Osrednjemu odboru S. K. S. Z. v Ljubljani v premislek. Qd dne do dne postaja S. K. S. Z. važnejši kulturni faktor. Življenje se razvija, da je veselje. Kmalu skoro ne bo več vasi, ki ne bi imela svojega IzobraževaJnega društva. Mladež se čvrsto giblje in organizuje v telovadnih odsekih. Sadovi dollgoletnega truda in sejanja dozorevajo. Ko se delo in organizaicija tako širita, je za rvsakega narodnega delavca nujno, da ima o vsem gibanju celotno jasno sliko vsega kulturnega. stanja, oziroma Ijetnega razvoja. Treba je registrirati, zbirati in deliti moči. Treba je tudi drug drugemu biti v zaslombo., Saj se skušnje ne smejo omejiti le na poedince, bodisi osebe ali 'društva. Ce pregjedujemo vse gibanje, ki ga je ustvarjla katoliška renesauca slovenskega ljudstva v zadnjih dveh deseilstjili, in rastoče zabteve obširne orrganizacije, kakor jo S. K. S. Z., skoro da pridemo ido zaklju|6ka, da vkljub vsej mnogfostranosti, obširnosti in delni vzornosti vendarle nečesar manjka: iPoediniim delom ceie orgja-njizacije, t. j. poedinim Hruštvom Zveze, je treba najožjega duševnega stiIča, skratka: inanjka lastnega glasila! Važni so vsakoletni sestankl, kot je bil n. pr. letošnji na Jesenicali, lansko leto v Mariboru, važni so tudi stiodi v manišem obsegtu, a vkljub vsej svoji poraenlijivosti nikakor ne morejo nadomestiti pereče potrebe: trajne, nepretrgrane idejne zveze. Prepričani smo, da je ta nedostatek glavnemu OcDboru in tudi ysem prijateljem krščanskosocialne orgfanizacije več ali manj znan. Ne škodi pa, 6e pride tudi izven odbora, vodstva, inicijatiVa. Danes iočemo samo o glavnem sprožiti' misel o posebnem •glasilu, ki bi ga naj izdajala S. K. S. Z. Mirslimo pa si to glasilo pp vzoru nemškega Jčrš6. soc. glasila MSoziale Reform'% nekaka ČetrtJtetna poročila, ki bi prinašala kratke zanimive članke o socialnem gibanju, zlasti pa, razmotrivala o načelnem in, praktičnem oziru društvena, sploh organizačna vprašanja. Glavni del pa naj bi bil posve<5en poročilom poedinih iz(obraževalnih 'društev o vseh J)odrobnostih notranjega in zunanjega društven.eg|a leta od četrtletja do četrtletjla. ;Tako bi si od časa do časa brez posebnega truda sami ustvarjalii bilanco dela, uspehov in — nedostatkov. Dobili bi pregled o delavnosti poedinih Hruštev, a ne le to, tudi o stangu društva vobče, lahko bi ji'h razdelili po svoji agjlnosti v ppsamne kategorije. Poročati pa bi morali o sejah, sklepih., mesečnih sestankih. in tvarinah, ki se je na njih obrav•navalo, o stanju knjižnic, izposolevanju knjig, pripomočkili in novostih, ki poživljajo društveno živ- Ijenje. A ne le vse lepo in dobro, tudi napake naj bi se odkrivale. Brozdvomno bi tem potom vsaj približno poznali celo organizacijo tudi v njenih potirobnostih.. Kot pričetok poročil smatramo društveni koleidarček. Kar podaja, je k večjemu tisočerni del vsega, kar bi morali imeti zbnan-aga, zapisanega. Koliko novic leži ra-zmetanih po raznih časnikUi. Kdo naj jili zbira, da si vstvari objektivnp sodbo o napredku nažega ljudstva? Prepričani stmo, da bi donesla nasvetovana poročila bogat donesek k sliki — slovenske kulture! Kulturni zgodovinar, ki bo pisal o niaših organizacijah, bo hvaležen, ifla mu ne bo treba brskati po li^tičih, da vlovi malo zrnja. Kaji|moramo pokazati tujcu, ki hoče preštudirati naše kulturne uspehe? Peljemo ga v Ljubljano in pravimo: gl9j in občuduj in piši o krasni naši stavbi! V roke mu pa ne damo dobrega voditelja, ker ga — njmamo! Revež si pomaga, da obišče tuintam zanimivejše kraje, da si tako ustvari karikaturo, mesto resnične, harmonično sestavljene slike o našem kulturnem stanju. PoroČila bi bila neprecenljive vrednosti za vsako društvo pcsebej. Tu bi dobivali člani, zlasti voditelji, marsikatere migljaie za izpopplnjenje, izboljšanje, preustrojitev, prenovitev lastnega društva. Po poroBilih bi se misli, skušnje, ukrepi in sklepi poedinih društev izmenjavale in socializiral&. Postala bi taka poročila važen vzgojni faktor pri pro-svetnem gibanju. Ne le podajala bi tvarine drugim, nego tudi vzbujaia bi agiluost, množila zavzetje za dobro stvar. Današiua raitresenost in krajevna ložitev bi polagoma izginila. Poročila bi torej pospeševala to, kar hočejo letni skupni shodi in posvetovanja. Treba je krepke centralizacije, da se čuti moč skupnosti. Poročila bi bila viden zr.fik tc koncer.tracijo sil. Vsa nesoglasja, ki bi s časoma lahko nastala med središčem in perilerijo, bi se v poročilih več ali manj oblažila, pojasnila in pr*avo6asno *aapre6ila. Glasilo bi duševno družilo yse oddaljene drobce, služilo bi mejdsebojneniu sppznavlanju in umevanju. Priznati mcramo, da se 'danes še vedno poznamo premalo in radi ,,Vseslovenjjo" sodimo samo z vidika — provincializma. Idejo celokupnosti bi tem potom praktično zanesli med širše raase. Ponoc5ila bi bila sčasoma najvažnejši posredovalelj mq'd dru.štveniki, društvi vseh delov Slovenije. Resnica je, da se pri nestalnosti zlasti delavskih krogih poi?gube člaHi^ ki so pretrgali stik z domai5im društvom in odšli v tujino, Porofiila bi opdzarjala na uaša <dru^tva zlasti v tujih mestih. S tem bi uredili vsaj nekoliko prehajanje članov iz» enega v drugo društv.o! Jako važno vprašanje posebno za večja mesta, kjer se preprost Slovenec kaj rad poizgubi raed tujim el.ementom. No, pa to so že Specialna vprašanja! Upamo, da smo vsaj površno osvetili važnost In potrebo glasila, ki naj bi ga Slovensko krščansko socrnlna zveza začela čimprej izdajati. Opozarjamo j)a že danes: fte hočemo res uspeha glasilu, dajmo mu spretnega, nepreobloženega in akademično naobraienega urednika, To vprašanje je malodan/s — življensko vprašanje, Boljše, nig kot — potvaro. — Urednik imej proste roke in talent za vzgojo dopisnikov in bravcev! Ne sint verba odiosa*