Splošni vestnik. Henrlk Schrelner, mnatelj učiteljišča T Mariboru in predaednik Slo^enske Šolske Maticp, odlični slo^enski ppdagog, je obhajal dne 1. tm. šestdesetletnico svojega rojstva. Se mnogo let! Nedolžna poroČila, ki nara jih je drŽ87B0 pravdaišt70 zadnjič zaplenilo, se nam 7 resniei smilijo, da so postale žrte7 krute roke — 7 naše naj^ečje presenečei-je. Nidesar tako groznega nismo poročali, saj so bila to 7endar dejanja in njih poaledice, ki jim patronira uaša sla7na c. kr. vlada in baron Schwarz sam. Že oseba in korporacija nam jarn&i, da nismo poročali morda 0 kakib — hudodelstvih! — Toda naj si zapomni ta naša sla^na c. kr. dež. vlada in baron Schwarz: Cehočeta pobeliti črne madeže svojih dejanj s konfiskacijaminašega glasila — ata posegla po napačnem sredstvu! Naš glas je dovolj močan in čul se bo preko naše sla^ne c. kr. dež. 7lade! Uspehl vladno-klerikalno gonje nad učiteljst7om na Kranjskem se že javno pokazujrjo. No, do lepih razmer 7 šolstvu je in bo še pri^edla naša sla^na in npra7ična" c. kr. dež. 7lada in klerikaluo - nasilna 7ečina 7 dež. šol. 87etu našo deželo. Za sprejem 7 učiteljišče 7 Ljubljani ae jih je priglasilo letos borih 2S (leta 1903 jih je bito 93!) beri, reci in piši: oscmindfajset. Tu je plod 7aših dejanj za blagor šolst^a! Kmalu ne bo nikogar 7e6, ki bi se hotel posvetiti učiteljskemu stanu pri nas. Bonio pazili, koliko absokento? ostane pri učiteljstvu in koliko jih odide 7 druge kiono7ine. Se radi bosrte prejeli one učitelje, ki jih sedaj pošiljate 7 penzijo, Dazaj in veseli boste, Č9 bodo sploh hoteli priti 7 7ašo službo, Le nekaj časa še tako Daprej, pa bosete morali laike nastavljati za učitelje in dr. Šušteršič bo zado^oljen, ker ti bodo goto^o Slomškarji; Gostinčar bo pa 7 drž»7nern zboru obstruiral za slo^ensko uni^erzo, 7 katero bodo pohajale dotične bodoče generacije, ki jib bodo vzgojili ti učitelji-Iaiki! Oj, zlati 7ek zdaj muzam krarjjskim pride! — Vprašanje je pa še, kakšen material je teh 26, ker se 7 današnjih dneh malokdo izpozabi, da bi prosto^oljno silil pod bič. nPa saj za učitelja je 7sakdo dober", tako menijo novodobni moderni pedagogi 7 dež. šol. S7etu. Pri izkušajah pa tudi ne morejo biti pre^ee izbirčui. Ce nikdar, sedaj imarao upanje 7 bodočnost slo^enskega naroda. Gostinčarju Ia7oro7 7enec za uni^erzo, dr. Šušteršiču pa za ljudsko šolst^o! K preplrn nstarlh" in nmladihu si do7oljujomo izreči tudi mi S7oje mnenje. Munimo, da govorimo z mislijo 7sega naprednega ueiteljstva, ki deluje za D. 0. M, če izja^imo, da se natu zdi neumestno stavljati 7 osredje premira Bstanh" iu ^mladib" D. G. M, Niamo kouser^ati^ci, 7endar naj si prizadeti faktorji poiščejo dzugo središče, okrog katerega bodo plesali iu se bili. D. C. M. ni sredst^o za razue kompromise in tudi ni prostor za doigrauje boja med Bstarirni*- in Bmladimi*', uajmanj pa, da bi sedružbino ime zanašalo 7 jarnost potom t e h b 0 j e 7. Odborniška mesta 7 Družbi niso častoa mesta, zato jih naj zasedajo le oni, ki so voljni delati. Neizprosni moramo biti 7 tem oziru, ker 7 odboru Družbe potrebujemo koncetracije dela, ne pa razd^ajanj, D070IJ nasilnega uasprotnika srao dobili sedaj proti 0. M D. 7 lastnem narodu — zato zahte^amo mir! Učiteljstvo pa pozivljemo, da se ne da razburjati po teh prepirih, da 7neto in temveč dela in stori 7 podružnicah za Družbo, da ne bodo ti prepiri na korist našim klerikalcem. Go^orili bomo pa odločneje, ko pride čaa, zato, toparišice in to^ariši, delajte, da Dam 11 e bodo predbacivali, da uismo opra7ičeni go^oriti! Legatl Clrll-Metodori dražbi. Sedaj je definiti^no rešeno, koliko dobi Družba čistega iz Kotnikooega ia Polako^ega legata. Iz Kotniko^e zapuščine dobi čistega 427.000 kron, iz Polako^e pa 150.000 K. Obe vsoti nad pol milijona krou ima družba že 7 rokah in bo uporabljala od ujih le obresti. ImenoTanje. Dr. Iran Prijatelj, asistent ua dvorni knjižuici na Dunaju, je imenovan za pristava pri istem uradu. »Srobodna sola" In uprarno sodlšče. Upra^no sodišče je razglasilo razsodbo t zadevi pritožbe društva BS7obodna šola" proti razsodbi naučnega ministrstva z dne 24. junija t. 1., ki je potrdilo sklep dež. šol. sveta, da mora društyo pri izogibu splošne prepo^edi pouka na srojih šolah doprinesti dokaz, da je pristojna cerkvena oblast, oziroma verska družba potrdila naznanjene ji učitelje za verski pouk, oziroma da je društvo tozadevno storilo potrebne korake. Upra^no sodišče je pritožbo društva zavrnilo. Eazaodba upravnega sodišča je 7 marsikaterem oziru zanimiva. Tako n. pr. pra^i upra^no sodišče, da je nazor naučnega mioistrstva, (eš, da se ne sme na šolah društva nastaviti kot 7eroučitelj samo tisti, ki ga 7eraka oblast spozna za to sposobnim, napačen. Dalje je izreklo naučao ministrstvo, da mora ustanovitelj zasebne šole še pred otvoritTijo šole doprinesti dokaz, da se je glede 7erouka sporazumel 8 cerk^eno višjo oblastjo. Tuai ta nazor je spoznalo upravuo sodišče za napačen. Pač pa je zavrnilo upravuo sodišče pritožbo društva iz sledečih razlogov: Glasom zakona iz leta 1868. ima cerke7, oziroma 7erska družba na 7seh, torej tudi zasebnih šolah, pra^ico do 7erouka. Zato 7zdrže7atelj šole ni opra^ičen čisto enosta^oo ignorirati to pra^ico cerk^e za pouče^anje 7erouka, ampak se mora prej prepričati, ali je cerke7 pri volji te pra^ice se tudi posluže^ati ali ne. Šele če tega noče, sme pustiti 7zdrže7atelj šole pouče^ati 7erouk od pos^etnih učitelje7. Vzdrževatelj šole rnora torej S7oj namen 7erski oblasti naznaniti in šele, če ta ne pošlje nikakega 7eroučitelja, ga lahko nasta^i on sam. Društ^o ,,S"7obodna šola" pa te dolžnosti ni izpolnilo, in šolske oblasti so bile upra^ičene, zabte^ati tozade^no por.očilo. Društ^o BS7obodna šola" se baje tudi tej razsodbi m namerava ukloniti, pač pa namerava javiti oblastim, da ne ustano7i zasebnih šol, ampak za?od, 7 katerem bi se pouče^ali 7si predmeti is^en 7erouka. Zopet nemške niarke. Mesto Bremen je dalo 2000 mark za Boseggerje? fond. Nara^nost neču^eno je, da 7lada dopušča, da Nemčija oficialno podpira germanizatorično delo šulferajna. Kaj bi se zgodilo, če bi n. pr. Mosk^a dala družbi sv. Girila in Metoda 2000 rublje7. Takoj jo razpuste. Dunaj hofe germanlzirati. Dunajski župan Neumayer je obljubil neraškemu šulferajnu, da ustano^i 7 tistih okrajib, kjer je največ Ceho7, nemške otroške 7rtce. S tem boče ponemčiti češko deco na Dunaju.