Listek. Človeško življenje. (Pravljica iz jutrovih dežel; iz ruščine prevel J. Vrtiški). Kmalu potem, ko je ustvaril Stvarnik sveta živa bitja, sklenili so osel, pes, opica in čluvek obrniti se do Boga, da bi zvedeli dolgost svojega življenja, in kaka uloga je komu odločena. Niso se pa mngli zjediniti, kdo izmed njih naj prvi vpraša Boga za to. Tedaj se odloči osel v svciji nestrpnosti, biti prvi, in se obrne do Gospoda — bil je ta trenotek ravno nekako zamišljen v druge pnsle — s vprašanjem o svojih dolžnostih. Razjarjen vsled oslove nestrpnosti odgovori mu Gospod, da je njegova naloga v življenju. nositi na svojom hrbtu tuje breme. Osel s^ čuti skrs-jno razžaljenega s svojo osodo ter pnprosi Gospuda, naj mu puve, koliko ča«a mu j<> odlo6eno živeti. — «Trideset let», reče mu Stvarnik. — «Milostivi Bog», spregnvon v solzah osel, «usmili se m^ne in skrajšaj ta čas. Jaz se ne bom mi>gel tako dnlgo mu^iti. Moj hrbet se mi zl>mi pod težkim nHzncisnnn hrempn<>m, in n<>ge moje mi izkrvavij>> vslt-d neumnrnega gibanja; kajti. kadar zvedo IjmJje o muji osudi, ne bom imel pivd njimi niti pokoja niti počitka*. — Gospod se usmili nad živinčetom, skrajša njegovo življenje do 18 let ter mu veli, naj se odstrani. Takoj za tem pride k Bogu pes, da bi zvedel o nalogi in dolgosti svojega življenja. Zapazivši, da je Gospod silno zamišljen, stisne se v kot, da ne bi obrnil njegove pozornosti nase, in sklene čakati, dokler se ne obrne k njemu. Čez nekaj časa odloži Gospod svoje delo v stran in se ozrč. Pes se požuri porabiti priliko in, mahajoč z repom, približa se k prestolu. Gospod se zavzame nad krotkostjo in udanostjo živinčeta ter je vpraSa, česa želi. Pes mu plašno predloži svoja vpraSanja. «Pojdi», odgovori mu Bog, «k človeku in se vedi pri njem ravno tako, kakor si se vedel pred menoj; boj se in spoštuj ga ter čuvaj njegov dom, da ne bo nihče ničesar odnesel brez njegovega vedenja. Če pa kdo to stori, moraš ga grizti, trgati in na vse načine preganjati, dokler ne odda, kar je na tihern vzel. Dolgost tvojega življenja znaSa 30 let. A osel se je pritoževal, da je 30 let zanj preveč in jaz sem mu zmaniSal njegnvo življenje do 18 let. Si-li zadovolien a 18 leti?» • Milostivi Bog! zaupije pes v obupnosti, tako dolgpga časa, kakor }e 18 let, ne botn mogel udano služiti svojemu gospodarju. Cuvati in stražiti noč in dan, je preveč utrud- ljivo. Postaram se kmalu in postanem nesposoben za delo mnogo let poprej, ko končam svoje življenje. Gospodar me bode pa krmil samo dotl6, dokler mu bora koristen, potem pa bom trpel silo in pomanjkanje že dolgo pred tem, ko pride ura moje smrti.« «Usmili se me, Bog<. Gospod se usmili psa in skrajša čas življenja njegovega do 12 let. Zdaj pride opica na vrsto. Tudi ona najde Gospoda pri delu. Toda njej se ni ljubilo čakati; da bi obrnila nase pozornost, začne se zvijati in se prekucavati. Dolgo se je pačila in se vrtela, dokler je ni Gospod zapazil in je vprašal, kaj bi rada. «Vedeti hočem, kakšna je moja naloga v življenju?* odgovori opica. — »Ravno to, za kar si se v tem trenotku izkazala sposobno. Ti si odločena za razveseljevanje človeka in moraš živeti 30 let« «Oj, ne, pravični Bog! Tako dolgo življenje bo zame neznosno. Pačiti se in norce briti pred vserai, to je nesrečna osoda. Če bom dolgo živela, postanem le nadležna sebi in drugim. Prosim te torej, skrajšaj moja leta !» — Go.spod je uslišal prošnjo opice in določil čas njenega življenja na 10 let. Naposled pnde tudi človek z istimi vpraSanji. «Tvoja naloga v življenju \e taka», reče mu Vsegamogočni, — »uči se in si pridobivaj znanosti, ženi se, in se množi, gospoduj nad vsemi drugimi stvarmi, obdeluj zemljo in živi v ljubezni in sreči». — «Kako dolgo?» vpraša človek. — «Celih 30 let», odgovori mu Bog. «Oj kako malo!» vsklikne nezadovoljnež. >Jaz ne bom mogel vsega storiti v tako kratkem času. Do sedmega leta ne bom prav nič vedel, kai se godi okrog mene; do dvajsetega leta moral bom vbijati v svojo glavo razne vede in ostalih 10 let uporabljati jih za pridobivanje bogastva, potem pa pride čas ostaviti vse, ne da bi vžival plodov tega, s čimer sem se trudil ves čas in ne da bi okusil radosti v svojem življenju. Kedaj pa pride čas ženiti se, roditi in vzgajati otroke, vživati družinsko srečo in se posluževati bogastev, katera si naberem v potu svojega obraza? — «0 Gospod, podaljšaj čas mojega življenja!* Vsegamogočni Bog se nasmehne in reče: «Dobro, dodam k tvojim letom čas življenja oslovega — 18 let. Idi v miru in bodi srečen! Vedi, to je skupaj 48 Iet.» — »Usmiljeni Bog! Tudi to je premalo časa, da bi užival srečo življenja>. — «Tedaj vzami si Se leta psa in živi še 12 let». — «Ne morem li živeti vsaj še malo dalje,« reče človek in poklekne, vedno še nezadovoljen. «Nu, tedaj ti dodam na konec še leta opice. Sedaj pa pojdi in živi kakor jnoreš!* reče mu Gospod. In človek je odšel zadovoljen s tem, da si je izprosil celih 70 let. 0 revni človek! Zastonj si želiš tako dolgo živeti! Ko si preživel prvih 30 let, hlastajoč po znanostih in bogastvu, postal si osel — ti nosiš jarem: trudiš se in skrbiš za ženo in otroke. Po preteku 18 let takega življenja začneš živeti pasje življenje; prihodnjih 12 let stojiš liki psu pri vratih in stražiš svoj dom, živeč od drobtin, katere dobivaš od svojih, ne videč hvaležnosti za vse to, kar si storil zanje. Poslednjih 10 let živiš življenje opice: tvoji otroci in unuki gledajo na tebe, kakor na brezkoristao žival in se smejejo nad tvojim starim, spačenim obrazom. Tako dosežeš 70 let in se približaš grobu, ne da bi užival sad vsega tega, na kar si raCunal, ko si prosil Boga za podaljšanje svojega življenja do 70 let. Smešnica. Franček in Tonček sta bila proti večeru na vrtu. Ko odideta, zapira Tonček ograjno leso prav skrbno. »Čemu si toliko prizadevaš in tako skrbno zapiraš« ga vpraša naposled Franček. »Da ne bo mrzlo šlo po noči v vrt« se odreže Tonček. Oni dan se je Zvitoglav toliko trudil, da bi reSil to-le vprašanje: »Zakaj se pri toliko blagajnikih noge premikovati začnejo, brž ko se jim natančneje pogleda na — prste?«