De Gioia se je zahvalil svetovalki za opozorilo in je dejal, da si je osebno ogledal razrede slovenske osnovne šole v Barkovljah ter da je ugotovil, da je oprema dejansko v slabem stanju. Pri tem je odbornik povedal, da zahteve po obnovitvi šolske opreme pošlje občini pristojno didaktično ravnateljstvo. Za šolsko poslopje v Barkovljah je pristojno didaktično ravnateljstvo italijanske šole poslalo občini zahtevo, da se obnovi oprema razredov italijanske osnovne šole za 130 šolarjev. Na osnovi te zahteve je občina leta 1965 poskrbela z državnim prispevkom novo opremo. Po drugi strani pa didaktično ravnateljstvo, ki je pristojno za slovensko osnovno šolo v Barkovljah, ni — po izjavah odbornika do sedaj poslalo občini nobene zahteve v tem pogledu. Poleg tega pa bi lahko zahtevalo obnovitev opreme neposredno od šolskega skrbništva in bi bili v tem primeru vsi stroški na račun državne uprave, kar se lahko doseže za vaške in predmestne šole in kar so * zadovoljstvom dosegle že nekatera didaktična ravnateljstva v okolici in še posebno didaktična ravnateljstva slovenskih šol. Ponovno moram poudariti, je dejal odbornik, da je didaktični rav- natelj pristojen, da zahteva obnovitev opreme in da v tem primeru občina ni dobila nobene zahteve. Nadalje je odbornik poudaril, da na okrog 27.000 šolarjev v o-snovnih šolah v mestu, nujno pride do tega, da so še vedno nekateri razredi, ki nimajo ustrezne opreme. To se dogaja skoraj v vsaki stari šolski zgradbi in je absurdno misliti, da se občina ravna pri obnovitvi po učnem jeziku ravnateljstev, ki zahtevajo obnovitev opreme. Odnosi med občino in ravnateljstvi slovenskih šol slonijo ar vsestranskem razumevanju. Nihče od odgovornih osebnosti slovenske šole ni nikoli podvomil o nepristra-nosti občine v zvezd s stroški za omenjene šole, kolikor občina | Socerbu, kjer bosta govorila glav-lahko naredi s svojimi sredstvi, i ni tajnik Nove DZ-CGIL Calabria Kljub temu pa, je zaključil od bomik, če ne bo za primer v Barkovljah poskrbljeno po drugi poti, bo občinska uprava obnovila opremo za 40 šolarjev v barkovljanski slovenski šoli baje do 1. oktobra letos v okviru programa o obnovitvi šolske opreme za tisoč šolskih mest Občina se bo pri tem ravnala kot v prihodnosti, potem ko bo ugotovila, da je oprema, ka tero pa mora pristojna šolska o-blast zahtevati, v takšnem stanju, da je ni mogoče več uporabiti ali popraviti. Drugo važno vprašanje je načel svoj čas indipendentistični svetovalec Taddeo, ki se je obrnil na podžupana in odbornika za davke Lonzo s pritožbo, da so zlasti tržaški mali trgovci in obrtniki izredno obdavčeni. Podžupan je poudaril, da mnogi davkoplačevalci mi- 1 in predsednik sindikalnega odbora Istrskega Primorja Pečar. Prvega maja ob 10. uri bodo na pokrajinski upravi izročili diplomo o zaslugah in zlato kolajno pokrajinskim uslužbencem, ki so dopolnili v tem času 25 let službe. Di plome in kolajne dobe: Maria Bratina, Francesco Calzi, Oliva Capuz-zo, Anna Cossutti, Claudio Cucca-gna, Ana Marta Krevatin, Gina Ha-rej, Laura Lang, Arianna Maj, Rosa Maietti, Giorgio Mocovini, Aldo Poni, Emilija Ražem, Dina Ruan, Dolores Toscano, Daniela Trevisa.i in Gino Valoni. slijo, da so vsi davki, ki so vpi- sani na davčni poli, ki jim jo pošlje občinska davčna izterjevalni-ca, občinski davki. V resnici pa jzterjevalnica izterjuje ne samo občinske, marveč tudi državne davke, za trgovce in obrtnike pa tudi delež za socialno zavarovanje. Občina s svoje strani v zadnjih ča sih ni navila davčnega vijaka, kar dokazuje, da je tudi za letos pri sklepanju dogovorov s trgovci o plačevanju trošarine, upoštevala cene, ki so veljale pred štirimi leti. Svetovalec se ni zadovoljil z od govorom ter je poudaril, da v svojem vprašanju ni mislil samo na občinske davke, marveč predvsem na vse ostale davke, ki danes vedno bolj bremenijo male trgovce in zlasti obrtnike, ki so v zvezi s splošno gospodarsko krizo in zmanjšanjem obratovanja ladjedei-ske industrije, hudo prizadeti. G nekaterih drugih odgovorih bomo pisali v prihodnjih dneh. Občinski svet je nato sprejel več upravnih sklepov ter potrdil veliko število sklepov občinskega od bora, ki so se nanašali predvsem na razna posojila in na prošnje za deželni prispevek na posojila. S Na pobudo krožka za socialnopolitične vede »Che Guevara« bo danes ob 20. uri v veliki dvorani ljudskega doma v Ul. Madonnina št. 19 predaval znani zgodovinar in poznavalec zgodovine delavskega gibanja, vseučiliški profesor Er-nesto Ragionieri o «odpomiškem gibanju in KPI». Iz tajništva Slovenskega gospodarskega združenja smo prejeli s prošnjo za objavo sledeče sporočilo: «Slovensko gospodarsko združenje iz Trsta organizira na letošnjem 8. mednarodnem sejmu Alpe-Adria, ki bo od 10. do 18. maja 1969 svoj paviljon. Namen skupnega paviljona je posredovati poslovne stike razstavljavcev s člani SGZ, ki bodo prijavili svojo udeležbo v paviljonu Združenja. Tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja v Trstu javlja svojim članom, ki bi želeli udeležiti se letošnjega sejma Alpe-Adria v paviljonu SGZ, da sprejema prijave za udeležbo na sejmu do 5. maja 1969. V tajništvu dobite tudi vsa nadaljnja pojasnila po metnem vprašanju.« pred- Mastni prevozi na dan 1. maja Vodstvo avtofilotramvajske službe Acegat sporoča, da bo na dan 1. maja mestna prevozna služba poslovala s prostovoljnim osebjem in redno, čeprav z manjšim številom vozov, od 6.40 do 22.30 na vsem omrežju razen na progah 8, 14, 16, 18, 22, 24 in 26. Vozila na progi št. 6 bodo vozila samo na odseku Trg Goldoni-Barkovlje. Od 22.20 do 1. ure bodo začela voziti vozila nočnih prog 31 in 32 z odhodi iz izhodiščnih postaj vsa kih 30 minut, nakar bo začel veljati normalni nočni vozni red. 4. in S. maja «MAJNICA» v Dolini Spored: SOBOTA. 3. maja: Zvečer dviganje «majav>. NEDELJA, 4. maja: ob 15.00 uri: koncert ob 17.00 uri: ob 18.30 uri: ob 19.00 uri: godbe na pihala kulturni program: Nastop pevskega zbora p. d. V. Vodnik iz Doline, folklorne skupine «Breg» iz Boršta, ki jo vodi B. Baračič ter spremlja na harmoniko Nadja Kriščak. Izvajala bo štiri plese. Nastop tria Bordon in dueta Dario in Darko, prihod parterjev in parterc «na Gorico«, ples: igra kvintet bratov AVSENIK do 24. ure PONEDELJEK, Ples od 20. Kopra. 5. maja: do 24. ure: Igra ansambel «Vandrovčki» iz TOREK, 6. maja: ob 17.00 uri koncert ob 19.00 uri: slovesno godbe na pihala iz Brega, podiranje «maja». Urnik trgovin Danes, 30. aprila, bodo vse trgovine lahko podaljšale popoldanski delovni urnik za pol ure. To velja tudi za trgovine s prehrambenim blagom (jestvinami) in za drogerije, ki so sicer ob sredah popoldne zaprte. Jutri, četrtek, 1. maja, Ibodo vse trgovine brez izjeme ves Ida dan zaprte. iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiDiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiU IZREDEN SINDIKALNI DOGODEK Proslave 1. maja Prvega maja bosta tudi letos tradicionalna povorka in zborovanj:-, _______j_j ___________ ________ ki )u P?i^eJa„^ova delavska zbor- ga glavah ravnateljev s plačo ka niča CGIL. Zbirno mesto za povorko bo na Trgu Pestalozzi pri Sv. Jakobu, zborovanje pa bo na Trgu sv. Antoria. Povorka se bo za čela ob 9.30 uri in pojde po osrednjih ulicah do kraja zborovanja, kjer bo imel glavni govor v imenu osrednjega vodstva CGIL G. De Biasio Zborovanja bodo tudi v Miljah In Križu. Popoldne pa bo skupno srečanje s člani sindika tov istrskega obalnega področja na Danes stavka visokih funkcionarjev na prefekturi in vladnem komisariatu Zaključno predavanje v Slovenskem klubu Stavkali bodo tudi vodilni funkcionarji carine, financ itd. Dvodnevna stavka upravnih uslužbencev plovnih družb P/N Prvič bodo skoraj vsi vodilni funkcionarji vladnega komisariata in prefekture danes stavkali skupno s funkcionarji po vsej državi, za katere je napovedal stavko njihov sindikat Dirstat. V proglasu o stavki pravijo, da so se odločili zanjo, ker ni nobene alternative, da bi se lahko izognili poniževalni in krivični deklasaciji. Funkcionarji zahtevajo revizijo člena 16 zako na o pooblastilih o preureditvi u stroja, po katerem se povezuje pla sacijskih sodnikov in parlamentar cev, medtem ko izpušča vse druge stopnje, ki jim neposredno sledijo. Tako bi se na primer zgodilo, da bi mesečna plača podprefekta, kvestorja, finančnega intendanta ali šolskega skrbnika, ki so morali biti zaposleni od 25 do 30 let, da so dosegli sedanjo stopnjo, nižja od avditorja sodišča, to je sodnika v „............................................................................im...................mi......iiiiihiiiiiiiiiiuiiiiiiu........milil.......... IZJAVA DR. STASIJA TISKU Študija Acegata o preureditvi prometa v mestu in na širši področni ravni Hitre in neposredne avtobusne proge med Trstom, Tržičem in Gorico, v daljši perspektivi pa zgraditev «metroja* Dr Luigi Stasi, ki je po štirih letih' zapustil mesto predsednika Acegata, je dal tisku izjavo, v kateri se napovedujejo kriteriji za preureditev prevozne službe Acegata na širši področni ravni. Za devno študijo so končali pred nekaj dnevi ter jo poslali občini in deželnim oblastem. Preureditev se sklicuje na deželni razvojni načrt in še posebno na teritorialno ureditev dežele. Kot je znano, predvideva deželni načrt veliko osred-nijo os razvoja, ki gre predvsem iz Trsta v Tržič, od tu pa se cepi na dve veji v smeri Gorice in Palmanove - Vidma. Predvideva se tudi usklajen urbanistični razvoj Trsta, Vidma in Gorice ter ustvaritev urbaniziranega področja, na katerem bodo zavzemali važno mesto javni prevozi. Področni načrt Acegata se nana-ša na vse ozemlje tržaške in go-riške pokrajine. Predvsem se predlaga primerna prevozna služba za »segmenta« Trst - Tržič in Tržič -Gorica ter se predvidevajo primerni posegi za mestna in industrijska središča v Trstu, Tržiču in Go rici. Predvsem naj bi uvedli nagiO avtobusno prevozno službo za povezavo Trsta in Gorice ter obeh mest s Tržičem. Poleg tega se bo s tem zagotovila povezava vsega tega področja. To pa predpostavlja delno preosnovo mestnih občinskih ali poobčinjenih uprav javnih prevozov v najbolj važnih mestnih centrih. Posledica tega bo tudi »linearen« razvoj mest. Na daljši rok bodo lahko rešili vprašanje povezav med glavnimi središči na področju Trsta in Gorice z zgraditvijo «metroja». Toda v pričakovanju tega je treba dati nekaj takojšnjih stvarnih pobud za izboljšanje povezave med centri. Ravno iz tega izvira potreba po uvedbi «hitre» avtobusne službe med Trstom, Tržičem in Gorico. Da se zagotovi čimvečja brzina, je treba izključiti sleherno vmesno postajališče z izjemo Tržiča. Na ta način pa bi seveda bili izločeni iz ugodnosti te nagle prevozne službe razni centri ob tej progi. Da bi odpomogli tej nevšečnosti, bi morali uvesti »direktne« proge, na katerih bi morali voziti avtobusi prav tako pogosto kakor na »hitrih*, progah, da bi lahko zagotovili zveze z drugimi progami. Toda da bi M teh »direktnih* progah avtobu- si ne vozili prepočasi, bi morali o-mejiti število postajališč ter poskrbeti za večje število podzemeljskih prehodov za pešce, za nove sema-fore itd. Km se tiče Trsta, se predvidevata dve »direktni« progi, in sicer Trst — Grljan — Sesljan — Tržič in Trst — Milje. Na tej poslednji progi, naj bi se avtobusi ustavljali samo petkrat, in sicer na Stari mitnici, na Senenem trgu, na Trgu Valmaura, na Industrijskem področju in v Žavljah. Kar za tiče preureditve mestne prevozne mreže, predpostavlja študij Acegata urbanistično preureditev mesta. Takoj naj bi uvedli hitre proge v smeri Milj na eni strani in v smeri Tržiča na drugi, t? ko da bi določili «linearni razvoj mesta v deželi«. Na ta način bi se nekateri okoliški kraji ne povezali samo »z mestnim centrom*, marveč z »osrednjo osjo razvoja mesta*. Toda temu vprašanju bodo posvetili posebno študijo. Podobne študije predvidevajo za preureditev prevozov v Miljah, Tržiču in Gorici. PROSLAVE KPI Dan«s v Barkovljah komemoracija padlih žrtev za svobodo ko- se- Vito Grasso, član federalnega miteja in Gallliano Donadel, kretar miljske sekcije. PODLONJER — govorila bosta Giorgio Rossetti, vodja komunistične skupine v tržaškem občinskem svetu in dr. Jan Godnič, član FK. Na vseh praznikih bodo nastopile krajevne pevske in glasbene skupine. Prireditve spadajo v okvir proslav mednarodnega praznika dela in obletnice vstaje proti nacifa-šizmu. Obenem se vključujejo v vrsto pobud za dejansko in popolno reformo pokojnin, čemur je posvečen letošnji prvi maj. začetku svoje kariere, ki ima enako izobrazbo, to je doktorat, in se enako sprejema v službo na podlagi javnega natečaja. Današnja stavka pa bo prizadela med drugim tudi carino, ker ne bodo delali višji carinski funkcionarji, zaradi česar bo utrpelo škodo tudi pristanišče. Včeraj in danes pa stavkajo pri nas tudi upravni uslužbenci državnih plovnih družb (FIN1, ki protestirajo, ker niso pritegnili njihovih zastopnikov k proučevanju preureditve pomorskih prog in služb teh družb, ker jim niso zni žali prispevkov za socialno zavarovanje in ker delodajalci ne marajo pristati na njihove zahteve v zvezi s sklenitvijo nove delovne pogodbe. Odobren proračun dolinske občine Odposlanstvo EGS odpotovalo Odposlanstvo gospodarskih in carinskih izvedencev iz držav članic Evropske gospodarske skupnosti, ki se je pod vodstvom Luksemburžana Reuterja mudil zadnje tri dni na našem področju, je sinoči odpotovalo iz Trsta. Kakor smo poročali, so se evropski izvedenci za gospodarska in carinska vprašanja med svojim bivanjem na Tržaškem ogledali industrijsko pristanišče ter se sestali s predstavniki oblasti in poslovnih krogov, nato pa so si ogledali trži-ško ladjedelnico Italcantieri in nekatere turistične kraje, med temi Oglej, Redipuglio in nekatera kra-ška področja. Danes ob 16.39 bo na barkovljan-skem pokopališču proslava padlih borcev za svobodo, ki jo prireja krajevna sekcija KPI, Govorila bosta občinska svetovalka Gabrijela Gerbec in tajnik komunistične mladine Willer Bordon. Ob 20.30 pa bo v prosvetnem domu v Trebčah ljudska prireditev ob proslavi mednarodnega praznika dela in obletnici ljudske vstaje pioti nacifašizmu pri nas. Nastopila bosta domači pevski zbor in godba. Govorila bosta sekretar federacije inž. Antonino Cuffaro in Lucijan Padovan. V četrtek, 1. maja, ob 16. uri, Obvestilo sindikata slovenske šole Včeraj je bila v Dolini seja občinskega sveta, ki je razpravljal in nato glasoval o občinskem proračunu za letošnje leto. Proračun predvideva 71.037.638 lir primanjk-' ljaja, ki ga bodo krili s prispevkom vladnega komisariata (19 mil. lir), s posojilom (40.014.298 lir) in z izrednimi dohodki (12.023.338 lir). V proračunu sta tudi postavki za gradnjo kulturnega doma v Bo-ljuncu (120 mil. lir) in športnega centra (50 mil. lir). Za proračun je glasovalo 12 sve tovalcev KPI in PSI, proti pa LSS (3) in KD (2). Od 2. maja naprej bodo na razpolago občinskim svetovalcem elaborati in gradivo občinskega regu lacijskega načrta, o katerem se bo začela razprava na eni izmed prihodnjih sej. O občinskem proračunu bomo podrobneje še poročali. Nadaljnje olajšave za maloobmejni promet po videmskem sporazumu V palači Belgrado v Vidmu so se včeraj sestali zastopniki italijanske in jugoslovanske obmejne policije. Na dnevnem redu je bila razprava o nadaljnjih olajšavah za maloobmejni promet po videmskem sporazumu. Med drugim so se na zasedanju sporazumeli o število prehodov z veljavno pro-pustnico. Dokument bodo v prihodnje zato tudi primerno preuredili. Nadalje so se sporazumeli o tem. da bo prehod pri Mačkovljah od 15. maja dalje odprt tudi za avtomobilski promet. Gradbeniki nezadovoljni s spreniinjevalnimi predlogi k regulacijskemu načrtu V dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolo je bila včeraj zelo živahna skupščina kolegija gradbenikov tržaške pokrajine, na katerem je imel predsednik inž. Ca-narutto obširno kritično poročilo o spreminjevalnih predlogih deželnega odbora za urbanistiko k tržaškemu regulacijskemu načrtu. Inž. Canarutto je predvsem napadel deželno upravo, da hoče s svojimi spremembami k tržaškemu regulacijskemu načrtu dejansko onemogočiti bodoči razvoj mesta. Na njegove kritike je prav tako odločno odgovoril deželni odbornik za urbanistiko De Carli, ki je zagovarjal zlasti omejitve, ki so jih vnesli v zvezi s predvidevanjem širjenja mesta na kraški planoti. O obeh zanimivih poročilih bomo bolj podrobno pisali jutri. S sinočnjim, izredno zanimivim predavanjem, se je zaključil spored predavanj, ki jih je Slovenski klub pripravil svojim članom z namenom, da jih spozna s tisto sicer bolj oddaljeno a zato toliko važnejšo zgodovino, ki je na prelomu tisočletij klesala značilnosti maloštevilnemu, a zato čvrstemu in od pornemu narodu na vozlišču svetov. Vseučiliški profesor Gestrin in dr. Šlibar sta včeraj predavala o srednjeveški Dolenjski. Številnim obiskovalcem kluba sta odkrila svoj zaklad spoznanj in dognanj, do katerega sta prišla pri izkopavanju na Otoku in mestu, kjer je nekoč, v dolini, skozi katero je vodila pot iz Panonije v Italijo, bilo večje srednjeveško mesto. V zaključnem ' svojega predavanja je dr. omenil nekaj neizpodbitnih de j, ki so se kakor rdeča nit vila skozi vse izva- j janje: zametek slovenskega naroda, domače prebivalstvo, ki je v tistih stoletjih živelo na naših tleh, se v ničemer ni razlikovalo po kulturi, stopnji civilizacije in izdelkih, ki o tem pričajo, od ostalih evropskih narodov. Da je tako, pa sta predavatelja — vsa1 tako je brez dvoma mnenje tistih, ki so z zanimanjem poslušali predavanje — izčrpno dokazala. Brez dvoma je bilo zanimivo poslušati iz ust arheologa in zgodovinarja. koliko bogatega življenjske ga materiala vsebuje zemlja. Eden izmed predavateljev je to strnil v misli, da je za zgodovinarja m arheologa zemlja kot knjiga: znati jo je treba listati in razumeti. V ta sistem dela pa je vpeljal poslušalce s spremno besedo k zanimivim diapozitivom. V imenu Slovenskega kluba je predavatelja predstavil in se jima zahvalil dr. Vladimir Turina. Gledališča Posredovanje Dulcija in Stopperja za rešitev spora v pristanišču Tiskovni urad dežele Furlanije-Julijske krajine sporoča, da je brzojavko ministra za trgovinsko mornarico Lupisa, s katero je bilo sporočeno, da ministrstvo pristaja na nove prejemke uslužbencev pristaniške ustanove in ki je privedla sindikate do tega, da so preklicali stavko v pristanišču, prejel odbornik za industrijo in trgovino Dulci. Kot je znano, je ta v začetku protestne akcije zahteval od ministra osebni poseg, da se reši spor. Uradno sporočilo ministra Lupisa potrjuje uspešnost akcije odbornika Dulcija, ki je skupno z odbornikom za načrtovanje Stopperjem posredoval pri pristojnih oblasteh, da bi še rešil sindikalni spor In da bi se položaj v tržaškem pristanišču normaliziral C članice UDI so vabljene v petek, 2. maja ob 18. uri na sedež v Ul. S. Lazzaro 16/1. na srečanje z delegacijo španskih protifastič-nih žena, ki so članice pokrajin- tem, da bo odslej dovoljeno večje skega odbora UDI. DELO DEŽELNIH KOMISIJ Razprava o zakonskem osnutku za razvoj kulturnih dejuvnosti Sindikat slovenske šole sporoča vsem prizadetim učiteljem, da bo priredil od druge polovice maja dalje tečaj za pripravo na strokovni izpit (konkurz), ki bo po zagotovilu ministrstva v kratkem razpisan. Pismene prijave za tečaj sprejema sindikat slovenske šole Ulica Fabio Filzl 8, prvo nadstropje. Včeraj ob 16.50 so sprejeli na ortopedski oddelek splošne bolnišnice 59-letno Frančiško Žigon iz Kopra Kačja ulica 3, ki se je malo bodo naslednje ljudske prireditve, prej ponesrečila, ko je šla po ploč-ki jih prireja komunistična partija: | niku v Ul. T. Vecellio. Ker je ne-KRI2 — govorila bosta poslanec j rodno stopila, je padla ter si ver-Albin Skerk in senator Paolo Se- jetno zlomila levo stegnenico. V I bolnišnici se bo morala zdraviti Danes se sestaneta druga in četrta komisija, ki bosta razpravljali o zakonskem osnutku o loviščih in pravnih predpisih za obrt GRIŽA — govorila bosta prof. 90 dni. Včeraj so začeli na seji tretje stalne komisije deželnega sveta, ki ji je predsedoval svetovalec Ramam in na kateri je bil navzoč tudi odbornik za prosveto Glust. razpravljati o posameznih členih zakonskega osnutka o deželnih prispevkih za razvoj kulturnih dejavnosti in o prispevkih za ohranitev in ovrednotenje zgodovinskih in umetnostnih dobrin. Zakon se nanaša tudi na prispevke za znanstvene raziskave v deželi. Med razpravo so odobrili prva dva člena z nekaterimi popravki. V razpravo so posegli svetovalci Cocianni (KD), Di Caporiac-co (MF). Martinis (KD), Morelli (MSI), Pellegrini (KPI), Plttino (KD), Rizzi (PSIUP), Romano (K D), Trauner (PLJ), Uril (KD) ter sam poročevalec Ramam in odbornik Giust. Komisija se ponovno sestane danes In bo nadaljevala proučevanja posameznih členov. Včeraj se je pod predsedstvom svetovalca Cociannija sestala tudi prva stalna komisija deželnega sveta, ki je izrekla, kolikor je v njeni pristojnosti, ugodno mnenje o treh zakonskih osnutkih, s katerimi se spreminjajo prejšnji deželni zakoni. Zatem je začela komisija obravnavati zakonski osnutek, ki se tiče osebja, katero je v deželni službi. Danes se sestaneta še druga In četrta komisija, kl bosta razpravljali o zakonskem osnutku o loviščih, oziroma o zakonskem osnutku o pravni ureditvi obrti. Verdi Danes ob Zl. uri bo na programu sedmi koncert spomladanske simfonične sezone. Dirigent bo Izraelec Eliahu Inbal, solist - pianist pa G -no Gorim, Na sporedu bodo skladbe: Dalla-piccola — Piccola mušica notturna (nova za Trst), Beethoven — Drugi koncert za klavir in orkester, Mahler Prva simfonija. Teatro Stabile Danes (v sredo) v Avditoriju prva uprizoritev Slataperjevega dela «Moj Kras« v dramatizaciji Furia Bordona in v režiji Francesca Macedonia. To delo je zadnje v abonmaju za sezono Teatra Stabile 1968/69. V posameznih vlogah bodo nastopili: Franco Mez-zera, Mimmo Lo Vecchio, Orazio Bob-bio, Franco Jesurum, Arielta Regg o, Gianfranco Saletta, Giorgio Valletta, Giusy Carrara in Lidia Braico. poleg njih pa statisti «Piccolo Teatro citta di Gorizia«. Scene je zasnoval Ema-nuelle Luzzati, kostume pa Sergio d’Osmo. Predstave se bodo nadaljevale do 11. maja. Vstopnice so v prodaj- v Pasaži Protti (tel. 36-372 in 38-547). Prosvetno društvo »Vesna« v Sv Križu priredi v nedeljo, 4. maja izlet v Bohinj. Cena 2.400 lir (vključena vožnja in kosilo). Odhod ob 6. url. SPDT priredi spomladanski Izlet na Čaven 11 maja letos Razna obvestila Slomškov, dom v Bazovici priredi 1. maja 08 16. uri vesel koncert z nastopom okteta in ansambla Alda-bor iz Postojne ter humorista. Med odmori srečolov. Ob 19. uri prosta zabava. Za jedačo in pijačo preskrbljeno. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE GOSTOVANJE JUGOSLOVENSKEGA DRAMSKEGA POZORIŠTA IZ BEOGRADA v Kulturnem domu v Trstu V soboto, 3. maja 1969, ob 16. uri (za šole) Branislav Nušič PROTEKCIJA V soboto, 3. maja 1969, ob 21. uri I. A. Gončarov NAVADNA ZGODBA V nede»jo, 4. maja 1969, ob 15.30 (ABONMA NEDELJSKI PO- POLDANSKI IN OKOLIŠKI) V nedeljo, 4. maja 1969, ob 20.30 (ABONMA PREMIERS& RED A, DIJAŠKI IN ŠPORTNI) Boris Mihajlovič Mihiz KRALJEVIČ MARKO od Prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma vsak dan 12. do 14. ure ter eno uro pied pričetkom predstav; ob“' deljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav. CENE ZA VSE PREDSTAVE: lir 1000 in lir 500. ZA SLAVNOSTNO PREDSTAVO ctNAVADNA ZGODBA« ^ abonenti 50% popusta. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA ans prireja v Kulturnem domu, danes, 30. aprila ob 20.30 F ANS MUSICAL ST0RY Prikaz zgodovine ansambla in razvoja glasbe od 1964 do danes. Sodelujejo redni m bivši člani ansambla «5 fans«, člana SG Mira Sardoč in S. Starešinič in režiser SG ter alestitor radia Trst «A». Light show s posebnimi svetlobnimi psihedelčni-mi efekti bo vodil Milan Kogoj, častna gostja prireditve pa bo pevka Alenka Pinterič. Vstopnina 500 tir. Nazionale 15.30 «Funny Girl». Bar. bara Streisand, Omar Sharif. (Valter Pidgeon. Grattacielo 15.30 «Vedo nudo«. Nino Manfredi, Sylva Koščina, Enrico Maria Salerno. Technicolor. Fenice 16.00 «Anni impossibili«. David Niven, Lola Albright. Techm color. Eden 15.30 «Just;ne». Romina Power, Mara Rohm, Jean Palance, Sylvia Koščina. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 15.30, zadnja predstava ob 22.10 «L’arcangelo». Vittorio Gass-man, Pamela Tiffin, Irina Demick. Technicolor. Ritz 15.30 «1 7 senza gloria«. Technicolor. Alabarda 16.30 «Lucrezia». Olinka Be. rova, John Garko. Cinemascope -Technicolor. Prepovedano mladim pod 18. letom. Moderno 16.00 «Ufla papa quanto rompi«. James Garner, Debbie Rey-nolds. Panavision . Technicolor. Fiiodrammatico 16.00 «La bambolona« Ugo Tognazzi. Technicolor. Prepo vedano mladini pod 18 letom. Aurora 16.00, 18.45, 21.30 «Dove osa no le aquile». Richard Burton. Te chnicolor. Cristallo 16,30 «L oro di Mackenna« Gregory Pečk, Omar Sharif. Su. perprnavislon . Technicolor. Capitol 16.00 »Bora Bora«. Corrado Pam. Haidee Politoft Technicolor Prepovedano mladim pod 18 letom. lmpero 16.30 «L’incend o di Mosca« Technicolor. Vittorio Veneto 16.00 Fraulein Doktor«. Suzl Kendall, Keneth More. Capucme Technicolor. Astra 16.30 «Da uomo a uomo«. Te. chnicolor. Ideale 16,00 «Meglio vedova«. Virna Lisi, Peter McConnery, Lando Buz-zanca. Technicolor. AbDazia 16.00 »KTler, callbro 32». Peter Lee Lavvrence, Agnes Spaak. Technicolor. PROSVETNO DRUšTv0 VESNA Sv. Križ ( priredi danes, 30. april* 20.30 v Ljudskem dom« kulturni več& Na sporedu prvi .uracin)0(|b!. stop mladinske vaške dekliški pevski zbor, pevski zbor, Cankarjeva . dejanka Jernejeva PraV1 Ob tej priložnosti bo tev Gallusovih značk zbora Vesna. V galeriji Rossoni na ja bo petek, 2. maja osebne razstave tržaškega , ii je d05*!, Ottona Grisellija, ki stavljal že v številnih meso'1 ^ liji in v tujin'. Razstava P° do 10. maja. . 0* V občinski galeriji na Tr« si*'' je od sinoči odprta razstav js jev Bressanuttija in VilliDoSSU stava bo odprta do 10. maja- ,e r V Mestni galeriji v Pira“%K včeraj ob 19. uri otvoritev -»1 treh mladih likovnikov, kiPariu četa Kokalja, slikarja FrayCuKi),;!1 Vinca in kiparja Moma Razstava bo odprta do D- Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob P Stoke vd. Badalič daruje ka 2000 Mirk: lir za pevski rbot Namesto cvetja na gro ne tovarišice Marije Vitez^ v^ju ■ dol daruje družina Kokelj za Dijaško matico. 0k. : Namesto cvetja na grob P ,jr rije Vitez - Gerdol daruje)0 j,f/ Pertot 500 lir. Zofka Škerlj ' 1000 lir in Vlasta Jankovič ^ za Dijaško matico. Namesto cvetja na gr°b .%!* cije Karis vd. Sancin dar ul gf Raffone Vera 1000 lir za is matico, v isti namen darUJ,'fV Kalan 2000 lir za športno a Š? Bor. „ri Vesela družba poklanja -v združenju Bor 3500 lir. ZAHVALA (?, Prisrčno se zahvaljujernj cv ki so sočustvovali z naim, gubi naše drage Antonije Sossi vd. Danieli Opozarjamo naše čitatelje, da bo 1. maja, ob 11.36 na programu TV Ljubljana oddaja »Turistični vodič — tokrat drugače«, oddaja o Slovencih na Tržaškem. ki ^ • Posebna zahvala vsem. ^ jji častili spomin pokojm06 spremil: na zadnji poti- . ožji ^ Sin Sergij in od*/«! Minulo je tretje leto “Ojo ‘"'““iv jv, uckjv eilvi nepričakovano izdihnila s go dušo, plemenita Heleonora LaiBP* roj. SOLVV „(-■ Žaluje še vedno po njej 0g njeno ljubeznijo njen s^ppV* aprila 1969 Dne 29. aprila 1969 se Je v Trstu rodilo 20 otrok, umrlo pa je 10 oseb UMRLI SO: 70-ietm Angelo Tede sco. 82-tetna Maria Candriella vd Pinat, 82_letna Luc a Coslovtch vd Flego, 47-letni Giuseppe Stangelj, 85-letna Lucija Karis vd. Sancin, 91 letna Margherita D’Agostini vd. Di Brai, 974etna Carolina Feghitz vd Stenta, 78-letna Lucilla Luzzatto vd Forti, 87-letna Maria Celarec, 62_let ni Pio Polla. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14. Man-zoni, Largo Sonnlno 4. [NAM Al Cedro. Trg Oberdan 2. D'Ambrosi Ul. Zorutt' 19/c. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlPAngelo d’Oro, Trg Goldoni. Ci-polla, Ul. Belpoggio 4. Marchio, Ul. Ginnastica 44. Mianl, Drev. Mirama-re 117 (Barkovlje), Mali oglasi HOLLESCH — urama, zlatarna — Piazza S. Giovanni 1. Priložnosti za birmo, moderno obdelano garantirano zlato 10 K po 000 lir gram. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapu naša draga LUCIJA KARIS vd. SANCIN Pogreb bo danes ob 16 uri iz glavne bolnišnice- Žalujoča hči Zora in sof0 Trst, 30. aprila 1969. Po dolgi in mučni bolezn ie dotrpel« naša drag8 nona in tašča ŠTEFANIJA ŽVAB roj. ŠKABAR Pogreb drage pokojnice bo danes ob 16. uri iz losti v Sežani. IV» Žalujoči mož, nečakinje, zet ter drugo s°r h)5® od*'’ Sežana, Veliki Repen, Buenos Aires, 30. aprila RAZSODBA O AFERI PRI «OPENSKEM TRAMVAJU Molinari obsojen, Franzil in Pierandrei oproščena zaradi pomanjkanja dokazov Sodniki so delno spremenili obtožnico - Molinariju so prisodili 2 leti in 1 mesec zapora ter 90 tisoč Ur globe sofe? zbor tržaškega kazenskega !jzsodbo6 V^era' noDoldne izrekel s «Š®°dbo je prečital in razčlenil Cojsj Sasom predsednik sodišča * OD kofjarvara c+a cfola ctror. včeraj popoldne izrekel ga X zvezi z afero «openske-nia Snyala» m hitrega napredova-" Bivšega tajnika PSDI Pieran-®enienler 8bsodil na osnovi spre-teita „ obtožnice bivšega ravna-^openskega tramvaja inž. Mo-zanni? ^ dve leti in en mesec be kazni ter 90 tisoč lir glo-ga’ 7,,if„ranbreia in bivšega tržaške-nj 7K?ana dr- Franzila pa je sod-nja ^oprostil zaradi pomanjka- bo j Slast... r______________________ slta"1.^ katerem sta stala stran-sodnika Ugabue in Visalli. raj nniSOSV€tovanje je trajalo sko-«lot»H?^.go uro m se Je zaklju-Vs|?bUzno ob enih. koiikn a razsodbe je pravno ne-za d . zapletena, v bistvu pa gre jo ji spremembo obtožnice, ki 'ivolLPnpravil pripravni sodnik v toSj .aP^nijski preiskavi (istrut-Msali vt vm smislu so sodniki prija »tnvaPariju poneverbo denar-oie^f‘] za zneske, ki jih je na-Še.J^emp sebi, dr. Franzilu m Sek lrcrei.u Pa so pripisali prekroji, a]S?ia zasebnih koristi v jav-Proatir “ ® ja s tem v zvezi o-%v a, .zaradi pomanjkanja doka-ariJu bila poleg tega Dih f,~. Prepoved opravljanja jav-Kn i C1-i za dve leti in 16 dni. S(Xihn 6 Predsednik Corsi čital raz-(bo....SOclnega zbora sta v sodni sarr.ri s,ebela na stolu obtožencev MoBnari in Pierandrei. Bivši bU tS- ^pan Franzil, ki je sicer ve, Ci^Pten ves čas sodne razpra-1 Je Počakal na razsodbo na ti Pan sodne razprave o afe-Pila sipkega tramvaja sta nasto-U0 Pva branilca, odvetnika Re vetni> jagna in znani rimski od-br' S°tgiu, ki sta zastopala S^a Kerandreia J®.nastopil odv. Remo Cuc-Pravno ** ie razčlenil predvsem 8 nioX asPekte obtožnice v zvezi klientom in pri tem raPdrI'a Predvsem to, da je Pie-izhaiai imel neke «pravice», ki so kot }.z pravno veljavnih aktov, bora 60 bili sklepi občinskega od nad^^rarih ni razveljavil noben itaiji.Jni-organ, Id jih predvideva DruianSai uPravno - pravni sistem, ten,a argumentacija, ki jo je s Pa zrezi razvil odv. Cuccagna berrta zadevala pravni položaj O-jjj^na Pierandreia v organiku de je oprave. Njegova namestitev 5m^|a tam predvsem začasnega llM,Ja’ saj je v bistvu ostajal PenSk0nar Podjetja, ki upravlja o-Da^. tramvaj. Zato je njegova je vs^ev, oziroma stopnja, ki jo tveg, organiku dosegel, bila v Postir,pre^vsem z njegovo sposoa- jj^ijoTki^- - Zatrj6Val ~ jo je dejansko oprav- Odv ‘p-Sre. je v bistvu ugotavlja; ^Več ccagna' za napredovanje, za enostavno ureditev nje-2asa .začasnega položaja. V6tJtiir je nastopil rimski odda in pPtgiu, ki je znan po tem tPfti j7sv°i čas branil — kot se je 'Prvp„„azil v svojem zagovoru — Popevl.i fl0,veka. ki je v Italiji Utrejo denar in so ga odkrili.), •ebno?t°ma je tudi on podčrtal po w i sodne razprave, ki je taftu 1 je tudi priznal sam javni 114 zelo delikatna, ker sede Poljtiip stolu tržaški občinski Pravih' Yp°zoril je na rek, da «gre a skozi okno tedaj, ko skozi ft^tikn opa v sodne dvorane — Pa si nVendar pa je priznal, te in Pnčakuje od sodnikov pošte Pa Pravične razsodbe, neglede Pstaia b“ko, ki bo «brez dvoma PtiwP.red vrati.« Ostro je grajal *tav;] ^Jalnega sodnika, ki je te-Pa^iaPhtožnico, češ da se ni držal fajPa a°- objektivnosti in da je Pa ^ dejstva tudi komentiral, kar PbtožniPo njegovem — v uradno J žVe?iCu. sPloh ne spada. S tem ftitjih? ,Je odv. Sotgiu dobesedno > nS1: “Pripravljalni sodnik je JPisko , sel- — ocenil politiko no-voi.PP.rave. To bodo storili trta-Jth i?1 in če so ti gospodje (pri Pteia, .kazal na Franzila in Pieran-Pti Vniugre4ib- Uh bodo tudi zavrgli GlM ah>> črtal rt Pierandreia je Sotgiu podr-iStvo' da je pripravljaini Pfeg0Vriecijnole pn njem dodal tudi * zav?. Poetično oznako, češ «da bPtnern£mal v mestni politiki manj JPta JPbho vlogo« Zato je obtož-'*streJJretirana» in naj jo sodniki ,0Cenij0' ?)Snfirn e (podobno kot predvče 3t) j" ,°dv. Morgera in odv. el nekaj ostrih besed o «Paljju ni*ni priči, nadzorniku Quar Qa v$eh,,° čigar poročilu je dejal Kat0 . e vrsto namigovanj, fc lahkr,6 Sotgiu razvil misel, da k rptidri- dejanje dr. Franzila in 2J, G. Christie in G. C. Scott; ameriški film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. VERDI. 17.30: «11 grande silenzio«, J L. Trintignant in K. Kinsky; italijanski barvni vvestern, mladim pod 18 letom prepovedan. MODERNISSIMO. 17-22: «11 gob-bo di Parigi«, J. Pyat in N. Ala-ri; francoski film v barvah. V1TTORIA. 17.15: «La notte infede-le», C. Minazzoli in A. Oumon-sky; francoski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.15: «Un uomo per Ivy», S. Poitier in A. Lincoln; ameriški kinemaskopski film v barvah. «1 giovani lupi«. Tržič AZZURRO. 17 30-Barvni film. EXCELSIOR. 16 00: »Partner.), C. Etienne. Barvni fiim. PRINCIPE. 17.30: «Violenza», C. James in T. Laughing. Barvni film. \ora (dtrien Soča (Nova Gorica): ((Osamljena volčiča«, francoski barvni film — ob 18. in 20.15. Svoboda (Šempeter): «Nori Pie- rot», francoski barvni film — ob 18 in 20.15. Deskle: «Za dolar več«, italijanski barvni film — ob 20. Renče: ((Sarajevski atentat«, jugoslovanski barvni film. Prvačina: ((Družinske neprilike«, ar meriški barvni film — ob 20. Šempas: «Made in Italy», italijanski barvni film — ob 20. Kanal: «Can can», ameriški barvni film — ob 20. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna S. Giusto. Na Korzu Italija 244 - tel 35-38. TR2IC Danes ves dan in ponoči bo v Tržiču odprta lekarna dr. Rismon-do, Ul. Toti 52, tel. 72-701. PROSVETNO DRUŠTVO «HRIŠK/ GRIČ» priredi na DVORU v Števerjanu praznik 1. maja Z NASLEDNJIM PROGRAMOM: Danes, 30. aprila: ob 19.30 otvoritev VINSKE RAZSTAVE v kleti na DVORU Jutri, 1. maja: ob 10. uri odprtje vinske razstave ob 16.30: Marko Waltritsch govori v slovenščini ; Fulvio Bergomas v italijanščini Sledi kulturni program v izvedbi godbenega in pevskega ansambla «Lojze Slak« iz Ljubljane. V soboto, 3 maja od 20. do polnoči PLES V nedeljo, 4. maja: ob 16. uri tekma v briškoli (prva nagrada živo tele) ob 19. uri nastop ansambla UNION iz Ljubljane s pevkama M DRŽAJ m A. ŽUPANČIČ do l.ure. V primeru slabega vremena bo koncert ansambla SLAK ob 18. in 20. uri dne 1. maja v Prosvetni dvorani v Gorici. Prav tako v nedeljo, 4. maja nastopi ob 20. uri ansambel UNION v Prosvetni dvorani v Gorici. - -C f?T"M .=‘*T *4 .... *T V kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo Prvi pohod I. bataljona v Slovensko Istro je bil organi-n takoj po boju na Stari Sušici in pogrebu padlih borcev, hitro je bila izvedena delna izpopolnitev in reorganizacija / noči od 1« na 17. marca je precej oslabljan bataljon ;1 čez cesto Reka — Trst v Skadanščino, kjer je ostal le dan. Že naslednji večer smo ponoči odpotovali čez Mala a v vas Jelovico, kjer smo zavili na levo in potovali po jm kraškem terenu čez planino Veliki Boršt in Kojnik nekje pri Zazidu prečkali progo Divača — Puij ter že 1 jutrom prispeli v vas Dol pri Hrastovljah. Ko smo si zjutraj 18. marca ogledali okolico vasi in tovili, da jo obdajajo same kraške goličave, na jugozahod se spušča dolina proti morju, le na griču na zahodni strani Pogreb na Ostrožnem brdu 14. 3. 1944 ko so le-ti obkolili železniško postajo, potem pa skupaj z borci vneto razbijala prometne naprave ter se po končani akciji skupaj z nami vrnila v Dol. MOBILIZACIJA V ZGORNJI SLOVENSKI ISTRI Naslednje dni je naš bataljon skupaj s političnimi organizacijami, komanda mesta Koper tedaj še ni bila ustanovljena, razglasil splošno mobilizacijo v vaseh zgornje Istre. Bataljon se je premaknil na sektor Popetra — Trsek. Že prve dni se je precej domačinov prostovoljno javilo v bataljon, mnoge smo mobilizirali, prihajale pa so tudi ženske; tedaj je prišla v naš bataljon tudi naša poznejša bolničarka Ostrožno brdo 1944. Pogreb 16 partizanov, padlih v borbi " Sušici 14. ali 13. 3. 1944 . (Nadaljevanje & . dn tarvo vrši - uu montecchi t>. u.. telefon 93-hoh id «4-638 - Postni predal Irei četrtletna 1 250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Start trg 3/1., telefon 32-207, tekoči račun pri beseda - Oglasi za tržaško In gortško pokrajino se naročajo prt upravi - 659 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA it. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno Vj, tednu m nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo triasu« <(i Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150. finančno-upravnl 350, osmrtnice 150 Ur - Mali op • Iz vseh drugih pokrajin Italije prt % Bo Jugoslavija v Barceloni Ignis Var e se zasluženo osvojil našla pot proti Mehiki? naslov državnega prvaka 1969 IZ DOMAČEGA ŠPORTA PRVI POHOD I. BATALJONA I.O. V ISTRO Pogreb na Ostrožnem brdu Triestina je gostovala na novem igrišču Vesne Slovenski derbi na stadionu «1. maj»: Zarja — Primor*® Union je iztrgal Vianiju le točko Pred dnevi sta se pomeriU med seboj šolski reprezentanci (zgoraj) in klasične gimnazije (spodaj) 16 ( MAKS ZADNIK j Med Snežnikom in morjem Spomini na NOB - Istrski odred v Brkinih in Istri Ob odprtem grobu sta padlim spregovorila komisar Leon Klemenčič in Milan Gulič. Gulič je z vso ginjenostjo govoril o komisarju Iztoku. Vsi pa smo ob odprtih grobovih tovarišev prisegli, da se bomo sovražniku maščevali. ppn ^ Marija Vergan.*) Večina obveznikov je odhajala z veLfii-‘'i marsikomu pa so se, ko je zapuščal mlado ženo in aet.0, f otroke, ulile solze; velika večina je odhajala z zaves 1^,^ se je treba boriti proti zločinskemu in do skrajnosti ženemu fašizmu, ker so vedeli, da brez boja ne bo uničiti sovraga in osvoboditi ljudstva in domovine-v partizanske enote je bil za vsakogar hkrati velika do domovine in osebna žrtev ter odpoved domu in Že v nekaj dneh smo zbrali v vasi Trseku, kjer se je bataljon, približno 150 novincev in ena četa jih je 22-aprila spremljala v Brkine. vasi je bil šop borovcev, nas je stiskalo v grlu in srca nam je obdajala tesnoba, saj nas je bila večina še pod vtisom strašnega pokola pred šestimi dnevi na Stari Sušici. Ljudje v zgornji Istri pa so nas sprejeli izredno radostno, s silnim revolucionarnim poletom in pogumom. Posebno vesela je bila mladina v Dolu in sosednjih vaseh. Ljudsko navdu šenje, njihova neustrašnost in pripravljenost na žrtve in boj, so kmalu pregnale tesnobo iz naših src. Ljudje, posebno mladinke, so dobesedno zahtevali, da čimprej napademo fašiste. Zato smo že naslednji dan odločili, da razbijemo fašistične straže in uničimo železniško postajo v Podgorju. Dekleta iz Dola so zahtevala, da jim moramo dati orožje, da bi šla z nami v boj. Orožja jim sicer nismo dali, šla pa so z nami, nam kazala pot in se skupaj z borci razvrstila v strelske vrste, V primeru poraza bi bila Jugoslavija izločena iz tega tekmovanja, v finalno kolo pa bi šla Belgija BARCELONA, 30. — Danes ob 20.30 bodo v Barceloni odigrali kvalifikacijsko srečanje za vstop v finalno kolo svetovnega nogometnega prvenstva med Španijo in Jugoslavijo. Za Španijo ta tekma nima posebnega pomena, drugače je pa z Jugoslavijo, ki ima pred seboj le eno možnost, če hoče še ostati med kandidati za potovanje v Mehiko: zmagati. Jugoslovanska reprezentanca je namreč opravila v tem tekmovanju nekaj nesrečnih nastopov. Tako je izgubila prvo srečanje z Belgijo in ta je trenutno po zmagi nad Jugoslovani glavni kandidat za napredovanje v finalno kolo. V povratni tekmi ji namreč za vstop v finale zadostuje že neodločen izid. Jugoslovani pa so trdno prepričani, da bodo (če jim uspe drevi seveda najprej odpraviti Spance) v povratni tekmi Belgijce premagali. obe enajsterici bi se morali tako pomeriti še v dodatnem srečanju iz katerega pa bi morali oditi Belgijci — po besedah samozavestnih Jugoslovanov — zopet poraženi. Jugoslovani stopajo z drevišnjo tekmo na dokaj zavito in spolzko pot, na kateri jim bo vsak, tudi najmanjši spodrsljaj usoden. Trenerja obeh reprezentanc še nista objavila uradnih postav svojih enajsteric. Kot pa vse kaže, bodo poslali Španci na igrišče e-nako moštvo, kot je bilo tisto, ki je v drugem polčasu igralo proti Švici. Moštvo bi torej moralo biti sestavljeno tako: Sadurni: Martin, Videgany: Gla-ria, Tonono, Zabalza: Aniancio, Grosso, Bustillo, Velazoues, Rei-xac. Iz sestave ekipe je lahko ugotoviti, da tvorijo glavnino reprezentance igralci Barcelone in Real Madrida. To so izkušeni nogometaši, ki bodo poleg tega igrali mirno in brez treme. saj nimajo česa izgubiti: tri zapravljene točke v dvobojih z Belgijo so jih izločile iz tega tekmovanja in njihov nastop bo v bistvu le nastop, s katerim bodo skušali rešiti ujled španskega nogometa. Vse drugače je z Jugoslovani, ki «jurišajo» izključno na zmago in je moral zato zvezni kapetan Rajko Mitič temeljito pretresti vse svoje razpoložljive igralce, da bi se lahko odločil, kako bo sestavil reprezentanco. Tudi Mitič uradno še ni izdal poimenskega seznama svoje enajsterice, vse pa kaže, da bodo «plavi» poslali v borbo za vozovnico proti Mehiki tako ekipo: turkovič; Bajič. Gračanin; Pavlovič, Paunovič. Holcer; Biekovič. Trivič. Osim, Ačimovič. Džajič. Sestava jugoslovanske enajsterice odkriva, da bo Mitič verjetno ubral s svojo ekipo taktiko protinapadov, saj to vsekakor ni izrazito napadalno moštvo Ker pa seveda tudi ta postava še ni u-radno potrjena, lahko pride danes do sprememb, zaradi katerih bi se tekma lahko odvijala tudi drugače. jel «zlati pokal« sekcije športnih novinarjev Jugoslavije. Program letošnjega tekmovanja bo naslednji: 3. avgusta v prvem kolu: Crvena zvezda - Vojvodina; Hajduk - Dinamo, Sarajevo - Partizan; 6 avgusta: Vojvodina - Partizan, Dinamo -Sarajevo, Crvena zvezda - Hajduk; 10. avgusta: Hajduk - Vojvodina, Sarajevo -Crvena zvezda in Partizan - Dinamo; 13. avgusta: Vojvodina - Dinamo, Crvena zvezda - Partizan, Hajduk - Sarajevo. Zadnje kolo 17. oziroma 20. avgusta: Dinamo - Crvena zvezda. Partizan - Hajduk in Sarajevo -Vojvodina. DIRKA PO ŠPANIJI Sels osvojil 6. etapo Steegmans rumena majica ALMANSA, 29. — Belgijec Sels je zmagal na 6. etapi kolesarske dirke po Španiji. 231 km dolgo Jugoslovanski prvaki za «Zlati pokal» BEOGRAD, 29. — Zveza nogometnih povojnih prvakov Jugo siavije, katere člani so Crvena zvezda (Beograd), Partizan (Beograd), Dinamo (Zagreb), Hajduk (Split), Vojvodina (Novi Sad) in Sarajevo je sklenila danes, da bo do v bodoče vsako leto po končanem nogometnem prvenstvu organizirali medsebojni nogometni turnir, katerega zmagovalec bo pre- s poprečno hitrostjo 42,497 km na uro. V njegovem času so prispeli še: 2. Lopez Rodriguez (šp.) 3. Steegmans (Bel.) 4. Wright (VB.) itd. Skupna lestvica 1. Steegmans (Bel.) 26.25’29” 2. Wright (VB) 2” zaostanka 3. Echevarria (šp.) 9” 4. Michelotto (It.) 12” 5. Pingeon (Fr.) 19” 6. Marine (šp.) 23” 7. Bellone (Fr.) 23” 8. Linares (šp.) 25” 9. San Miguel (šp.) 27” 10. Wagtmans (Hol.) 32” in drugi. Iz A lige sta izpadla Boario in Ramazzotti Ignis iz Vareseja je zasluženo o-svojil letošnji naslov italijanskega košarkarskega prvaka. Po dolgi in izenačeni borbi v prvenstvu je Ignis prav v zadnjem kolu z visoko razliko premagal svojega neposrednega nasprotnika Simmenthala iz Milana. V B ligo sta nazadovala Boario in Ramazzotti. Letošnje prvenstvo se je začelo v neugodnem ozračju. Posledice po-nesrečnega nastopa italijanske reprezentance na olimpijskih igrah so codrezale noge» demoraliziranim reprezentantom. Trenerji so bili zato v resnih težavah s sestavo moštev, kajti tudi na «tujem trgu« je bila popolna suša. V ZDA so nam- reč komaj ustanovili novo profesionalno zvezo ABA. ki je takoj segla med najboljše ameriške amaterje s privlačnimi ponudbami. V Evropo so torej prišli poprečni e-lementi ali, kot mi je povedal Till-man: «Pridemo v Evropo, da bi spoznali nove ljudi. Gotovo ne za denar. Za nas je to osebna izkušnja.« Takih igralcev pa je malo. Med tujci je prišel iz Belgije sloviti Radivoje Korač, strah vseh evropskih obramb. Tudi v Italiji je dosegel največje število košev, kljub temu ni mogel preprečiti izpada svojega moštva (Boaria iz Padove) v nižjo ligo. Težave s sestavo moštva je imel tudi slovenski trener NARASCAJNISKA KOŠARKA Tudi Bor in Polet nastopata v okviru mladinskih iger Danes popoldne bodo na sporedu prva srečanja Danes se bo pričel v Trstu občinski del tekmovanja v košarki v okviru mladinskih iger. V kategoriji naraščajnikov se je pri- pot od mesta Alcazar de S. Juan javilo 14 ekip, ki so jih organiza-do Almanse je prevozil v 5.26’07”,' torji razdelili na tri skupine. Vse BALINANJE JUTRI V PADRICAH Veliko zanimanje za turnir Gaje Prijavilo se je 60 dvojic - Kvalifikacije bodo na raznih igriščih Vse kaže, da se obeta balinar-1 zvečer, ko bo tudi nagrajevanje skemu turnirju za 1. trofejo Gaje najboljših dvojic tak uspeh, da ga niso pričakovali niti sami organizatorji. Prijavilo se je namreč kar 60 dvojic, tako da so morali prireditelji nekaj parov (domačih) celo zavrniti, saj za vse ni bilo prostora na tekmovalnih prostorih. Vodstvo Gaje je prvotno pričakovalo, da bo nastopilo približno 40 ekip, število nastopajočih pa je zdaj kar za 50 odstotkov večje. Sinoči so se prijavila Se naslednja društva (v oklepaju število ekip): Itaisider (1) La Rosa Ronke (1) Vermeglianese (2) Gaja (6) Bocciofili Giarizzole (5) Rossi ACLI (2) Trinese (3) Agricoltore (1) Campanelle (2) poleg teh pa še po ena ekipa iz Devina in Sv. Križa. Kvalifikacijski del tekmovanja bo kar na 28 igriščih v Trstu in okolici, finalne borbe pa se bodo začele okrog 13. ure v Padričah. Tekmovanje bo seveda «non stop«. Po predvidevanju se bodo zadnje tekme zaključile okrog 22. ure Nogometno tekmo Špani ja -Jugoslavija bo prenašala drevi ob 20.25 jugoslovanska televizija. Turnir se bo začel jutri zjutraj ob 9. uri. lil slovenske ekipe, ki so se prijavile za to tekmovanje, to so Bor A, Bor B ln openski Polet nastopajo v skupini B. Tekmovanje v tej skupini, ki obsega poleg omenjenih ekip še Mi var A, se bo odvijalo na Opčinah, na igrišču pri Prosvetnem domu. V občinskem delu mladinskih iger ni važno kdo zmaga, važno je samo, da se ga udeleži čimveč mladincev. Ob koncu tega dela tekmovanja ne bo namreč sestavljena nobena uradna lestvica in se bodo lahko vse e-kipe . udeležile pokrajinskega dela, v kolikor so redno igrale v občinskem delu. Zato sta tako Bor kot Polet vpisala za tekmovanje svoje ekipe, čeprav realno gledano, nobeno od njih nima resnih možnosti, da bi kdo ve kaj napredovala. Res je pa, da si bodo mladi fantje nabrali mnogo izkušenj v tem sicer bolj domačem, a nič manj napornem tekmovanju. Favorit skupine B je nedvomno Mivar, ki se je temeljito pripravil na tekmovanje. Bor A se mu bo skušal zoperstaviti, ekipa pa je še zelo mlada in neizkušena, čeprav ima v svojih vrstah več obetajočih igralcev. Trener je namreč sestavil ekipo brez bratov Hrvatič (ki bi sicer po starosti še lahko igrala) prav zato, da bi mlajši i-gralci prišli bolj do izraza. Na približno isti ravni bi moral' zaigrati Polet, ki ga bo tokrat okrepil mali, a nadarjeni Adrijan Sosič. Bor B bo po vsej verjetnosti «pepel-ka» te skupine, sodeč po neizkušenosti in mladosti njegovih igralcev, prav zaradi tega pa ne bo imel kaj izgubiti. V ostalih skupinah sta favorita Hausbrandt in Lloyd A, ki bi morala po vsej verjetnosti napredovati v meddeželno tekmovanje. Tekmovanje v skupini B se bo uradno pričelo danes, 30. t. m. z naslednjim sporedom: ob 15.45 Mivar A - Bor A ob 17.00 Bor B - Polet. Kristančič, ki je prav tako v zadnjem trenutku vključil v ekipo simpatičnega črnca Allena. Allen, ki je bolj podoben kuharju ali dvigalcu uteži kot pa košarkarju, je v veliki meri pripomogel, da je videmsko moštvo Snaidero ostalo v A ligi. Kristančič je znal mojstrsko vpeljati v moštvo preproste in u-činkovite sisteme, ki so se najbolj prilegli temu značilnemu igralcu, Joeju «Big» Allenu. Letošnje prvenstvo je bilo nadvse izenačeno. Uspela so lahko le dobro pripravljena moštva. Potrebna je bila izpiljena skupna igra, da je lahko moštvo uspevalo. «Match-Winner», zmagovalec srečanj, je tako prešel v ozadje. Primeri Igni-sa, Eldorada, Butangasa (v začetku prvenstva). Snaidera, Noalexa in Fidesa so dovolj jasni. Košarka je predvsem skupna igra, in v teni smislu je italijanska košarka napredovala. Prišle so na dan seveda tudi običajne hibe: italijanski košarkar je že zaradi svojih psihofizičnih lastnosti napadalen in zato slabo brani. Ta hiba se seveda odraža tudi v reprezentanci. Kvalitetno je bil torej napredek le skromen, tudi zanimanje navijačev je nekje stagniralo. «Boom» italijanske košarke se torej nadaljuje, toda p.očasneje, kot so pričakovali predstavniki FIP. Z ustanovitvijo precejšnjega števila centrov za mini-basket bi morala italiianska košarka dobiti nove sile. Federacija pa še vedno nekoliko hira: ni sodniških kadrov, trenerjev je malo. O-i bičajne hibe! Hibe, ki so se od-1 ražale v samem prvenstvu A lige Sedaj pa čakajo igralce številni spomladanski turnirji, kjer reklama denar, bolj malo pa tudi pristen šport, popularizirajo to športno panogo. Končna lestvica A lige je naslednja: LESTVICA Ignis Varese 22 17 5 1563 1422 34 Simmenthal 22 16 6 1633 1449 32 Fides Nanoli 22 15 7 1618 1480 30 Noalex Ven. 22 12 10 1420 1454 24 Oransoda 22 11 11 1469 1475 22 Snaidero 22 H 11 1665 1674 22 AlTOnesta 22 11 11 1561 1580 22 Eldorado 22 11 11 1469 1543 22 Butangas 22 10 12 1603 1588 20 Candy 22 9 13 1521 1543 18 Boario 22 7 15 1521 1603 14 Ramazzotti 22 2 20 1440 1672 4 B. L. DOMAČI ŠPORT Takšno je, novo, s prostovoljnim delom zgrajeno nogometno igrišče v Sv. Križu (Foto M. Magajna) DANES Sreda, 30. aprila 1969 KOŠARKA Mladinske igre 15.45 na Opčinah, Prosvetni dom Mivar A - Bor A * * * 17.00 na Opčinah, Prosvetni dom Bor B - Polet JUTRI 1. maja 1989 ODBOJKA Moška D liga 10.00 v Vidmu, Ul. Pradamano CSI - Bor B * * * 09.00 v Gorici, Ul. Puccini Olimpija - Kras ■k * * Ženska C liga 10.30 v Trstu, stadion «1. maj« Bor B - Porzio BALINANJE Trofeja Gaje 09.00 v Padričah Tekmovanje dvojic